' "J-
“MISLI”
Registered for transmission by post as a nevvspaper
MARCH --- 1954 Vol. III. No. 3.
66 Gordon Street, Paddington, N.S.W.
F A 4025
"MISLI", G.P.O. Box 553, Sydney, N.S.W.
Preljubo veselje, oj kje si doma; ovej, kje stanuješ, moj ljubček srca?	I
o hribih, dolinah za tabo hitim, / Te videti hočem, objeti želim!
(A. M. Slomšek.)
NAŠA POT
Na naši zadnji zabavi, ki se je vršila dne 19. marca 1954 v Paddington Town Hall-U, je spoštovani g. pater Pivko imel naslednji govor:
“Bratje, sestre, prijatelji Slovencev, pozdravljeni iz veselega srca!
Zopet smo se malo zbrali, da se po svoje pogovorimo, da se v toplem razumevanju naše slovenske družinice po domače razveselimo, zapojemo in naj bi bili veseli. Zakaj položaj je pač tak, da če bi hodil vsak sam, ipo svoje, bi bili redki, da, zelo redki, ki bi imeli tolikšno silo, da bi ne omagali preje ali pozneje. — Mi trpimo! Vi trpite in se znojite. Telesno trpljenje mnogih je veliko. Vprašajte vse tiste, ki delajo v industriji. In teh je velika večina. Tovarne jim pijejo znoj in. kri; in težka telesna poškodba ali hiter.konec je vedno blizu. Sami poznate položaj. In z dela se vračate “domov.” O koliko jih je, ki še niso nikjer doma, ki še nimajo svojih domov, ki se ne vračajo k svojim ljudem, k svoji družini, k svojim dragim! Gredo le iz telesnega trpljenja v duševno. Kaj ni mnogim tako življenje vsakdanji ... kruh? Kako težko večina naših tukaj svoj trdo zasluženi kruh več ali manj v miru použije! A ostaja jim strašna duševna praznota, okolica brez razumevanja za naše notranje potrebe, žalostno tavanje brez smisla in pomena. Kdor nima sam v sebi veliko moči in ne vidi neke luči pred seboj, mu ostane dvoje: da se popolnoma zmaterijalizira in gre v lov za denarjem, ali pa da se utopi v tisti mlakuži, ki se mu zdi najbolj primerna. Vprašam vas, kaj ni tak položaj tolikih naših rojakov?! — In prav zaradi te osamelosti in strašne duševne praznote, radi teh notranjih muk jih klone veliko več, kakor radi težkega fizičnega, telesnega dela. Ta dejstva je treba imeti pred očmi.
In prav te razmere, ta notranja osamelost in duševna praznota so, ki so nas že tolikokrat zbrale in nas zbirajo — družijo. TU NAJ BI BILO ZBIRALIŠČE VSEH DOBRIH IN DOSTOJNIH SLOVENČEV BREZ RAZLIKE; tu naj bo prostor in tisti kraj, KJER SE BOMO VSI POČUTILI KOT UDJE ENE DRUŽINE. NA OSNOVI TAKIH IDEJ IN TAKIH MISLI, KATERE SO NAM VSEM SKUPNE, IN KI NAS VSE DRUŽIJO, kot krščanska vera in tradicija, ljubezen in zvestoba do zemlje, iz katere smo izšli, naša pesem, naša beseda. Naj bi vsi ostali dobri intskušali biti boljši; naj bi se medsebojno spoznavali, porazgovorili, eden drugega podpirali, dvigali, da eden za drugim ne potonemo.
Prav to je vedno bila naloga našega skupnega lista “MISLI”! To je naloga naših večerov! ZRATI, nas povezati, in ko bodo možnosti, v socijalnem skrbstvu pomagati našim trpečim rojakom in družinam. Da, združiti vse Slovence v Avstraliji pod eno samo okrilje v močno skupnost, katera je edino jamstvo, da se ne porazgubimo na tem kontinentu. Vsak tisti, ki ima zares iskreno ljubezen do svojega naroda, bo danes tu v tujini opustil vse tisto, kar nas razdvaja ter iskal ono, kar druži; bo opustil strankarsko prepiranje, hujskanje ter razna
nas
društvena trenja — VSE V KORIST ENOTNOSTI SLOVENCEV, v korist prisrčne in iskrene skupnosti vseh nas tu v Avstraliji. Edino topla in zares iskrena želja za enotnost in strnjenost nam bo rodila plodne sadove v bodočnosti ter nas istočasno obvarovala pred cepitvijo na večje ali manjše grupice, kakor to doživljajo naši rojaki drugod, po drugih deželah.
Nekateri so si postavili za cilj, skušati pritegniti edinega slovenskega duhovnika tukaj - mene - da naj bi s svojim delom doprinesel k slovenski skupnosti. Več ali manj me vsi poznate! Sami veste, -od prvega prihoda delam za vas, za dobrobit in skupnost vseh nas Slovencev v Avstraliji. To je bila moja naloga in moj cilj! Zato sem
sedaj med vami! Kakor vsak, imam tudi jaz svoje sence in napake. Gotovo jih imam! Toda - MOJE DELO JE ISKRENO IN POŠTENO! Le Vaše podpore, Vašega toplega sodelovanja potrebujem, da bomo tako zares ena družinica, združeni v ljubezni za skupne ideale, močni, zvesti veri in nam vsem dragi slovenski besedi ter tako ljubljeni domovini. V tem duhu vas vse in vsakega posameznika iz vsega srca pozdravljam ter vam želim zares veselih uric v naši domači skupnosti.” Govor g. patra Pivko je bil spremljan z navdušenim odobravanjem. Večkrat je moral prekiniti svoj govor radi vnetega ploskanja.
TITO — DJILAS
Sredi januarja je svetovno časopisje zopet omenilo Jugoslavijo in odnose med najožjimi sodelavci Tita. Tito je namreč prisilil bivšega uradnega glasnika marksistične ideologije, podpredsednika FNRJ in predsednika Parlamenta Jugoslavije, da poda ostavko na vsa njegova mesta in ostane vnaprej le navadni član komunistične stranke.
Djilasu, ki je imel v Jugoslaviji poleg Tita eno najmočnejših pozicij, se ni bilo treba vsak dan bati UDBE.	S svojimi ideološkimi
članki v “Borbi,” radi katerih je bil odstavljen, je vzdignil malo političnega prahu. Zaletel se je v svobodo v stranki in v njeno avtoriteto v sedanji Jugoslaviji, in tudi v končni cilj stranke in jugoslovanskega komunizma. Smatral je:
I. da se stara komunistična garda in njihove žene vedejo neprimerno z vidika splošne in komunistične morale (Moša Pijade je imenoval njegove članke “politična pornografija”);
II. da je prišel čas, d*i se v Jugoslaviji diktatura stranke in njena izključna oblast konča, in se v soodgovornost in soodločanje pritegne širše sloje prebivalstva, in ne le stranko kot elito proletarijata;
III. da je diktatura stranke v tej kratki dobi prinesla tako temeljno prevzgojitev mas in gospodarskega ustroja države, da je čas, da preide Jugoslavija iz dobe diktature v dobo svobodnega socijalizma (ki naj bi bil končni cilj revolucije in komunistične diktature po učenju Marksa).
Zelo težko je odločiti, ali so osebni ali notranjepolitični ali zunanjepolitični razlogi vodilno odločevali pri odstavitvi Djilasa. Jasno je, da današnji politični glavarji in njih žene in priležnice niso z veseljem gledali na to javno pranje umazanega perila.
Tito je podal sodbo na drugo točko Djilas-ovega napada. Smatral je, da je njegova kritika zelo nevarna, predvsem radi “neverjetno nizke ideološke in politične ravni strankinih članov in ‘ljudskih mas’,” ki so še vedno nejasne: in zmešane od vrtinca nedavne revolucije. Problem svobodne kritike v okrilju stranke in strankine discipline navzven se pojavlja v vsaki stranki, posebno pa še v komunistični stranki v borbi za oblast. Dlijas je očividno zawgel slepo, in brezobzirno “birokracijo” (strankino disciplino — kar je tako tipično za Stalinovo Rusijo); Tito pa je obsodil to “meščansko anarhijo” svobodne kritike, tipično za zapadne demokracije.
Kardelj je odgovoril na zadnji in najbolj važni Djilasov argument: mesto stranke in njen smoter v današnji stopnji družbenega razvoja v Jugoslaviji. Kardelj smatra, da še ni prišel čas za odstopitev in delitev oblasti. Dasiravno bo morala po marksistični teoriji diktatura stranke enkrat prenehati in napraviti mesto socializmu, je vprav ta sila potrebna, da pripravi vse pogoje socijalizma. Zaenkrat je “družba še preveč nerazvita in socialistične sile še prešibke, -da bi
JC
c
stranka lahko popustila. Mi ne smemo zavreči šibe, dasiravno včasih pade po nedolžnih . . „ Če bi mi hoteli preko noči zavreči diseiplino stranke in njeno'oblast, moitamo obsoditi cel naš sistem in predati naš narod ali kapitalistom ali pa kominformi.”
Tito in Kardelj sta torej odločila, da bo vnaprej šiba še trše padala po našem domu . . .
Zadnja razlaga za odstavitev Djilas-a je zunanjepolitična. Ma-lenkov, ki je zavrgel toliko Stalinovih smernic, je tudi uspel, da privede odpadnika Tita nazaj v okrilje Moskve, in Djilas, Titov predstavnik ob priliki kronanja angleške kraljice, in glavni ideološki steber zbližanja KPJ in skrajno levičarskih skupin zapadnega sveta izv«n kontrole kominforme, je moral plačati s svojo glavo.
Razkol med Titom in Moskvo nikoli ni bil ideološki. Titov Marksizem se nikoli ni razlikoval od pravovernih naukov Moskve in njenih pridigarjev; vodstvo njegove stranke je ostalo v rokah stare, v Moskvi vzgojene komunistične ga*de, mladino pa so še nadalje pitali z naukom, da sta največji strup na svetu vera in pa kapitalizem. Razlika je bila le v tem, da je Tito smatral, da je bodočnost komunizma, v Jugoslaviji bolje zasigurana s širokogrudno gospodarsko in vojaško pomočjo Amerike in Zahoda kot pa z nezmernim in brezobzirnim izrabljanjem s strani Stalina.
Danes pa so se stvari mnogo izpremenile. Stalin in ždanov, ki je izključil Tita iz Kominforme, sta oba mrtva. Osebni prestiž vodilnih.,planov ne bo več trpel, i5e se’ Titu na stežaj odpre vrata; in mesto izmozgahega gospodarskega stroja si Malenkov danes lahko pridobi novega prijatelja, ki se je štiri leta debelil na kapitalističnem denarju, in kateri lahko razbije sistem obrambe proti sovjetski ekspanziji na Balkanu.
Tito je sicer javno zavrnil iztegnjeno roko Malenkova; a vsi znaki kažejo, da je zbližanje med Beogradom in Moskvo popolno'.
Rusija in njeni sateliti so prenehali napadati Tita in ogrožati njegove meje.
Moška in Beograd sta zopet
postavila, normalne diplomatske /nošaje.
. Preganjanje vere se nanovo stopnjuje v Jugoslaviji; enako kot preganjanje vseh onih elementov, ki so se dali “okužiti” od zapada.
Na drugi strani je pritisk proti kominformovcem polagoma popustil.
Beria, katerega je pred nedavnim Malenkov odstavil, ni bil nikoli obdolžen Titovstva, dasiravno je bilo dobro znano, da sta bila Tito in Beria v zelo prijateljskih odno-šajih pred razkolom.
Ruski kandidat za mesto tajnika Podonavske komisije je dal mesto Titovemu kandidatu Dragoji Dju-ricu.
Tito je razpustil protirusko pro-pagadno organizacijo v Beogradu.
Balkanski pakt (Jugoslavija-Grčija-Titrčija), kateri bi moral dopolniti obrambne možnosti na južnem krilu Severno-Atlantske zveze, je ostal nekje v zraku, ker ga Tito sabotira.
Dobro obveščeni krogi pa gredo še dalje in trde, da je soglasje med Titom in Moskvo in njenimi sateliti zapečateno s formalnim sporazumom. Okoli Božiča so se predstavniki vseh teh držav . sestali nekje na jugoslovanski meji in izravnali vse razlike in sporne točke. Tita so sprejeli nazaj v sovjetska nebesa; a odločili so, naj ta sporazum ostane še tajen. Na ta način Tito uresničuje vsa svoja prizadevanja, Moški pa veliko več koristi:	kot tajni agent lahko
opravlja na zapadu mnogo koristnejšo razdiralno nalogo, če pa se razgali, mu zapad takoj odreže vso gospodarsko in vojaško pomoč in mu pred nosom zaloputne vsa vrata.	Branko.
Miha Civolaj
Miha Civolaj je nervozno obliznil slano kapljo potu na ustnah
* Steklenička Coca Cole je prazna zevala na pisalni mizi * “ge eno — pet penijev — še enkrat? Dovolj, sedaj hranimo za ženin dežni plašč” *
Dolge kolone z L —sh — d zdehajo na listih pred njim; polne številk
* Miren, točen rokopis — knjigovodje Mihe Civolaja, slovenskega knjigovodje importacijske tvrdke “P. Goldfish & Co.” *
Vse naokoli knjigovodje smrdi po starem vročem pohištvu * Parfum gospodične Fay, njegove strojepiske, spominja knjigovodjo na ostudne dišave, ki so jih pickorini prodajali po naših vaseh in trgih v lesenih zabojih: “Daj brate, kupi prfuma za punču . . .”!
Zunaj se strese zeleno listje ob odprto okno # Dolgočasen zid temnordečih opek dolgočasno zija Civolaju v obraz * “Ostudna arhitektura; pomešana s puritanskim konservativizmom . . . “se je mrdal knjigovodja na stolu * Vse se je lepilo na Mihi # Pero v roki, dlan na papir, srejca na pleča, hlače na stol, zadnjica na hlače: tropična klima v pisarni Civolaja, emigracija, Tito, vse se je mešalo v vročini! . . .
Miss Fay-in nos se je ritmično dvigal in povešal pri udarcih pisalnega stroja * “Kaj če bi bila Fay moja žena?” je spreletelo
Iz dnevnika
5 maja 1948:
Štefan Novak in Vinko Lukačev sta la dobila za jutri 72 vozov s katerimi bodo šli po opeko za gradnjo doma v 8 Km. oddaljeno Saipa.
6 maja 48:
Včeraj ponoči so neznanci podrli na Gornjem Kraljevcu — le 3 Km. od Vratišinca — dva križa in v kapelici sv.Tlorijana prevrnili kip.
Ljudje so vsi ogorčeni nad takim barbarstvom in nočejo nič slišati o kakšni vožnji po opeko, češ, mi naj jim gradimo dom oni nam pa znamenja rušijo. Nikoli.
Seveda so rdeči takoj znašli izgovor — križe in kip je poškodoval sam duhovni — zato da bi nas osovražil pri ljudeh. Da bi oni kaj takega storili pa ni niti misliti. — Le zakaj ne gredo gledat naša križpotja?
Kaj še
Da je izven maja naše domovine ostalo po delitvi 16. sept. 1947 še 23.980 duš, in sicer v Italiji 19.280 duš in na Svobodnem Tržaškem ozemlju 4.700 duš.
Da je po statističnih podatkih skoraj 30% emigrantov duševno bolnih, ginečih v neznosnih in strašnih razmerah samote in odrezanosti,
da vzrok temu ni samo klima, pač pa veliko več nezmerno uživanje alkohola ter neredna prehrana in prebava ter osamljenost poe-dinca,
da se je v Trstu 15 marca vkrcalo precejšnje število Slovencev za pot v Avstralijo, ker je tam velika brezposelnost in ni nobenega izgle-da, da bi se v materialnem oziru kaj izboljšalo,
da je med temi tudi 38 slovenskih deklet-begunk,
ne veste
da so rdeči v Trstu in v Gorici prirejali za pust plese, celo otroški ples,
da so davki, ki jih plačujejo filmski igralci in filmske družbe v Hollywood-u tako visoki, da so z njimi plačani vsi ameriški poslanci, guvernerji in vsi ministri in še za državno blagajno ostane,
da z davki štirih znanih filmskih zvezd kakor n. pr. Bing Crosby, Bob Hope, Gary Cooper . . . amer. država plačuje letno plačo Eisen-liowerju, Nixonu in vsemu amer. senatu.
Melbournški časopis “The Exam-iner” je dne 7. januarja pohvalil našo vrlo družino Ivane in Jožefa Jančigaj z otroci gdč. Vido, g. Miranom in mladim Francem, doma iz žir, ter njihov trud in uspeh pri graditvi novega doma.
7 maja 48:
Tomaž Kuzma, čuvar pri gradnji doma, je nekomu zaupal, da je videl na predvečer Vnebohoda Ivana Golobiča, Ivana Grencerja in Jožeta Lukača kako so podirali križe. Preje so namreč skupaj pili.
UDBA je zvedela, da ljudje vedo resnico, in trije junaki so bili že obilno poplačani— ne radi junaštva ampak radi neopreznosti, ker jih je Kuzma videl pri delu.
Oblast pa Je "pravična” — isti trije so morali križe popraviti in celo pobarvati, tako so sedaj križi še lepši in ljudje se smejejo trem junakom. Drugega rdečim ni preo-stajalo, če hočejo nadaljevati z gradnjo doma.
8 maja 1948:
Danes zjutraj sem se peljal z vlakom v Čakovec po opravkih. V vlaku sem srečal Štefa in Vinka, ki sta se peljala na okraj radi predvčerajšnjega dogodka. Pogovor je seveda nanesel na podrte križe. Vprašal sem ju, kako je mogoče, da so tako naivni, da mislijo, da bodo ljudje verjeli, da sem križe jaz podrl. Kaj naj bi jaz rušil svoje svetinje? Mar bo vrana vrani kopala oči? Ali ne vidijo, da žalijo one, katerim so sveta znamenja svetinje?
Rdeči pač znajo odgovarjati na vsa vprašanja na ta način, da imajo vedno prav. Dejala sta mi, da so znamenja samo kamen. Odgovoril sem jima, da nam taka znamenja predstavljajo vse naše — našo vero, našega Vodnika, Odrešenika in zato so nam sveta. Zakaj imamo slike naših starišev ali dobrih prijateljev, ali pa vi vaših voditeljev? Saj so samo papir, pa jih le ne pustimo, da bi jih kdo smešil, zasramoval ali pa celo uničil, raztrgal. (Sledi.)
o. Mihalič.
Miho * Dlake na laktu so se naježile v “kurjo polt” * “Zrl bi ovčje kremenatlce na loju do konca mojih dni” so se še bolj poostrile dlake na laktu * “Hvala ti Bože,, da mi jo nisi obesil na vrat!” in dlake so mirno popadale nazaj na prepoteno kožo * Miha je stisnil pero ter zapisal L 357-15-6 v kolono * “L 357-15-6, to je hudičevo lep denar — potem pa vlečem L 14-18-7 na teden iz kuverte!” * Miha se je zlobno nasmejal: “Kot na Trgovski Akademiji, ko smo v knjigovodstvu beležili ‘Dinarjev 85.670, —’ oče mi je skopo dajal en ‘Bog čuvaj’ za krokarijo na teden!
“Trgovska Akademija in moja leta’ se je otožno domislil Miha ter leno črtal nesmiselne oblike po pivniku * “Sedaj imam 35 let ter se mi pojavlja prva mast na trebuhu * Takrat sem imel 18 let in en ‘Bog Čuvaj’ vsako soboto v žepu
* Imel sem hišo, petičnega očeta, kuharico * Srajce so bile vedno zlikane, kosilo vedno gotovo * Ter avto . . . Takrat sem dvoril mladi študentki Veri, ki je sedaj moja žena * Študentovski plesi, kava na nebotičniku, meglene ljubljanske noči . . .”
Ko je Civolaj leta 1950 prispel v Avstralijo, so ga vtaknili v tvor-nico marmelade, kjer je prekladal z navdušenjem težke zaboje, stiskal zobe in sanjaril, kako se povrne nekoč domov — . lastnik polovice Avstralije! Ko se je kasneje vnesel in sprevidel, je napravil dopiso-valni tečaj o knjigovodstvu ter se zabil v gori omenjeno pisarno * Sedaj Miha živi v sedanjosti * Sinu kupuje žvečilno gumo, igra nedeljski tenis, vodi Vero v sobotni kino, hrani denar za nove čevlje in sanja — o hladilniku ter avtu
—	pa četudi starejši model * Njegove težnje, njegovi interesi so se odmaknili iz Evrope * Davis Pokal je zanj bolj blizu kot Planiške smučarske tekme * Vroče sonce mu je izbilo ambicijo ter miselno elastičnost iz glave * Oči kot roke so nekako otopeli * življenje se vrti v malem krogu * Civolaj je dober knjigovodja, ter šefi so mu povečali odgovornost * Sedaj ima tajnico ter precizna njegova kartoteka je remek delo slovenskega knjigovodstva * Le včasih ko je takole vroče, odloži pero ter se zamisli nazaj * Tega mu emigracija ni vzela * Sanjariti, brez načrtov, brez bodočnosti, na zemljico slovensko
* Pisarna tvrdke ‘P. Goldfish & Co.’ izgine v temi in pomladanski veter veje med kranjskimi jablanci
* Ta sen udarja na Miho, kot udarci prijetne harmonike * Sen, ki mu odpira skrinjo njegovih spominov, ki jo ljubosumno zapira med vsakdanjim življenjem * Ko sen beži, Civolaj omotno presoja svoje življenje, dolgo, kameni to pot, na kateri je obrusil toliko peta
* Najboljša leta se mu drobijo v pesti kot porušena glina * Takrat Civolaj meri otopelo vse lepe in žalostne trenutke — ter skuša biti sam sebi sodnik . . .
Zeleni Jurij.
Publisher: Rev. R. PIVKO. 66 Gordon Street, PADDINGTON, N.S.W. (za cerkvijo St. Francis na Oxford Street)
Tel. FA 4025
Veselo Jožefovo . . .
PISMO
Dragi fantje, rojaki,
Kot sodelavec “Misli” sem prejel Vaša pisma. In verjemite — bil sem z Vami, v mislih, v vsem, kar Vas muči v tujini. Bodisi kot sodelavec “Misli,” bodisi kot Slovenec-rojak sem Vašo bol in Vaše trenutke razumel — in z Vami delili
Avstralija, vsa preširna, daleka, se je razprostrla pred Vami kot globelj, ki je ne razumemo. Ne razumemo njenih teženj in njenih boli, ne razumemo njenega jezika. Kljub temu je resnica, žalostna ali vesela:
Tu nas v tujini teži eno: razdvojenost naše duše, naše domačije, ki nam ne daje živeti tako, kot nas je učila naša mati.
Poglejte samo v moj arhiv, ki je poln pisem:
“ . . . Janeza so aretirali, ker je hodil v cerkev.”
. . Ne zmorem več težkih davkov . .
“Na božični dan smo delali . . .” . . mali Tvoj nečak je prvič jedel riž, ki si ga poslal . . .”
. . to slovensko pesem so prepovedali, ker je preveč pobožna
“Več deklet mi je reklo, da bi prav rade delile s Teboj Tvojo osamelost ...”
“. . . Ti ne veš, kako Te zavidamo, da si gradiš novo samostojnost . . .”
“Čakali smo v dolgih vrstah na mast ...” — in tako dolge vrste pisem iz naše izmučene domovine, ki nas zavida za to, kar mi tu, v Avstraliji, imamo, ter nam zakon in vlada branita; to je svoboda dejanja in misli.
Mi vsi vemo, da so naši slovenski fantje žrtvovali svoja najboljša leta, svoje najboljše misli pri zgraditvi nove dežele, v gozdovih, jezovih, cestah, kjer je tudi del slovenskega znoja doprinesel do civilizacije dežele in naroda, ki nam je bil do pred nekaj leti tuj in nas ni zanimal.
Dejstvo, da nas je na tisoče raztresenih po Avstraliji, nas navdaja z eno, skupno in ponosno mislijo, rojaki:
da smo gradili v času, ko so svetovne sile skušale uničiti vse, kar je našega bilo tisoč let! Da smo kopali in rovarili ob času, ko so Tito in njegovi falotje skušali uničiti vse, kar so nam Slovenci gradili in obdržali skoz tisoč let. Na naših poljih, vaseh in planinah se govori jezik, ki je naš, se opravljajo obredi in navade, ki so jih naši očetje in pradedje ustvarili in negovali.
Niste sami, fantje, raztreseni po šumiah — dolgočasnih in divjih — Avstralije. Za Vami stoje rojaki, ki se borijo s samoto kot Vi, fantje iz Kranjske, Gorenjske, štajerske, Notranjske, Primorske, Koroške, Dolenjske.
Vsi gledamo z upanjem v bodočnost, da nam dokaže in odkaže družico življenja, s katero bomo pričeli naravno življenje, ki nas bo družilo v mnoge slovenske družine, ki bodo nekoč ponos in slava našega doma, katerega hočemo vsi, bodite prepričani, vsi raztreseni emigranti, videti še enkrat, videti zibel, kjer nam je mati dajala prvi poduk in nauke v našem jeziku.
Tudi med 'tujkami’ bomo našli
19. marca, prav na sv. Jožefa, smo ponovno zaplesali v znanem Paddington Town Hall-u, v Syd-ney-u. Sami Slovenci! In kar me je najbolj čudilo:	vsi so bili
Jožeti — v upanju, da plačam za pivo. Pozabljate fantje naše lepe običaje: mora namreč Jože — go-dovnik za pijačo dajati.
Sedaj je že kar toplo in domače, ko stopim na slovensko veselico: znani obrazi, poznamo se po imenu, kličemo in mahamo si preko miz: prava gasilska tombola!
Že na stopnicah me je čakalo nekaj elegantnih mladeničev, pa nisem takoj razumel, ali so sprejemni komitet ali kaj?
Kaj hitro po osmi uri zvečer so se že vrteli prvi pari. Velika dvorana je bila baš prav velika, tako, da se nismo stiskali, pa tudi kake dolgočasne praznine ni bilo opaziti.
Ker so ‘MISLI’ priredile ples v petek, smo prigrizovali mrzli narezek brez naših klobas. Opazil sem, da mi Slovenci nismo preveč navdušeni za sardine — pa ko sprazniš steklenico piva, se prigrizne pač, kar je na razpolago. Bodisi buffet, bodisi bar, so funkcijonirali odlično. Pivo in vino se je točilo normalno,
družice, ki nam bodo vedrile težke oblake naše domotožnosti, od katere trpimo
Vi, jaz in vsi, vsi Slovenci
po širnem avstralskem ozemlju ... bomo našli nasmeh in malo domačije, kadar si zapojemo med seboj
. . . Izidor ovčice pasel. . . in mi jih pasemo, fantje, ki niste
pozabljeni in sami, nikdar------------
Na svidenje. In če verujem v to, kar so nas doma učili, potem sva oba ista: Bog naju bo sodil in naju bo dvignil tedaj, ko greva domov med našimi in tedaj boš videl, dragi, da si opravil najbolje svojo nalogo. Tako, da bodo domačije in mati nate ponosni  Sa—
vešče roke so opravile to bolje kot vsaki avstraljanski restavrant.
Hotel bi omeniti one sodelavce, ki so nesebično pomagali pri organizaciji ter pripomogli, da je vse šlo kot po nitki. Ni bilo nikakega prepira, nobenega hrupa, niti vriskanja ni bilo preveč, ker je bil pač petek, ter smo vsi prišli iz tovarna in pisarn naravnost na ples, med naši mi int edaj boš videl, drag komaj dovolj, da se obriješ in počešeš. Sem poprašal naokoli, pa smo bili istega mnenja: na petek ne bodo več poskušali prirejati plesov, ker so ljudje le pretrudni.
Vsa čast in zahvala od strani onih, ki smo samo plesali in jedli
ter pili, vsem onim, ki so res nesebično pomagali: gospa Tavčarjeva najpreq v kuhinji in gdč. Marica ter mladi Simenčič pri vratih, kjer so nam pripeli našo zastavico, gospej Simenčičevi, ki je sama razdelila ter postregla pri buffetu. Dobra gospa Simenčičeva, sva imela celo čas, da poklepetava, ter bi res rad videl malo kmetijo, ki jo je družina pričela v Blacktown-u. Brata Hrast in gospod Simenčič, gospod Čebokli ter g. Lojze Filipič so držali bar, kot stari oštirji! Gospa in gospod Menič, ki so priredili narezke, gospod Jeger (blagajna), prevozna tvrdka Vojsk (mladenič z brado), in še gospodje Drnovšek, Franci Novak, pevski duet Šmuc — vsem res ena kolajna za delo. Darko Sedlar kot ‘maitre du table/ in potem suhi France Bresnik, v vlogi 'conferencier-ja’ — oba sta bila silna. Največja atrakcija večera je bila — Bresnik
—	tvoja slika Bleda, ter pošteno rečeno, kljub temu, da nisi Jakopič ali M. Gaspari — ampak da imamo tako slikarsko silo med nami . . . in verjemi, da sem se pred leti skoro nekaj spoznal v slikarstvu. Iz zanesljivih virov pa sem celo slišal, da si sliko napravil na svoje stroške. Kam bi lahko sliko deli, da se vsi Slovenci, ki obiščejo Syd-
ney, lahko za en šiling pred tvojo umetnino fotografirajo. Tako nekako 4 x 3 m je merila.
Ko je muzika vsem Jožetom in Jožicam odsvirala “Happy Birthday to you . . .’ (ki mi je silno antipatična pe§em!), se je naš delavni pater ter urednik “Misli” gospod Rudolf Pivko oglasil s pozdravnim govorom, ter se tako navdušil, da je cela zadeva zgledala dokaj slovesno. Povedal je pač, da bi bilo lepo, če bi se vsi Slovenci od časa do časa zbrali ter si pomagali med seboj, ter da bi bilo lepo, če bi za opravljanja in razprtije ne imeli časa — ker smo daleč od doma! Pri govoru je bilo navdušenega ploskanja dovolj.
Pater, kot vsak zemljan ima svoje napake, ampak smatram, da je bilo njegovo delo v Avstraliji samo v prid Slovencem, ter če hočem biti odkrit, mu njegovega položaja ne zavidamo, ker: kršče-vat, maševat, pokopavat, bolnike obiskovat, plese prirejat, “Misli” urejat, in — končno — vse Slovence zadovoljiti — to je absolutno nemogoča naloga.
Nek staromodni avstraljanski plesni .mojster je skušal naša dekleta in naše žene plesati učit, pa je omagal pod težo — piva. Bil je prava Cankarjeva ‘Slika iz predmestja’ . . . Muzika ni funkcionirala odlično, moramo pač nekaj domačih godbenikov skupaj spraviti. Šaljiva pošta, tombola (srečen Hrast — si mislil na “Misli,” ko si se naslajal ob velikonočni šunki?), neka gospa se je tako nasmejala, da mi je tožila, da jo glava boli. Naše čestitke gdč. Zlatki šmuc, ki je bila izvoljena ‘kraljica zabave,’ ker je prejela 62 kart šaljive pošte. Udeležba nekako 350 mladih in starih je preživela ponovno domač in prijeten večer
—	ob eni ponoči smo si želeli “lahko noč in na svidenje,” pri zadnjih mizah pa je zateglo odmevalo: ‘. . . prej pa ne gremo dam.’ Kdaj se zopet snidemo?
Z.J.
t
“Človek, glej življenje svoje, danes zdrav si in vesel; jutri ti že zvon zapoje,	I
truplo tvoje bo pepel!”
19. febr. je v Brisbane, Queensland, tragično preminul g Milan Krečič, star 27 let, neoženjen.
27. febr. ga je skupina rojakov spremila k zadnjemu počitku. '
V začetku marca nas je po daljši bolezni zapustil 26 letni g Franc Negač iz Perth-a, W.A.
Bodi Vama lahka tuja zemlja!
V	miru počivajta!
Razen radiogramov, hladilnikov in drugih elektr. potrebščin dobite tudi spominske gramofonske plošče, kakor tudi voščila svojcem v domovini na ploščah — pri
JOŽA VORŠIČ,
19 Belgium Street, AUBURN.
Printed by Publicity Press (1938) Pty. Ltd., 71-75 Regent Street, Sydney, for the Publisher, Rev. R. Pivko, 66 Gordon Street, Paddington, N.S.W.
V	V
Kranjčičev Jurij...
PAC KAJ MI POMAGA . . .
Ko drugega dela ne vem, zato na Kalvarijo greni.
Pa komaj do vrha prispem na drevcu eno gnezdece vzrem; pa mislim, mladiče bom vzel, za večerjo bompohane jel’.
Takoj se podam na drevo, saj plezati tud’ ni težko, al’smola je bila pač to, da gnezdece prazno je blo.
Kaj je meni za gnezdece mar, pod drevescem zagledam mlad par; držala sta se za roke, poljubčke dajala sladke.
A on je govoril le to, če ga danes uslišala bo, če ga danes uslišala bo, da nikol’ je pozabil ne bo.
Da rada ti ustrežem, to veš, pa nekaj pozabit ne smeš; če nesrečen slučaj bi hotel, pa kdo bo za sinka skrbel.
Pa kaj je to nama le mar, nad nama kraljuje gospodnad, nad nama kraljuje gospodar; ki z veseljem preživlja naj’ri rod.
Mene: {pograbi jeza in skrb, nad njima zavpijem ves srd; če m’ ne gresta hitr’ dojnov, nad vama zapel bo en kol.
Takoj sta se pobrala oba,
’ kot zajčka zbežala sta dva!
“nad nama kraljuje gospod,
ki b’ z nevoljo preživljal najn rod.”
F.B.
Družino Emila in Ivanke Torbica je razveselila punčka, ki je dobila ime JUDITA-Katarina. Družini Marije in Branka Cvetkovič se je rodil sinko, ki je dobil ime Mihael-Martin. Družino Martina Kolarič v N.Z. je razveselil prvi otrok, hčerka. Dali so ji ime Friderika-Loti-Marija.
 .Tudi družino llone in Jakoba
i Jerenko je obiskala deklica. Dali so ji ime Margareta.
NE POZABITE! Znanje angleškega jezika je za vašo lepo bodočnost velike važnosti. Šele z znanjem jezika boste razumeli svoje Okolje, lahko prišli do boljših služb in si dobili prijateljev. Imate na izbiro kurze, večerni pouk in poslušanje po radiju s knjižico v rokah. VSE ZASTONJ! Obrnite se na uredništvo “Misli" ali direktno na Education Department v prestolnici svoje države.
Za najhitrejše in zares varno POŠILJANJE PAKETOV v Jugoslavijo in druge države se Vam priporoča
DR. T. KOCE, .G.P.O. BOX 670, PERTH, W.A._______________________________
Največja sila na svetu: “KATERA JE NAJVEČJA VODNA SILA NA SVETU?” -“Materine, ženske solze.”
Neka deklica se je hotela oženiti z mladeničem, ki je bil poznan kot veliki pijanec, župnik jo je odvračal od tega usodnega koraka.
“Ali, moj Tonei,” reče ona župniku, “moj Tonči je najlepši fant v vasi. Kaj hočem, ko pa tudi oko hočt nekaj imeti.”
In poročila sta se. Šest tednov po poroki jo župnik zopet sreča. Imela je z robcem prevezano oko.
“No, kaj se je vendar s teboj dogpdilo?” Zakaj imaš prevezano oko ’? jo vpraša župnik.
“Ah, moj pijani mož me je lepo nakazil.”
“Hm, kaj pa moreš,” ji odgovori župnik, “ko pa tudi oko hoče nekaj imeti!”
On: Včeraj zvečer sem sanjal, da sem bil v nebesih.
Ona: Sem bila tudi jaz zraven?
MAtevževa prva spoved:
V	tistih časih, ko je živel Ribničan Urban in njegov sinek Ma' tevžek, Ribnica še ni imela šole, zato so otroke učili kar doma. Nekega dne vprašajo gospod Ribničana Urbana, če Matevžek že toliko zna, da bi pr.ejel svete zakramente. “Seveda,” pravi oče; “dobro,” rečejo gospod, “‘naj pride v soboto popoldne k spovedi.” “Sinček,” pravi Urban doma, “v soboto boš šel k spo\fedi. “Ata,” reče in poizveduje Matevžek, “kako pa se tisto napravi?” “Ti bom že povedal, predno boš Sel,” de oče. — V soboto, ko je bil matevžek že oblečen, je zopet vprašal očeta, kako se opravi spoved. Oče ga resno pogleda in reče: “Ko bošč prišel v farovž, vprašaj kuharico, če so gospod doma. Gospodu povej, da si prišel k spovedi. Tam v spovednici povej gospodu vse, karkoli si kdaj delal in počel. Potlej bo pokora, ampak za tisto ni treba nič posebnega vedeti. Si razumel, in veš sedaj vse?” — Sinček je res tako napravil, in se grehov takole obtožil: Ko mama skuhajo žgance in zelje se dobro
najem, potlej pa grdm največkrat kravo past. V slabem vremenu pomagam očetu rešeta delati. Vitre znam že dobro delati, obodov pa še ne, a mislim, da se jih bom kmalu naučil.” “Je to vse?” Mislim da vse.”. “Dobro, pridi v žagrad, tam bo pokora.” V žagra-du gospod prislonijo Matevžku par s palico po zadnji in obljubijo, da se bodo tudi očetu zahvalili, ko je sinka tako lepo naučil. Doma je Matevžek povedal, da se bodo gospod še posebej zahvalili, in pripomnil: “Saj spoved ni nič težkega, ampak pokora — uh, uh!”
V	redu torej, ste položili izpit? “Nisem, vendar sem bila ena izmed prvih, katerim ni uspelo.”
Koliko ste torej stara, Monika? “Šestindvajset."
In vaša mlajša sestra?
“Trideset.”
Kako si lahko zamišljate, da sta Janez in Urška zaročena?
“Ona ima prstan, a on suh žep.”
Prijatelj prijatelju:
“Kdaj se boš pa ženil?”
—	“Ko se bo ona!!”
“MISLI” so naše skupno glasilo vseh Slovencev v Avstraliji. Podprite jih. Poravnajte naročnino.
VAŽNO NAZNANILO - vsem onim, ki skušajo ali mislijo dobiti v Avstralijo sorodnike iz evropskih begunskih taborišč ali celo legalnim potom iz domovine, in ki imajo težkoče glede prevoznih stroškov, naj se obrnejo na uredištvo “Misli,” ki bo preskrbelo ali posojilo ali celo zmanjšanje stroškov samih!
Uredništvo “Misli” naznanja, da ne more sporočati naslovov poe-dincev živečih v Avstraliji, seveda je pripravljeno rade volje dostaviti pisma naslovljencem. — Pošljite zaprto pismo z imenom naslovljenca v kuverti na uredništvo, ki bo pravilno naslovilo pismo, če je le naslov dotičnika znan.
# # *
Zahvalim se vsem dopisnikom za Vaša sporočila in naročnino ter Vas vljudno naprošam, da mi oprostite, ker še nisem odgovoril radi prevelikega števila prejetih pisem.
Družini Cvirn v Ballarat-u izražamo naše srčno sožalje — družina Turk-ova v Bechworth.
Čestitamo k okrevanju po uspešni operaciji: gdč. Stani Tomšič, g. Karlu Bezjak, g. Danilu Jelušič, gospej Iloni Jerenko in gdč. Marici Ferjan.
Sestra 28 let in brat 23 let želita spoznanja s Slovenci radi dopisovanja.
Pod “Novoletne želje” na uredništvu “Misli.”
Poročilo o Jožefovanju 1954:	t
Dohodki prostovoljnih prispevkov....................................L 54-12-7
Loterija s šaljivo pošto............................................L 26-12-0
Hrana in pijača.....................................................L117-12-9
IZDATKI:
L198-17-4
%
Dvorana z mikrofonom..................................L	28-12-6
Muzika ..............................................L	32 -0-0
Šunka in 2 bonbonijeri...............................L	05-14-8
Posoda in potrebščine.................................L	20-14-0
Pivo in vino s prevozom..............................L	82 -9-2
Narezek s kruhom......................................L	27 -2-0
Skupno izdatkov L196-12-4 (Slika in delo ne računano!)
Ostalo v dobrem le L2-5-0! Dano v sklad “Misli.” Vsem iskrena hvala!
cess /
TOBUV
te#/
TO RUN
SCEDITE...
Pri nakupu Vaših električnih predmetov Vam vzamem v račun po najvišjih cenah Vaše stare hladilnike “ice chest,” radio aparate i.t.d.
Ne pozabite
Če ste se odločili kupiti kakršni koli elekt. predmet — vseh najnovejših znamk po najugodnejših cenah in odplačilnih pogojih — se obrnite na
KARL BEZJAK
124 Cumberland Road, AUBURN.
Prodaja: Vseh vrst RADIO APARATOV, GRAMOV, ELEKT. HLADILNIKOV, PRALNIH STROJEV, ŠTEDILNIKOV, ČISTILCE ZA PODE IN PREPROGE.
Vsakovrstnih šivalnih strojev, glasbil i.t.d. — Tudi Jugo. gramof. plošče in tudi v drugih jezikih lahko dobite po najnižjih cenah.
NABAVLJA VAM VSAKOVRSTNA MOTORNA VOZILA, HIŠE.