Labod,   rak in ščuka
¦\                                                                                                                                                                                                                                   . ¦   ¦
če med tovariši soglasja ni,                        Iz kože lezejo, a z mesta voz le Deče.
njih delo haska ne rodi,                             Saj tovor zanje ni bil še tako težak,
iz truda ni uspeha, je le muka. —            a kaj, ko zre labod v oblak,
Nekdaj  labod in rak in ščuka                  nazaj rak rine, ščuka pa le v vodo vleče. —
peljati \oz se zgovore,                               Kdo prav ima, kdo kriv je, ni soditi nam,
vanj vprežejo se družno vsi trije. •             le voz stoji še danes tam.
J. A. Krglov — Ivan Matelič