Avguat Ser.oa-- Ifferoč 31 Povest iz .t3 aškaga življenja, ¦Dosti, veliko, praviš?« je zašepetal ?ffldca. »Veliko, vcliko.« % »AH bo še dobil?« »Bo! Pojutrišnjem so volitve; ce zmagHjo novi gospodje, bo dobil ta capin tri sto goldiiwrj(y>- n». roko. Tako je riogovorjeno.« »Tri 3to goldinarjev?« je zazifal MHdca. >Dr, da! Ni šala: trideset glasov. No, ali bado ti ncunmi Jelenjčani giedali, ko jim po volitvah pridezn .z bobnom pred vrata.Ha! Ha! Ha!« »Ha! Ha! Ha!« se je Mikica po aili nasmeial, 6eprav mu ni bilo na smeh. »Ali stara gosposka nič ne dela, ali nimajo lcortešev?« »Imajo! Toda kaki so to ljudje? Vse hožejo z lepo besedo, brez podkupovanja, ampak prazna je najlepša kortc3ka pridiga, če pri tc-ta j.t cingljajo kozarci in ne frfoiaio bankcvci. Kmetov nimajo, to dobro vem, naši bntst.je so čebele, ki samo na gotov med aedajo. Sttiri gOiips-^je imajo samo enega korteša, to ti je mladi fiškal Andfič. ta ti zna po vražje motati \n maeati.« »Andrič? Andrič? Pa kaj?« se je nasmejal Mikica. *Kaj bo eden proti tolikira? Mi se bomo držaii, mi Je* lenjčani, zato se ne boj! No, povej mi, amke, kako barvo bodo imeli naši voJilni listid, da so bomo razpoznali!« »Na rdečem papirju bodo vsa iinena tbkaiia.« ->A stara gosposka?« »Ti inmjo bel papir. Toda pGČakaj, res, jaz imam tu dosti rdečib v žepu. Hotel sem.jih jatri poslati v Jelenje, pa je tako bolje.s »Daj, daj, da. jih razdelim!« »Na! Koliko vas je?« »Trideset.« »Na jih štirideset, da so ti pri roki, če se kateri pokvari!« »Dobro, hvala ti! Dobro, da sem prišel.« »Ampak pazi dobro, da ti kateri ne uide! Držite jik vkup, da vam bell korteši ne odvlefiejo Ijudi, ker veš, da 03 na naše predmestne kmete ne morea zanestijc i-Nič se ne boj, omice, moje oko je ostro, pazil bon» ko vrag. Zbogom!« Miki a je odšel. Zucaj šele si je lahko oddahnil, tu šelo je lahko zaškripal z zobmL Resnica toi-ej! Luka ga je zavrgel, Luia ga jo ogoljufal, Luka ima vse svoj« ctotake v malhi in še jih bo dobil, dobil jih bo pojutriinjesa. Luka bo postal bogat kmet, ujričeni Martin se bo moral vdati bogatemu beraču, dal mu bo mord» celo hčor. Luka, ta Luka se bo vrnil med poštene ljudi in bo postal pošten človek. A on, Mikica? On bo ostal zadnja reva na svetu, njemu, meščanskemu sinu, se bo godilo alabše ko temu pankrtu, temu beraču, temu hudobnežu, zaradi katerega je dvakrat skovai zločin. Ne, ne, ne, ne! Pisar je škripal, vsa kri je plamtela v njegovih žilah, kolena so mu klecala, ustne in roke so drhtele od jeze — ali pri vsem se je smehljal, tako zadovoljno, tako veseio smehljal, kakor da mu je padla v krilo največja sreča tega Bveta. Počasi, zamišljeno je krenil v krčmo, da se okrepča t žganjem, a ko se je začelo mračiti, ko ga nihče ni videl, se je odplazil k mlademu odvetniku Andriču. vn. Dva dni je minulo od onega nesrečnega požara v Martinovi hiši. Bil je lep veder dan. Sonce je sipalo svoje jasne žarke skozi odprta okna sobe, v kateri je stan Mato Pavlekovič ležal na postelji. Zunaj je na veji gostolel škrjanec; zdaj eden, zdaj drugi vrabec je skočil na okno, nagnil glavico, kakor da bi rad na Mata pogledal, pa je začivkal in odfrfotal. Od daleč so se iz mesta oglašali zvonovi, kakor da angeli pojeio. Vse je bilo tako prijazno in toplo, da je človeku duša od milote drhtela. Mato je držal levo roko na prsih, njegovo srce se je odpiralo svetu, kakor se cvet odpira soncu. Lep je svet, lepo je živeti, mirno, pohlevno živeti, huda je smrt, težko je umreti, za vedno zapreti oči, za vedno prekrižati hladne roke. Mato je bil že na robu groba; le malo, pa bi ga bila pobrala smrt. Kako je srečen, da se je rešil, da ga je rešil sin, da lahko gleda, čuje, občuti! Iznenada se mu je oko zmračilo, ko je pogledal na okno. V jasni podobi sveta je zagledal neka.j, kar je to lepo podobo kazilo. Na Martinovi strani je stršalo v zrak suho, čmo vejevje ožganega drevja. To je Matu zasenčilo dušo. To vejevje tam je bilo znamenje žalosti in stnrti. Ah, tudi on je imel na svojem zdravem telesu suho vejo, njegova desnica je bila trda, mrtva. Ta hip se je ustavil voz. Bolnik je zardel in obrnil oči proti durim. Vtem je vstopil mlad duhovnik z Androm. Mato se je malo nasmehnil. »Hvaljen Jezus!« ga je pozdravil duhovnik. »Na vekomaj!« je odzdravil Mato. »Kako je, kum Mato?« »Hvala, bolje, prečastiti.« »Vaš sin je prišel pome. Rekel je, da me kličcte. No, tu sem. Kaj bi radi, kum?« »Bilo mi je hudo, zelo hudo, gospod. Duša mi je bili že na jeziku. Moj dobri sin me je rešil smrti, šel je jio doktorja pa sem mu rekel: Andro, ko si pripeljal doktorja, pripelji mi tudl duhovnika! Hudo me je pri- jelo; mislil sem, da je že kraj. To trešči v človeka kakor strela. Za hip živ, za hip mrtev. Zdaj sem, hvala bodi Bogu, še pri zadnjih vratih ušel smrti, toda star sem in če me drugič j)rime, bo tudi doktor prepozno prišel. Zato sem vas klical, gospod. Rad bi se z Bogom spravil, ker mislim, da je prišla name kassen božja.« »Prav ste si namislili, kum Mato. Človeško življenje je v božjih rokah in nihče ne ve, kdaj pride zadnja ura.« »Hvala vam,« je prikimal Mato. Duhovnik se je obrnil k Andriju, ki je stal pri nogah postelje, nakar je mladenič odšel. Mato je ostal sam z duhovnikom. In povedal je služabniku božjemu vse, kar mu je bilo na srcu. Kaplan je mirno poslušal dolgo spoved in, ko je opravil sveti obred, je rekel: »Dragi kum, skesali ste se pred Bogom, ponižali ste srce svoje, odkrili ste mi vse, kar je zapisano v vaši duši. Prav je tako, Bog vam bo odpustil, kakor vam jaz v njegovem imenu odpuščam. Toda poslušajte še eno besedo! Ne govorira vam zdaj kot duhovnik, ampak kot orijatelj, ki mu je pri srcu vsak človek, dober ali hudoben. Bog je večna Ijubezen, njegova ljubezen je ustvarila svet, ustvarila nas, njegove otroke, iz te ljubezni je Božji sin dal svoje življenje na križu za nas grešnike. Vsemu svetu je največji zakon ljubezen, edino ljubezen je porok za pravico, za mir, za red. Zato nam tudi zapoveduir sveta postava: Ljubi Boga čez vse, svojega bližnjega pa kakor samega sebe! Ta bližnji pa ni le oče, mati, brat, žena in otroci, ampak vsak človek na Bvetu. Vsakogar moramo ljubiti, vsakomur moramo odpuščati; če pa naa premaga huda kri, jo mora pamet zopet umiriti. Kaj bl bilo z nami ljudmi, če bi šli kakor zverine drug na drugega, ie bi vsakdo vsakomur hudo želel in škodoval? Ljudje bi se med seboi poklali, človek bi bil zver, ne bi bilo reda ne zakona, ne pravice, ne sreče, ne blagoslova, ta zem)ja pa bi bila žalostna puščava, kjer ne bi vladal plug, brana, kosa in srp, ampak nož, strup, puška in gorjača. Da, kum, vi ste grešili proti temu zakonu ljubezni, 3 hudobijo ste se spravili nad soseda, ki ga vse pozna kot noštenjaka. Sprli ste se z njim — pa zakaj? Za brazdo •semlje, za ničvredno drevo, kakršnih imate dosti v svojem vrtu. Ali ste pomislili pri tem na one zadnie brazde, v katere se seje mrtvo truplo, ali ste pomislili na ono zadnjo pravdo, v kateri je sodnik sam Bog? Ali ni3te oomislili, da je prijateljstvo in dobro sosedstvo Ir^Sc drevo od ničvredne, črvive slive, ker prijateljstvo i;i dobra soseščina nosita zlate sadove do desetega kolena, sovraštvo pa je strup, ki nam kuži kri, pamet in poštenje. Vidite, naše življenje je kratko, ali je vredno, da si ta kratki čas sami zastrupljamo ? Bog je dal našemu narodn zdrave roke in bistro pamet; ko bi živeli in delali pošteno, bi se lahko postavljali pred vsem svetom. Tako pa se vdajate strastem, norite, tratite čas, pozabljate na delo, prepirate se tajcem v kortst, V3ak vas po svoji mili volji suče in obrača, krčma vam je ccrkev, kletev vam je molitev, vaša vas pa ni čebelnjak, kjer bi marljivo in složno go^oiiarili kakor čebele, ampak je kr.tinjak." >Be3 je, res!« je vzdilmil kmet. *Vi ste sosedit prav tedaj, ko ga je nesreča zadeia, nakopali pravdo. A'i s^e imeli kaj od tega? Njemu stc škodovali, sebi niste koristili. Vi ste prisegji s svojo desnico, da raed vami in n.frm ne bo več prijateljstra — prtsegli ste na greh in crte.i+e, j«3stusila se vam je desnicsk, to je kazen božja, ker se iri3te ravnali po zapovedi, M itas uči Ijubezen. Vi ate odtrgvtli sree svojega poštenega sina od pridnega dektete., ker je Mart4nova hči. Da, Bog je ^apovedal, da je starše treba poslušati, toda :-tarši morajo biti taki, da jih bodo otroci po pravici mogli poslu^ati. Hudo- ste grešJli. Tvfato, toda odpušdeno vam bo> če se pokesate, Če popravite, kar ste hudega rtorili, če iz svoje duše iztreblte zlobo, zavist in mržnjo, če boste v svojem smi hranili inir in ljubezen. Tedaj, Mato, bo zrastel btagoslov tudi pod vašo mrtvo roko.« »Lepo 3te rekH, gospod,« je odgovoril kmet in vzdthnil. »Rrstuco ste povedali. Hudo roe peče veat. Bil sern neumen, Bng mi CKJpusti grehe! Ni mi prišlo to \z hudobije, hudoben nisem in po pravici nikomur na svetu ne želltn nič hudega. Ali viasih človeku zmešajo gla/o. Tn prekleti potcpuh, t* pmr, Bog nd odpustl, s« tni j« u»ed*l na dušo kakor konjska muha pa je hujskal in seul, dokler se nisem dal premamiti. In. zakaj? Prav ste povedali: zaradi piškave niovredne sliTe, streia jo skreši! Pa veste, iuri je ogeaj; iz iakre poataae plamea pa gre dsl,is in dalje, ški bi do paške in sekire, ko bi ne bilo paaietaih Ijudi, ki nam koleaa v glavi popravljajo^ Pa nri. j© prav, sam sem ai kašo nadrobil, rmrai. sem. jo pojesti^ oni lump fiskaJ^si, tisti Bradič, pa se smeji. Ničesar niisem dobil, včeraj pa rai je po aodišču poslal debal račim. Martin raora plačati, ker je pravdo izgubil, jaz morara plačati. ker sem pravdo dobil, ia ne jaz ne Martin nimava od vsega tega nič kaKur zamero, povrh ava. še otrakorrsa žalost prizadela. Eai ste mi vi zda.j rekM, to mi je ponoči srce rekk>. čudne misli so mi prišle, ko so drugi spali: o vsem, kar se je z menoj zgodilo, kako bi že lahko v črnem grobu ležal, ko bi me moj sin ne bil rešil. Dober l"e moj Andrtja. Bog mu daj sreča! Ko sem ga zaradi Martinovega dekleta zadel v srce, je od žalosi:i šel zdoma, da bi si poiskal službo, toda srce za očeta ga je prignalo — in o pravem času. Vse to mi je reklo nocoj srce in nisem se mogel ubranitl žalih misli. Tbdi Martma sem. se 3pomnil in svojega velikega greha, zaradi katerega mi ;o Bog vzel desno rako. Prav mi je, naj se zgodi božja volja! ilvala Bogu, da sem ostal. žhrin da, morem popraviti, kar sem pokvaril.« (Dartje 3lem