= POLITIČNI TEDNIK ZA SLOVENSKO LJUDSTVO. khaja vsak petek in stane za vse leto 18 K, za pol leta 9 K, sa »etrt leta K 4 50 in na mesec K 1*50. Posamezna številka stane 50 vinarjev. Inserati po dogovora. Vse dopise in pošiljatve je frankirati in naslavljati na: LJUDSKI GLAS", Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, I. nadstr., Učiteljska tiskarna. Kaj hočemo ali namen in zahteve Kaj tedaj ^ Treba je poseči po zadružništvih in osnovati konsumna društva. Ista med seboj zvezati, da lahko skupno nakupujejo svoje potrebščine. Konsumno diuštvo potem lahko preskrbuje ljudstvo s cenejšimi potrebščinami, kakor pa oderuški trgovci. Na kmetih so nadalje važne tudi kreditne zadruge, katerih je sicer že danes precej, ki pa skoro vse služijo le strankam, ne pa ljudstvu. Matica vsega zadružništva pri nas na kmetih lahko postane prodajalna in nakupovalna zadruga, to je kon-sum. On lahko služi tudi kol hranilnica in lahko, ko se primerno okrepi, začne tudi to in ono proizvajati ter izdelke po ceni razpečavati med svoje zadružnike. Nadalje bi bila na kmetih važna tudi strokovna ♦nganizacija vseh takoimenovanih malih ljudi. Ti doslej prezirani ljudje imajo dostikrat skupne težnje, n. pr. posli. Pomislimo samo, kakšen poselski red je še dan-tlanes v veljavi, star že nad 60 let. Po tem poselskem • redu je posel pravi suženj svojega gospodarja. So pa še tudi druga važna vprašanja, ki bi jih morale rešiti strokovne organizacije revnega kmetiškega ljudstva, n. pr. ureditev delovnega časa, bolniškega zavarovanja, stanovanjskega vprašanja, vprašanje agrarnih operacij, državnih podpor, za raznovrstne male melijoracije, vprašanje uboštva, bolnic, hiralnic itd. Osvoboditev delavnega razreda more biti le delo njega samega, pravimo socijalni demokratje. To delo je trudapolno in težko, zahteva samovzgoje in dela; mogoče pa je ta cilj doseči s smotrenim drobnim delom v organizacijah. Organizacija, to je klic naše dobe. VI. Socijalno varstvo. Ravnemu ljudstvu na kmetih naj priskoči na Pomoč zakonodaja. Dobri zakoni veliko koristijo. Katere nove zakone potrebujemo takoj? Prvič je potreben nov lovski zakon; Drugič je nujen zakon proti škodljivemu mrčesu; Tretjič gozdni zakon mora biti nov in tak, da bo tudi ljudstvu v korist. „Gubčeve zveze". Davčni sistem je treba predrugačiti. Obdačinaj se kapital, ne pa delo. Zemljiški delavec je največ kriv, da zemlja malo ali nič ne koristi. Zato to naj se odpiavi. Posestveca malih ljudi, naj bi se razdolžila z državno pomočjo in brezobrestno. Predvsem pa naj bi se uveljavil zakon, glasom katerega bi sploh ne bilo dopustno, prisilno, potom tožb in sodišč prodati zemljišča malih in srednjih kmetov ter kočarjev. Najvažnejše pa je socijalno zavarovanje. Zavarovan naj bo dom sam. Zavarovani naj bodo domači, zavarovan zlasti gospodar sam, za slučaj, da izroči svoje nasledniku. Zavarovan bodi tudi posel in dninar. Zavarovan pa vsak za starost in onemoglost ter invalidnost. Zavarovanje je vzajemno varčevanje. Prisilno zavarovanje je pa prisilno varčevanje. To je velikanskega pomena za gospodarstvo in ljudi. Vse drugače bo, ko se ta naša zahteva uresniči in prav izvede. Zlasti na kmetih pomenja zavarovanje za slučaje bolezni, onemoglosti in starosti osvoboditev dela in deloma tudi zemlje. VII. Kaj pa država? Državo tvori ljudstvo, zato naj jo tudi samo uporablja in ureja. Današnji sistem, vse delati le potom imenovanega uradništva, je silno slab in drag. Svoje oblasti in sodnike naj ljudstvo samo voli. Ljudstvo imej vso oblast. Le na ta način bo država res dobra, ljubljena in spoštovana. Le tako se bo res uveljavil, demokratizem povsod in v vsem. To je v kratkih obrisih naš program za delavno ljudstvo na kmetih. Veliko v njem ni povedano, ker je samo ob sebi razumljivo. Da zahtevamo odpravo stalne vojske, mir z vsemi sosednimi narodi, ljudsko samoodločevanje v vseh zadevah, ki se ga tičejo, je znano in se zazume samo ob sebi. Zato zdramite se speči, na obzorju se svita. Nova doba napoči! j Zabsra-a kaSižnlca nUudskeaa Qcas»a**. Naznaitjaino vsem urijateijein našcKa lista In lepjCKa beriva splol1., da smo začeli izdajati Zafosssm© knjižnico -—= | : —CaS©su“ | koje prvi zvezek je pravkar izšel in prinaša poaa- | tis tepe naše povesti Dem Correa. Kor je naklada majhna, opozarjamo vse prijatelje lepe knjige, da si knjigo naroee. Opozorite : nanjo tudi svoje prijatelje in znance. Naj ne bo | naše hiše brez „Zabavne knjižnice Ljudskega Ola- j su". Cena ji je pri današnji draginji prav smešno majhna. Stane le 3 K en izvod. Denar se pošlje | naprej, kupuje se v knjigarnah ali pa naravnost pri , Upravi „Ljudskega glasu", Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/11. „DemoHisAiii'' za ušesa! S. L. S. je v svojih listih začela veliko ofenzivo proti socijalni demokraciji. Z nesramno in lažnjivo pisavo se odlikujejo zlasti „Slovenec", „Večerni list" in „Domoljub". Za njima lajajo drugi klerikalni psički. Pri tem se ravnajo po svetopisemskem izreku: Udari pastirja in čreda se razkropi. Zato blati klerikalna ofenziva predvsem posamezne naše sodruge na ; najgrši način. Vrženo nam rokovico sprejmemo. gospodje! Morali bi porabiti ves naš list samo za klerikalce, ce bi hoteli odgovarjati na vse laži. Vedeli smo že med vojno, da politični klerikalec ni pošten človek. Vojna jih ni popravila. Ti ljudje, ki so od samih grehov vsi črni, bolj od zamorcev, si upajo na dan in mečejo iz svojih mlakuž blato na ves svet. Spomnimo se le na leta pred vojno, kako so tlačili ljudstvo, kako so ga sleparili in ga končno nesramno, neizbrisljivo za vse večne čase, denuncirali cesarju in njegovim krutim biričem. Ko se je pričela vojna, vemo vsi, kako so hujskali na vojno, proti Srbom, proti Rusom, proti vsemu svetu. Možem in fantom so . zapovedovali, da morajo v boj proti „sovražniku" z geslom: „Vse za vero, dom, cesarja!" In kdor si je upal le na tihem drugače misliti, je moral v ječo in na vešala. Na tisoče in tisoče naših ljudi so pogubili, njih župani pa so izžemali zapuščene rodbine do kosfi. Prišel ho čas. ko bomo ponatiskovali „Slovenca" in „Domoljuba" in „Bogoljuba" na debelo, da I se bo v žarki luči pokazala vsa nesramnost, vsa ostudna golota klerikalne politike slovenske. Ti habsburški žandarji, ki i so pomagali kot pravi rablji goniti ljudi v mesnico, so danes zopet razljučeni in znova hrepene priti zopet do politične moči. 1 Ko so njihovi ljudje, dr. Korošec in Gostinčar, sedeli v ministrstvu, se je znova pokazala vsa njih inferijornost za vse, kar bi bilo ljudstvu res v korist. Dr. Korošec je bil minister prehrane pred zadnjo žetvijo in lahko bi kaj pametnega ukreni! v varstvo revnih ljudi. Tedaj, ljudje, je bil čas zato. Toda dr. Korošec ga je neznan- ’ sko polomil. Namesto, da bi kupil ljudem hrane in obleke in obutve, je nakupil ženske modrce in phrfem v takih množinah, da še sedaj ves Belgrad po njem diši. Uvede! je prosto trgovino, s teni je učinil največjo budalost na svetu in povzročil sedanjo neznosno draginjo. Z inliuarji-vele-industrijalci je sklenil tako oderuško po- ; godbo na škodo ljudstva, da je strah in , groza. G. Gostinčar, sicer pošten človek, sc je kot minister izkazal povsem nezmožnega. Napravil ni absolutno nič ker ni j nič znal. „Večerni list" kriči, da je on izdelal zakon o osemurnem delu in da ga je sodrug Korač. ki je prišel za njim, le podpisal. Tudi to je laž. Na tem zakonu ni niti praška od Gostinčarja, ker ga je izdelal naš sodrug .laklič. ki je bi! tiste čase v Belgradu. Tako bi lahko ovrgli laž za lažjo, toda ljudje in zlasti naši so-drugi vedo, da se to ne izplača, ker politični klerikalec brez laži ne more živeti. Klerikalci so udarjeni na glavo; zato sedaj kriče in hočejo znova na površje. Pri tem sc poslužujejo vseli mogočih sredstev. Drže se jezuitskega načela, da namen posvečuje sredstva. Poslužujejo se | celo propagande za boljševizem. Nam je j to prav, ker v srcu smo vs> boljševiki, pri-N ' pravljeni, da v danem in primernem tre-' i notku tudi za res udarimo. Kdaj ho to, pa : nam ne bo predpisoval koruptni in zalum-pani ter do glave zamočvirjeni klerikalizem, temveč to bomo mi sami presodili. Psi lajajo, dokaz, da mi jašemo. Za nas je jasno: Velik boj je še pred nami, zakaj dve intemacijonali se tudi pri nas pripravljate na odločilni boj, — črna in rdeča iniernacijonala. Prva zbira okoli sebe vse, kar pri nas še cesarsko in kraljevo misli, vse reakcijonarne elemente, kapitaliste in nevedneže, na katere računa v prvi vrsti. Doma radikalne besede in sleparska gesla; v Švici, pri zadnjem . habsburškemu potentatu pa ima svojega diplomatičnega zastopnika dr. Šušteršiča. Po Ljubljani pa se izprehaja žena slednjega kot kurir med obema. Klerikalna igra je vsem jasna. Morda bi tudi uspela, če bi ta temna družba ne imela toliko masla na glavi kot ga ima. Niso pozabljeni strašni grehi njene predvojne in medvojne brezvestne, protiljud-ske in barbarske politike. V tem se varajo klerikalni akterji. Še je spomin na preteklost in polpreteklost živ. Zato doli s klerikalizmom, boj črni intemacijonali! Nov rema&s začnemo priobčevati v kratkem. Ker bo sedanji, to je „Don Corrca" v kratkem končan, smo poskrbel;, da bomo mrdili našim bralcem tudi v bodoče čini največ In čim najlepšesn čtiva. Posrečilo se nam je dobiti krasno povest slavnega ruskega pisatelja N. GOGOLJA: mm: «%b$ EitopDf-ais&a katero začnemo priobčevati takoj, ko bo konča« ..Don Correa". Opozarjamo naše prijatelje, da se pravočasno naročite na list, da bomo imeli povest v celoti. Opozorite nanjo tudi svoje prijatelje. Ob novem ieiu. Leto 1919 je utonilo v večnosti in stopili srno v leto 1920. Vsak pameten gospodar se ob koncu leta vpraša: Ja, kako sem pa gospodaril letos, kaj sem počel, kako se mi je izteklo in kaj moram morda zato ukreniti, da bo prihodnje leto boljše. Tudi mi se ob tej priliki kot političen list moramo vprašati: Ja, kako se1 uam je godilo v preteklem letu, kako se je vozil državni voz, na katerem je naložena usoda vsega ljudstva in kaj bo morda treba ukreniti, da bo prihodnje leto bolje. Baš preteklo leto je bilo pa eno najvažnejših za vso našo bodočnost, saj je bilo prvo v naši novi državi, zato nam gotovo ne bo prav nič škodilo, če se ozremo za trenutek nazaj. Okrog lanskega novega leta smo dobili najpreje prvo ministrstvo naše mlade Jugoslavije. Bilo je to takozvano koncentracijsko ministrstvo, to se pravi, da so sedeli v njem zastopniki vseh parlamentarnih strank. Kako je pa vozila ta vlada voz one države, ki se je komaj rodila na groznih razvalinah svetovne vojne. Če smo pravični, moramo reči, da —- zanič. Vsak minister je vlekel na svojo stran, tako, da se ni moglo ukreniti ničesar pametnega, dobrega in potrebnega. Vse je bilo še v re-volucijonarnem razpoloženju in v tej kalni vodi so krasno ribarili oderuhi, veriž-niki in podobna svojat. Med tem, ko so bile cene okrog lanskega Božiča še precej zmerne, so vsled popolne nezmožnosti tedanje vlade, v kateri so igrali naši klerikalci prav odlično vlogo, začele zopet stalno rasti in rasti, tako, da so dosegle danes že neverjetno višino. Na pritisk ljudstva sc je sklica^ potem na spomlad prvi parlament države SMS, ki pa ni bil voljen iz ljudstva, ampak so poslance imenovale posamezne stranke same, čeprav je danes politično mišljenje ljudstva popolnoma drugo, nego pred vojno. V začetku je še šlo. Kmalu sc je pa začel parlament nagibati v dva tabora. Enega so tvorili liberalci s socialisti, ki jc zasledoval napredno, moderno in socialno pravično politiko, drugega so tvo- — LISTEK. Fran E.: Pod avstr j iškim orlom. (Dalje.) je polagoma izpametovalo vladno gospodo na Dunaju, da je uzakonila kolikor-toliko moderno ustavo, proglasila enakopravnost narodov, dovolila precei političnih svoboščin, uvedla porotna sedišča, ter splošno triletno vojaško dolžnost. Razveljavljen je bil tudi takozvani „konkordat« s papežem, ki daje katoliški cerkvi in duhovščini posebne pravice. Zlasti ic.jicii_.uu oupuu;. n. ,.ci', | jj je bil() pa izro£eno V roke VSC ŠolStVO. Avstriji sami se je bfl iji t oj med tako- se je določilo, da poslancev v Jr- ininu »centralisti« m » _ rahsu«. Pr-y ^avni zbor ne bodo pošiljali več deželni neposredno Državni zbor se je imel tedaj borili tudi z najrazličnejšimi vprašanji. Ogri so stremeli po popolni samostojnosti in celo v zv_____ _______________ _____________ . vi so hoteli, da se vsa država vlada iz enotnega središča (centruma) na Dunaju po istem kopitu, drugi so želeli čim nai-več samostojnosti posameznim deželam, oziroma njihovim deželnim zborom, Ker v takih razmerah parlament m mogel nikamor naprej, ie država propadala vedno bolj in bolj, medtem ko so sosednje, zlasti Italija in Prusija napredovale. Končno se je država iznova zapletla v vojno na Laškem in s Prusi. Zopet smo bili premagani in tepeni povsod. Šele to zbori, ampak jih bo volilo ljudstvo samo. , V tem času so zopet uveljavili nekdanjo srenjsko postavo, s katero so dobile občine še danes veljavno samoupravo. Prodrlo je tedaj tudi načelo, naj bodo občine kolikor mogoče velike, ker le take občine imajo dovolj gospodarske moči in sredstev za izvrševanje svojih obsežnih nalog. Po Štajerskem in nekaterih drugih deželah je bila uvedena tudi zveza večjih občin, takozvani občinski zastopi, ki so prevzeli več nalog občin, zlasti skrb za ceste i. dr. Tudi kmetijstvu se je skušalo pomagati. Kmetijskim družbam jc dovoljevala vlada večje denarne podpore, zlasti za dvignenje plemenske živinoreje, osnovali so več kmetijskih šol in krepkeje nadaljevali s pogozdovanjem Krasa. Preprečevalo se je nad vse škodljivo razkosanje malih in srednjih zemljišč in začelo se je močno gibanje proti velikim dotam, ki so bile za mlade gospodarje prava nesreča. Vse to je bila pa mnogo, mnogo prešibka jez proti nesrečnim posledicam liberalizma, ki je kakor smo že povedali tedaj zavladal v parlamentu in učil ter zahteval popolne svobode, zlasti v gospodarskih ozirih na posameznike. Ljudstvo je trumoma bežalo v mesta in na tuje, zato je nastopalo vedno večje pomanjkanje poljskih delavcev. Nekoč trdne kmetije so lezle v vedno večje dolgove, kar je počasi a brezobzirno ugonabljalo naš kmetski stan. V kratki dobi triindvajsetih let rili slovenski in hrvaški klerikalci s srbskimi radikalci, ki je zasledoval nazadnjaško, klerikalno, protiljudsko politiko. Oba tabora sta približno enako močna, oba sta se pehala za vlado, vsako resno delo v parlamentu je pa postalo nemogoče. Sedanja liberalno-socialistična vlada se je zato odločila poslati ta parlament domov ter razpisati volitve, ki so že skrajno potrebne. Tudi v Sloveniji smo dobili pred letom dni prvo pokrajinsko vlado, v kateri so sedeli zastopniki vseh treh naših strank, prvo besedo so imeli pa klerikalci. Trudila se je, da bi popravila, kar je zagrešila belgrajska vlada, kaj prida pa seveda tudi ni mogla pomagati. Ker so pa postajali klerikalci vedno bolj domišljavi in oblastni, se je pred kratkim razbila tudi ta vlada in danes smo še brez nje. Doma torej vidimo splošno brezgla-vost. Celo leto je minilo popolnoma brezplodno. Med tem ko so šle vlade po vseh drugih državah pridno na delo, da bi zacelile grozne rane svetovne vojne, se je pri nas pehalo vse le okrog korit, za ljudstvo se pa ni brigal nihče. Zlate čase so imeli le verižniki, oderuhi in vojni dobičkarji, ki so imeli dovolj časa spraviti vse naropano bogastvo na varno. In zunaj? Pred letom dni smo še vsi vneto verovali v 14 točk Wilsonovih, sanjali smo o našem osvobojenju in nestrpno pričakovali, da začne mirovna konferenca s svojim delom in da nam dd, kar je našega. Pa pošteno smo se zmotili. Zastopniki vseh vojujočih držav so hiteli v Pariz, a tam so se vsedle k zeleni mizi le velesile entente, mali narodi so pa ostali pred vrati. Ta ententa je začela ustvarjati mir, a ne, kakor smo pričakovali, mir pravice, svobode in resnice, ampak mir kapitalističnega nasilja, katerega bomo občutili zlasti trpko mi Slovenci. In tako dalje! Lahko bi popisali še cele knjige o lanskem letu, 1919 po Kri-v atovem rojstvu, a kamorkoli pogledamo, doma in na tujem, povsod ista pesem, kakor pred vojno. Vlada naj kapitalist, ti ljudstvo pa garaj, stradaj, delaj in umiraj .. . Človeku bi se skoraj zdelo, da drm-gače na tem božjem svetu biti nc more. A to je velika zmota. Lahko bi bilo drugače in še mnogo drugače, treba je le, da sprejme to vero v srce vse ljudstvo. Za nami je pet let svetovne vojne in v njej se je ljudstvo naučilo marsikaj, zlasti se je pa naučilo samo vladati. In to svoje znanje bo ljudstvo v novem letu pokazalo. V nobeni državi na svetu se več ne da vladati brez ljudstva in tudi v Jugoslaviji se ne bo dalo. Vsi bomo poklicani letos, da izrečemo, kdo naj vlada našo novo državo. Voliti bo •ned klerikalci, zastopniki bogatašev in ^erižnikov ali med pravimi zastopniki ljudstva, ki jih predstavlja socialna demo- kracija. Druge poti ni. Kako se bo izreklo naše ljudstvo, ni težko uganiti. Dovolj je pretrpelo pod različnimi meščanskimi strankami, zato se bo izreklo sedaj za socializem, ki edini more pripeljati Jugoslavijo do sreče in blagostanja. Našim prijateljem! Že v zadnji številki smo Vas pozval5, da posvetite v teh dneh vse svoje moči našemu listu, da ga zanesete v vsako hišo. Poživljamo Vas k temu tudi danes, saj naše revno kmetsko ljudstvo ne more in ne sme ostati brez svojega glasila, ki bi branilo njegove koristi in pravice. Vsak naš prijatelj naj smatra kot svojo dolžnost, da pridobi v teh dneh vsaj pet novih naročnikov, le tako bomo mogli ostati pri dosedanjih nizkih cenah in list še povečati in polepšati. Nabrane naročnike pošljite čimprej z denarjem vred (K 4.50 za četrt leta) naši upravi, da lahko določimo naklado lista. Vsi na delo za „Ljudski glas“! Uprava „Ljudskega glasu". Ljubljana, Frančišk, ul. 6. i Opomba: Prilagamo nekaj nabiralnih pol, ki jih izvolite izpolniti in z denarjem vred poslati naši upravi. ssggg Po svetu. Mirovna konferenca mečka dalje. Zdelo se je že, da jo bo vzel vrag, a kakor smo poročali zadnjič, so se sedaj zopet pobotali v Londonu. Pravijo, da se bodo mirovna posvetovanja nadaljevala v Londonu in ne več v Parizu. Prvo vprašanje, katerega se bodo sedaj lotili, bo jadransko. Ker Amerika, oziroma Wilson nikakor ni hotel odnehati in dovoliti Lahonu, da pograbi vse, tudi Francozi in Angleži nočejo več delati Lahom potuhe. Tako je ostala Italija naenkrat sama in ni ji preostajalo seveda drugega, nego, da 'se uda. Par mesecev je komaj, kar se je vsa Italija drla kakor obsedena: Reka ali smrt, ker so mislili, da bodo s tem oplašili ves svet. No, sedaj čutijo, da oni še niso najmogočnejši na svetu in vojne hujskače ter njihovo imperijalistično vlado so zlasti še potrle volitve, v katerih so ostali socialisti zmagovalci. Vse to je vplivalo, 1 da je laški ministrski predsednik Nitti ! pred kratkim v parlamentu izjavil, da bi ! se Italija rada pobotala z Jugoslavijo in ; da želi živeti z njo v prijateljskih odno-s šajih. Rekel je, da zanje vojna še ni iz-1 gubljena, če ne dobijo Reke. Vse laško j časopisje sedaj priznava blamažo svoje j imperijalistične politike. Kakor torej vse kaže, se bo rešilo jadransko vpašanje za nas mnogo ugodneje, nego smo pričakovali še pred kratkim. Na Reki bomo mi gospodarji to je skoraj popolnoma gotovo in to je za nas ogromne važnosti, ker nam bodo s tem odprta vrata na morje in v svet. Brez izhoda na morje se mora vsaka država gospodarsko prejalislej zadušiti. Sicer bodo šle pa meje med Jugoslavijo in Italijo od Labina v Istri preko Učke, Podgrada in potem nekako ob sedanji Kranjsko-Go-riški meji na Triglav. Dobimo torej tako košček Istre, baje celo cerkniški okraj na Goriškem. Ostane nam seveda Sv. Peter, Idrija, Postojna in sploh vsa Notranjska. Edini, ki se ne more še sprijazniti s tem dejstvom, je trapasti d’ Annunzio, ki še vedno rogovili v Reki in pravi, da jo bo branil do „zadnjega diha". No, pa tudi zanj se bo dobilo še zdravilo in kakor je slavnostno prišel v Reko, tako bo žalostno odkrevsal iz nje. ' Dalmacija in jadranski otoki ostanejo nam, le otok Vis in morda še kaj malega dobe Lahi. Vsakega bo ta vest razveselila, čeprav to še izdaleka ni pravična rešitev jadranskega vprašanja, ker bo vkljub temu zdihovalo še stoti-soče naših bratov pod laškim jarmom. Naš bi moral biti tudi Trst, vsa Istra in vsa Goriška brez Furlanije, naša Ziljska dolina. Beljak i. t. d. Pa, na svetu vlada še vedno kapitalizem, militarizem in im-perijalizem, a upamo, da ne več dolgo, vse te pošasti,, ki tlačijo človeštvo, bo premagal socializem, kojega apostoli smo mi. Gospodarska zveza med Jugoslavijo, Avstrijo in Čehoslova-ško se snuje. V to svrho potuje po teh državah naš minister, sodrug A. Kristan. Klerikalci dobro vedo, da nas morejo le dobre gospodarske zveze z drugimi državami rešiti strašne draginje in pomanj-: kanja vseh potrebščin ter dvigniti našo ; valuto, a vseeno hujskajo ljudstvo proti ! temu našemu delavnemu in pridnemu ministru ter lažejo nevednežem vse mogoče in nemogoče neumnosti. Na Ogrskem divja sedaj protirevolucija in na vse krip-ije obeša in strelja boljševike. Mi smo obsojali boljševizem in ga obsojamo še danes, ker stojimo na stališču, da je vsako nasilje krivično in ker vemo, da boljševizem ne bo ustvaril raja na zemlji, kar se je dobro pokazalo. Pač pa ob tej priliki lahko pokažemo na hinavščino kapitalizma in meščanskih strank. Ko so obešali boljševiki, se je zgražal ves svet in vse meščansko časopisje se je topilo v solzah, sedaj, ko obešajo pa meščanske stranke, je vse tiho in vse na skrivnem, včasih celo javno pritrjuje. to je od leta 1858 do 1881 se je dvigni dolg, vknjižen na kmetska posestva ot d? na 65 milijonov goldinarjev. V tem pž :'iso štete neizmerne vsote, ki so jih dolgovali naši kmetje raznim oderuhom pc deželi. Liberalizem je učil neomejeno gospodarsko svobodo in s tem so bili ustvar-jeni zlati časi za kmetske oderuhe. Svo-km revnejšim sovaščanom so posojali de-kar na ogromne obresti, tako, da je bik dt) 7°, 40 % nekaj prav navadnega in libe Jalna država ni tega le molče gledal: ampak celo podpirala, češ, da ne sme kra Ul m omejevati — svobode. iorrdak° so n. pr. odpravili liberalci let: hii postavo zoper oderuhe in s tem j< 0 P°!?nano kmetijstvo v propad. dn i tega so tudi davki rasli od let: no 2a Zlas,t' !emljiški in hišni. Na držav benp^naVOr Udstvo vedno ni imelo no možmh ypIlva’ ta je bil ves v rokah nez čurskih n,az.aclnJaških nemških in nem uradnikov. Z ljudskim denarjen | se je gospodarilo naravnost zločinsko in o gnilobi v najvišjih vladnih, dvornih in vojaških krogih, preprosto ljudstvo ni ime-! lo pojma, zlasti neznosni militarizem (vojaštvo) je požiral od leta do leta večje vsote. Obubožanega kmetskega ljudstva se ; je loteval pravcati obup in zato se je vda-; jalo vedno bolj še pijači. Pijančevanje se je širilo po deželi kakor kuga in grozne i posledice vsega tega, tf je oderuštvo, neznosnih davkov in pijančevanja niso izostala. V kratkih desetih letih, to je od leta 1870 do 1880 je bilo prodanih v Avstriji na dražbi 62.119 kmetij. Vlada se je le polagoma začela zavedati posledic, ki prete vsled propadanja kmetskega stanu vsej državi, a ukrenila ni nič odločnega, velikega. Podpirala je sicer ustanavljanje hranilnic, razdeljevala je še preostalo občinsko zemljo, pomagala zlagati razkosana zemljišča, uvedla svobodno ženitev in proglasila svobodo obrti, | kar je pa le še pomnožilo število gostilniških koncesij. To vse so bile le drobtinice, ki so jih ; metali sestradanemu ljudstvu in mu zato niso mogle prav nič hasniti, obratno, njegova pot je šla zdržem — navzdol. Vele-| posestniki, ki so po nepopolno izvedeni ! kmetski odvezi obdržali še vedno najlepše kose zemlje, so se zopet množili, kar i kažejo zlasti volilne liste v veleposestniš-| ke kurije. V neizmerno bogati in rodovitni Galiciji je bila n. pr. skoro polovica kmetskih posestnikov — bajtarjev, ki so plačevali manj kot 5 gld. katastralnega davka, ostala zemlja je bila še vedno večji del v rokah plemenitaških veleposestnikov. Ti so delali vedno roko v roki z židovskimi bankirji in industrije!, ki so uničevali obrtnike in polagoma popolnoma zadušili domačo obrt, ki je nekoč dona-šala našemu ljudstvu take lepe dohodke. (Dalje prih.) Nlkha ta navihani črnogorski kralj, ki je vodil vse življenje za nos ves svet in si polnil svoje nenasitne blagajne, je končno do-igral. Za vsako ceno se je hotel obdržati na svojem črnogorskem tromi, zato je spletkaril z laško pomočjo proti Jugoslaviji, oboroževal pustolovce, tolovaje in albanske bandite, da so delali nemire v Crnigori. Vse to so plačevali Italijani, kar je pred kratkim odkrito priznal neki poslanec v laškem parlamentu. Sedaj so se ga pa naveličali vsi, zapustili so ga vsi in mu odtegnili tudi stalne podpore. Tako je torej ta stari lisjak ostal končno sam na cesti. Hudega mu ne bo, saj je eden najbogatejših vladarjev in vse banke so polne njegovih milijonov. A. Honigsman: Hlevski gnoi. (Dalje.) IV. Kakšno bodi vzorno gnojišče? I. Za gnojišče se mora odbrati primeren prostor, ki naj bo kake 3 ao 4 m oddaljen od hleva, da ga imamo pri rokah. Med gnojiščem in hlevom mora biti toliko prostora, da se lahko k hlevu voz zapelje. II. Gnojišče mora imeti senčno lego, biti mora v zavetju. Najboljša je severna stran. Ce se nima senčnega prostora, se z drevjem, ki hitro raste, obsadi (n. pr. z divjim kostanjem), da je bolj zavarovano pred vetrom. III. Naj bo gnojišče na bolj vzvišenem prostoru, da ne priteka voda gor. Ce ni vzvišene .lege se mora gnojišče obzidati in ob strani pa se naredi jarek, da voda ven odteka in ne na gnojišče. IV. Gnojišče naj bo na površju zemlje. Svoj čas so kopali jame po 1 m globoko, kar pa se težko razkraja. Kvečjemu če se kakega pol metra globoko skoplje, da se naredi potrebni tlak. V. Gnojišče mora biti zadosti veliko. Velikost gnojišča je odvisna od števila in vrste živine, od stelje in krme. Ce je bolj slaba krma, več bode gnoja, kajti slabe krme je treba pokladati živini polovico več kot dobre. Velikost je odvisna od ravnanja z gnojem in od tega, kako gnoj ven izvažamo. Navadno se računa za jedno veliko žival (t. j. 500 kg težko) 4 kvadratne metre, kar popolnoma zadostuje, ponekod celo samo 3 kvadratne metre. VI. Gnojišče mora imeti neprodirna tla, da se nam ne odceja gnojnica. Ce so razmočena tla, se tudi ne more priti z vozom na gnojišče. Neprodirna tla naredimo, da stolčemo glino ali prav močno ilovico kakih 30 cm na debelo, to je najbolj priprost način. Boljša kakor glinasta tla so tlakami bodisi z opeko ali kamenjem. Zareze med opeko ali kamenjem se mora zaliti s cementom. Najboljša pa so brezdvomno betonirana tla. Beton se da kakih 15 do 20 cm na debelo, taka tla so najbolj trda in neprodirna. VII. Gnojnična tla morajo viseti na tisto smer, kjer se nahaja gnojnična jama in sicer na 1 m 5 cm (na 3 m = 15 cm), zato, da se gnojnica, Id pride iz hleva, odteka z gnoja v gnojnično jamo. Ce pride dež, se gnoj izpere, nastane gnojnica, katera mora tudi v gnojnično jamo teči, tako se potem malo dragocenih redilnih snovi izgubi. Kako naj se ravna z gnojem na gnojišču? Ko pride gnoj iz hleva se ne sme kar tako zmetati po gnojišču, temveč se mora lepo razgrniti in poravnati. Gnoj je treba tudi potlačiti, da iztisnemo iz njega kolikor mogoče dosti zraka in s tem razkrajanje bolj zavlečemo. Potem se po vrhu kupa naredi ena skorja in ta brani, da ne more uhajati amonjak iz gnoja. S tem, da gnoj tlačimo, poskrbimo tudi za zadostno toploto, katero potrebujejo bakterije za svoj razvoj in gnoj se počasi pa pravilno razkraja. Z nastiljem se tudi razkrajanje gnoja zadržuje. Potlačen gnoj ima tudi dovolj vlage, ker ne more uhajati. Vlaga ni potrebna samo zato, da zamorejo delovati bakterije, ampak tudi amonjak pridržuje. Gnoj lahko tlači živina. Vole je treba vsak teden enkrat spustiti na dvorišče. Perutnino se rnora odvračati od gnoja, ker ga razbrska in potem uhaja ven amonjak. Gnoj se mora tudi zalivati. Ce se gnoj izsuši, ostane sama suha stelja, katera nima nič redilnih snovi. Na suhem gnoju se tudi razvija plesnoba, katera se prenese z njim na rastline, katere se s tem uničijo. Plesniv gnoj se nepravilno razkraja. Gnoj je treba zalivati včasih po dvakrat na mesec. Najboljše je, da se zaliva z vodo. Ce se z vodo zaliva, se gnoj namoči in voda pridržuje amonjak. Ce ni vode pri roki, se zaliva v gnojnico. Gnojnična Jama mora biti blizu gnoja. Ce zalivamo z gnojnico, izgubimo ves amonjak, kateri se nahaja v gnojnici, učinek pa je isti, kakor z vodo. Zaliva se iz čebra s korcem. Gnojnico ali vodo se napumpa v kak čeber, ta se zanese na gnoj, potem pa se s korcem zajema in poliva po gnoju. Premočno ne smemo zalivati, ker nam bi postal gnoj kisel, ter bi rastlinam lahko več škodoval, kot koristil. Zato ne smemo pustiti, da bi gnoj ležal v gnojnici. Gnoj bodi vlažen, toda ne premoker, ker se skisa in zemlja se z njim skvari. Tri četrtine dušika, kateri se nahaja v gnoju, juhko izgine, ako se z gnojem pravilno ravna. Gnoj naj ne bo na gnojišču v višjem kupu kot 1 -50 do 2 m, ker se drugače znotraj preveč segreje in lahko zogleni. Razna sredstva za pri-drževanje amonjaka bi prišla predraga; splačalo bi se, gnoj potrositi z zemljo, toda ie pa zopet nerodno voziti zemljo na gnojišče. (Dalje sledi.) jSSi£S> Dopisi. &&£& Hoče pri Mariboru. Na Štefanovo vršila sta se v Sp. in Zg. Hočah dva dobro obiskana shoda, na katerih sta poročala sodr. Favai in Sla-novec. Kmetje kot delavci, ki so se otresli goljufivih klerikalnih in liberalnih političnih strank so z zanimanjem sledili izvajanjem govornikov, veliko jih je pristopilo k politični organizaciji, za katero so izvolili odbor v cbeh krajih. Tako je prav možje, kajti le roko v roki z delavci pridemo do boljših časov. Želimo prav vsi, da se kmalu zopet vrši shod pri nas, ker naše dosedaj za nos potegnjeno ljudstvo, se je začelo zavedati, da le zadosti izobraženo more zmagati v svojem pravičnem boju. — Kmetje, delavci, pridite vsi v našo organizacijo, ne bojte se nikogar! — V naši lesni tovarni tudi ni vse v redu Tako zahteva delavstvo, da se odstrani oskrbnik Schieber. O tem za delavstvo zanimivem slučaju bomo še poročali, vendar pa svetujemo g. Schieberju in vsem nasprotnikom naše strokovne organizacije, da se ne zaletavajo v nas, sicer bodo dobili tak odgovor, da jih bodo giave bolele. Opomba. Vsled pomanjkanja prostora prinesemo ostale dopise prihodnjič. Uredništvo. Si iz naše države, ss Deželne vlade za Slovenijo še vedno nimamo. Liberalec dr. Žerjav se menda najbolje počuti pri vladni mizi. sam, zato bo tudi sam dajal odgovor. Stranka liberalnih gruntarjev, ali, ka kor se sama nazivlje, Samostojna (!!?) kmečka stranka rada klati ljudem, da noče imeti nobene zveze z dohtarji in drugimi j škrici. Tega ji seveda ni nobeden verjel, ' sedaj je pa jasno pokazala to tudi sama. , Kakor hitro je zbobnala nekaj ljudi v svo-i jo organizacijo, brž se je začela pajdašit I z dr. Žrjavom in podobnimi liberalnimi ’ tiči. Radikalni ministri — vojni dobičkarji. „Beogradski Dnevnik14 piše pod naslovom „Sumljivo bogatstvo44: Včeraj je bilo izvršeno deponiranje akcij za zbor Narodne banke, ki bo dne 4. januarja pri hodnjega leta in na katerem se bodo sprejeli važni sklepi glede osnovanja velike emisijske banke. Značilno je, da so se radikalci mobilizirali, da izvrše udarec na banko in da jo otmejo za ^voje banko-krate. Med radikalci, ki so deponirali največje število akcij, briljirata dr. Momčilo Ninčić hi dr. Velizar Jankovič, ki sta de ponirala vsak po 700 akcij Narodne banke po 2400 dinarjev kos, kar tvori za vsakega skupno vsoto 1,680.000 dinarjev. Radovedni smo, odkod so ti novci radikalnih prvakov, ki svojedobno pred vojno niso imeli toliko akcij. To so največji prijatelji naših klerikalcev. Krvav spopad med Italijani in Slovenci v Ilirski Bistrici. „Nar. Politiki44 poročajo iz Pariza, da se je 7. t. m. vršila v Ilirski Bistrici zabava, na katero so prišli italijanski vojaki izzivat. Prišlo je do spopada, v katerem je bilo 8 Italijanov mrtvih in 24 ranjenih. Proti verižnikom in tihotapcem. Kakor se čuje, se je ministrstvo notranjih del odločilo, da z vsemi sredstvi nastopi proti verižnikom in tihotapcem. Da se to ' tembolj doseže, izdalo bo ministrstvo na-1 redbo, s katero se vsaki osebi, uradniku i ali privatniku, ki bi v bodoče naznanil kak slučaj verižništva ali tihotapstva, prisodi polovico onega blaga, ki je bilo namenjeno veriženju in poleg tega še polovico one denarne kazni, ki jo bo moral verižnik ali tihotapec plačati. Skrajni čas je, da se uvede proti tej golazni še ostrejše kazni. Suspendirana advokata. Višje deželno sodišče je kot disciplinarna oblast suspendiralo odvetnika dr. Tomšiča za 6 mesecev in odvetnika dr. Wailentschaga za. 4 mesece. Zakaj neki? Tudi pri nas. Kakor smo že večkrat poročali, se je na Češkem že mnogo duhovnikov poročilo. Sedaj imamo že tudi pri nas en slučaj in sicer se je poročil pred nekaj tedni duhovnik Niko Petrič z gdč. Zorko Grgič. Narodno predstavništvo je za dva meseca odgođeno. V aprilu pa se bodo vršile volitve, ne v ustavodajno skupščino, ki bi naredila novo ustavo .temveč v zopetno narodno predstaništvo, ki se bo bavilo samo s tekočimi zadevami. Volitve v ustavodajno skupščino se bodo vršile šele, ko bo izvedena demobilizacija. Plebiscit na Koroškem se bo vršil čez dva meseca. Naše čete se bodo umaknile iz glasovalnega ozemlja. Zglasitev vračajočih se vojnih v.iei-nikov. Radi vojaške evidence in osobito iz zdravstvenih ozirov se mora vsakdo, ki se je vrnil iz vjetništva na dom, tekom 48 ur zglasiti pri najbližji orožniški postaji, da se vrnitev naznani vojaški oblasti in da se vse potrebno ukrene glede njegovega zdravstvenega stanja. Tozadevno se je torej po deželi zglasiti pri orožnikih. Oni pa, ki nameravajo stanovati v mestu v Ljubljani, naj se tekom 48 ur po vrnitvi zglasijo v vojaškem uradu v Mestnem domu. Ker je ta zglasitev v interesu vrnivših se vjetnikov, naj jih tudi njih svojci takoj opozorijo na to zglasitev. Ujetniki centralnih držav v Sibirm- Glasom „Krasnaja Gazeti44 se nahaja v Sibiriji še 150.000 ogrskih in 12.000 avstrijskih ujetnikov. Delavsko nezgodno zavarovanje. ^ zelo velikih slučajih se dogaja, da pone- j'rečenci, njih vdove, otroci in ascedcntje listine (rojstne liste, mrtvaške liste itd.), ki jih pošljejo delavski zavarovalnici zoper nezgode v Ljubljani, kolkujejo, včasih celo z večkronskimi kolki. Opozarjamo teni potom vse prizadete, da so take listine, namenjene uradni uporab i zavarovalnice, po § 56. nezg, zakona, kolka in pristojbine proste. Župni uradi morajo take listine izdajati ex offo. Dalje opozarjamo, da morajo vsi dopisi pri-'atnih oseb na zavarovalnico biti zadostno frankiraui. Zgoraj omenjene listine pa morajo upravičenci dopošiljati tudi potom občin. V tem slučaju pošiljatve ni treba ftankirati. Dalmatinski kmetje z motikami na Labe. Italijanska okupacijska oblast je °dredilh. da se v Primostenu pri Šibeniku rekvirira vse olje, toda prebivalstvo je v svojem ogorčenju z noži, sekirami in motikami napadlo karabinerje ter jih prepodilo preko hribov v Šibenik. Med narodom vlada tolika razburjenost, da se je italijanska oblast premislila ter preklicala izdano rekvizijsko naredbo. Zaprt kapetan — defravdant. ..Poli-tika“ javlja: Vojaške oblasti v Bitolju so zaprle Miljutina Petroviča, topniškega kapitana in blagajnika bitoljske divizijske oblasti, in sicer zaradi tega. ker se je pri kontroli blagajnice ugotovil primanjkljaj v znesku 18.000 drahem, 51.000 frankov, 2500 dinarjev in 1200 ilr. Radi veleizdaje. Mestno sodišče je sprejelo obtožbo ministra za notranje zadeve proti generalu Vešoviču, ki je obtožen veleizdaje in hujskanja k uporu v Črni gori. Obtožen je tudi njegov sin, ki je bil častnik v Rusiji. V obtežbi se navajajo dokumenti, ki dokazujejo njegovo zvezo z Italijo in bivšim črnogorskim kraljem Nikito. Vsi starejši letniki odpuščeni. „Beo-Krajski Dnevnik" javlja: Ker razpolagajo vsi naši vojaški oddelki z dovoljnim številom dobro izvežbanih vojakov, bodo v.sj starejši, dosluženi vojaki v kratkem odpuščeni brez ozira na njihovo starost in njihov letnik. Skrajni čas že! 8 milijonov analfabetov v Jugoslaviji. „Beograjski Dnevnik" poroča: Na Mrvat-skern in v Slavoniji je približno en milijon, v vsem našem kraljestvu pa okoli osem milijonov analfabetov. Da stojimo Slovenci izmed vseh jugoslovanskih plemen na najvišji kulturni stopinji, ni prav nobenega dvoma. Ljubljanska univerza je začela, s poukom. čeprav se ima boriti z velikimi tež-kočami in ji mečejo iz Belgrada stalno Polena pod noge. Oddaja trt. Iz državnih trtnih nasadov na Kranjskem se bodo oddajale trte 1 vinogradnikom pod sledečimi pogoji kot ! druga leta. Cene za male kmečke posest-j uike so za 100 ključev 5 K, za 100 kore-I ujakov prve vrste 20 K, druge vrste 10 K. ; za 100 cepljenk prve vrste 120 K, druge | vrste 60 K. Zaloga cepljenk je le majhna, j Kdor ne prinese županstvenega dokazila, ! da je mali posestnik, mora plačati dvojno ceno. — Trte so namenjene v prvi vrsti kranjskim vinogradnikom za nasa-ditev lastnih vinogradov. Le potem, če ; kaj preostaja, jih dobe lahko tudi drug,’ j naročniki. — Bližje pogoje izve vsak iz | razglasov pri županstvih vseh vinorodnih • občin, oziroma pri spodaj navedeni ob-! lasti. — Naročila sprejema najpozneje do ! 15. svečana državno vinarsko nadzorstvo. 1 Živina za opustošeno Srbijo. „Beograd-i ski Dnevnik" javlja, da namerava vlada 1 s prvimi vsotami, ki jili bo dobila na račun i avansa, nakupiti večje število vprežne j živine, predvsem vole na Hrvatskem, ki \ jih bo razdelila kraje, ki so med vojno | največ trpeli. Uvoz sladkorja. Med našim kralje-| stvom in čehoslovaško republiko je skle-i njen nov trgovski dogovor, po katerem ■ ho čehoslovaška republika dobavila na-! šemu kraljestvu 1100 vagonov sladkorja, i Za vsak kilogram sladkorja dobi od nas | 3 in pol kg pšenice. Za nadaljnjih 400 va-gonov sladkorja zahteva čehoslovaška j republika, da se ji dobavi za vsak kilo-gram sladkorja 1 kg mesa žive vagc. Cena lesa na Francoskem. Iz Marselja i poročajo o sledečih cenah lesa: platana ! 200 frankov kub. meter, brest 180 frank., jesen 250 fr., orehovina 200 do 500 fr., i bukev 200 frankov, jablana 140 frankov, I lipa 36 do 40 fr., jelka (neobdelana) 75 fr. kub. meter. Cene v Zagrebu. Komisija za določanje cen v Zagrebu je odbila prošnjo pekov za povišanje krušnih cen ter ostanejo cene kruhu, neizpremenjene. Cene teletini je določila komisija na 20—24 K ! kilogram po kakovosti mesa. cene surovemu maslu na 40 -48 K kg, ceno jajcem 2 K za komad. Zveza sladkornih tovarn v kraljestvu SHS se je ustanovila na konferenci v Bel-gradu dne 14. t. m., kateri so razen zastopnikov sladkornih tovarn v Belgradu, Bečkereku, Červenki, Ćupriji, Osjeku, Usori in Novem Vrbasu prisostvovali tudi zastopniki prizadetih ministrstev. Zveza ima svrho, da organizira skupno pridelovanje pese in enotno razdelitev na posamezne tovarne. Vse tovarne so se zavezale, da se cene pesi določijo tako, da za-doste pravičnim zahtevam pridelovalcev. Gospodarske vesti. Uspeh kolekovanio v Sloveniji. Po !]aših informacijah je bilo v področju deželne vlade za Slovenijo kolkovanih v £elern za 300 milijonov kron bankovcev. * ri žigosanju je bilo v Sloveniji, kateri K