115
SVETOVANJE V IZOBRAŽEVANJU
ODRASLIH.
Ljubljana, Andmgoški center Republike Slovenije, 2002
Ta/m Vilic Klenovsek in Sonja Klemenčič
m >
O
UJ
Avtorici v publikaciji, ki je izšla nedolgo tega, predstavljata projekt Andragoškega centra Slovenije, ki naj bi na podlagi domačih in tujih izkušenj pomagal pri razvoju ustreznega modela in formati vno-svetovalne dejavnosti za odrasle v njihovem lokalnem okolju. Tako zastavljena svetovalna dejavnost naj bi bila odraslim v pomoč pri: ■ odločanju za izobraževanje,
*	spodbujanju med izobraževanjem,
•	načrtovanju nadaljnje izobraževalne poti posameznika.
Knjigo sestavlja Šest poglavij in v prvem, uvodnem, je podan sistematičen pregled sodobnih evropskih trendov v razvoju svetovalne dejavnosti pri izobraževanju odraslih, upoštevajoč nekatere novejše strateške dokumente (Memorandum o vseživljenjskem učenju, 2000; irska Bela knjiga o izobraževanju odraslih, 2000).
Drugo poglavje zajema opredelitev pojma "informativno-svetovalna dejavnost" v izobraževanju odraslih. Sem so vključene opredelitve svetovanja, ki so se pojavljale v preteklosti in vse do današnjih sodobnejših terminov domačih in tujih avtorjev (Watts, Wooif, McCarthy, Potter).
V	nadaljevanju se avtorici posvetita podrobnejšemu prikazu osnovnih dejavnosti
V	svetovanju: informiranju (informing), nasvetovanju (advising), ovrednotenju (assessment), svetovanju (counselling), usposabljanju (enabling), zastopanju (advocating), povratnemu informiranju (feeding back). Tukaj podrobneje prikažeta osnovna načela, ki jih je pri svetovalni
116
dejavnosti pri izobraževanju odraslih potrebno upoštevati: prostovoljnost, usmerjenost k stranki, objektivnost, zaupnost podatkov, brezplačnost, načelo enakih možnosti, dostopnost. Nadalje predstavita razlike v informativno-svetovalni dejavnosti znotraj različnih stopenj samega procesa svetovalne dejavnosti: 1, pred izobraževanjem, 2. med izobraževanjem in 3. ob koncu izobraževanja. Poudarita pomen primerne strokovne usposobljenosti delavcev, ki delajo v informativno-svetovalni dejavnosti pri izobraževanju odraslih, kar je ključen dejavnik za zagotavljanje kakovosti v tej dejavnosti, in opišeta osnovne sposobnosti in lastnosti, ki bi jih svetovalec moral obvladati oziroma imeti. Ob tem poudarita tudi pomen "širine" pri svetovalcu, ki mora biti iznajdljiv in znati črpati iz mnogih baz podatkov različnih institucij, ki se s svojimi programi deloma vključujejo v svetovalno dejavnosti odraslih.
V tretjem poglavju je prikazan model organiziranosti informativno-svetovalne dejavnosti v lokalni skupnosti. Na tem mestu avtorici govorita o možnih nosilcih informativno-izobraževalne dejavnosti v lokalni skupnosti, ki so lahko izobraževalne organizacije, zavodi za zaposlovanje, podjetja, centri za socialno delo, zdravstvene organizacije, knjižnice, društva. Avtorici v nadaljevanju predstavila najoptimalnejši način organiziranosti teb institucij s centralnim središčem za izobraževanje odraslih v določeni lokalni skupnosii ter natančno opišeta naloge in organiziranost v takem svetovalnem središču. Ker je razvita informativno-svetovalna dejavnost v izobraževanju odraslih pomemben dejavnik razvoja določenega okolja, je nujno, da jo podpirajo tako občine kot gospodarske in obrtne zbornice, zavod za zaposlovanje, zavod za šolstvo, sindikati idr. Sistemska ureditev informativno-svetovalne
dejavnosti v izobraževanju odraslih je predmet četrtega poglavja, v katerem so podane ugotovitve o delovanju informativno-svetovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji, ki je kot sistemsko urejena aktivnost še dokaj v povojih. Avtorici opozorita na problem, da še ni statusne ureditve te dejavnosti, in v nadaljevanju podata predloge za oblikovanje standardov in normativov (Čeprav so že izdelani, v praksi še niso uveljavljeni; so v procesu evalvacije in dopolnitve). Tudi financiranje te dejavnosti še ni urejeno, čeprav v Sloveniji pod okriljem AndragoŠkega centra veliko informativno-svetovalnih dejavnosti žc poteka. V petem poglavju so predstavljene nekatere institucije, ki Že imajo ali pa bi v bodoče morale imeti pomembno vlogo pri oblikovanju in razvijanju informativno-svetovalne dejavnosti znotraj izobraževanja odraslih: Andragoški center Slovenije, Center za poklicno informiranje in svetovanje, Center RS za poklicno izobraževanje, Gospodarska zbornica Slovenije, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za šolstvo, znanost in spori, Obrtna zbornica Slovenije, Zavod RS za šolstvo, Zveza ljudskih univerz Slovenije idr. S kakovostno informativno-svetovalno dejavnostjo naj bi bili izboljšani vsi procesi, ki so del izobraževanja in učenja odraslih, zato je enako pomembna kot sam proces izobraževanja ali učenja. Pričujoča študija je pomemben prispevek k razvoju in izboljšanju te dejavnosti v našem prostoru in bo koristen pripomoček za poglobitev znanj vsem strokovnim profilom, ki so vpeti v to dejavnost, prav tako pa tudi še šolajočim se študentom, ki bodo z njeno pomočjo pridobili nova znanja s področja svetovalne dejavnosti znotraj izobraževanja odraslih.
Tanja Šulak