B
I
V
I
ne
I

Izhajajo vsako
edo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jeman po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr.
za celo loto 4 gold
za ]
2 cold
za
za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr.
t leta 1 gold
V LJubljani 28. marca
j njega
glavni
Gospodarske stvari. 0 prevažanji in sadbi gozdnega drevja.
Ker so posestniki c. k. okrajnih glavarstev Postojna in Logatec nad 200.000 smrekovih sadik po 2 gold. 50 kraje, tisoč nakupili in okoli 200.000 raznega drevja brezplačno vsi iz c. kr. gozdne drevesnice v Ljubljani dobili in se bo enako drevje po vsem Kranjskem delilo,
povemo, kako se prevaža iz enega kraja v druzega in kako sadi.
Sadike se pošljejo po železnici v zabojih med mahom do zadnje postaje. Posestnikom se naznani dan, kateri pridejo po sadike. Preskrbi naj si vsak nekaj mahu in slame, kar se določeni dan seboj vzame.
Ko se mu sadike izročé, koreninice varno z mokrim mahom ovije in s slamo poveže. Najboljše je sadike koj na ono mesto peljati ali nesti, kjer se mislijo saditi. Tam se skoplje primerno velik jarek, sadike noter poloze in koreninice dobro s prstjo pokrijejo.
Drugi dan se prinese škaf vode na omenjeni kraj, voda s črno prstjo nameša in sadike tako v škaf cle-nejo, da samo koreninice v vodo pridejo.
Skopljejo se potem prostorne jame, sadika z levo
roko na sredo jame, kamor se mora poprej malo drobne prsti potresti, postavijo, z desno roko se zemlja zdrobi, Da debelo na koreninice dene in potem z obema rokama prst na koreninice močno pritisne. Čeravno ste-blice ne sme globokeje v zemljo priti, kakor je bilo poprej , vendar mora sadika tako trdno v jami stati, da se lie spuli s koreninicami, ampak steblice odtrga. Če gre rada iz zemlje, ni bila pravilno vsajena. Konečno se pobere vsa šara in okoli sadike dene. Za brambo
sadik se priporoča, na ono stran, od katere burja brije, kamenja nastaviti.
Naposled še opomnimo, da se mora smreka v zavetje in pod grme, kakor tudi okoli starih štorov saditi, bor pa na prosto in pusto zemljo. Sadike obreza-vati (posebno šilovje) ali jih na kak drug način raniti, je nevarno in vsled tega lahko poginejo. Listnato drevje
naj se le po pameti obreže, sicer se pa to v novejšem času tudi opušča.
Sadno drevo in normalna starost njegova
v posameznih plemenih, njega glavni deli in
njihovo delovanje.
(Dalje.)
1. Korenine; 2. deblo; 3. drevesni venec ali drevesna krona (vrh); 4. listje; 5. popki in cvetje.
Oglejmo sedaj vsakega teh posameznih drevesnih dcbv in njihova opravila nekoliko natančneje, da važnost, njihovega pravega namena do dobrega spoznamo.
1. Korenine. Oni drevesni del, kateri se v zemlji nahaja in ga ne vidimo, imenujemo korenine. Poglavitni namen in opravilo koreninam je: sadnemu drevesu na stalnem mestu krepko podlago in stalnost dajati, a po drugi strani pa tudi iz zemlje zadostne in potrebne hrane (drevesnega živeža) v tekoči obliki nabirati in v-sé srkati ter vse druge drevesne dele ž njo v zadostni meri preskrbljevati. Vsem tem zahtevam pa korenine le takrat zadostovati morejo, če se v zemlji, v katero bilo je sadno drevo stalno posajeno, tudi dovolj take hrane nahaja. Iz tega se lahko razvidi, da v pusti, ali pa po daljni rasti drevesa na stalnem mestu opešani zemlji korenine čudežev delati in gledé drevesne hrane na splošno drevo blagodejno upljivati ne morejo. V takem slučaji mora jim umni sadjerejec s primernim gnojilom sam na pomoč prihiteti, ako hoče, da mu bode sadno drevo tudi materijalnega dobička in koristi za njegov trud dajati in povračevati moglo.
Kakor drevesno deblo in deli njegove krone, obstoje tudi korenine njegove iz raznih, med seboj dobro ločljivih delov ali plasti. Središče ali osrednji del koreninski imenujemo stržen; okolo tega dalje na zunaj nahaja se pravi koreninski lés; potem sledi belina ali mehki lés, dalje ličje in slednjič lubad ali koža (skori ja), v katero so korenine pravim pomenom besede povite ali oblečene. Med belino ali mehkim lesom in med ličjem nahaja se tako imenovana sočna ali kambijeva plast, po kateri se ob in med časom rasti drevesni sók gor do skrajnih koncev vseh drugih delov celega sadnega drevesa pretaka; ta sók v drevesnem listji prebavljen ali purificiran povrne se zopet nazaj po vseh drevesnih delih dol do koncev skrajnih koreninic, ter nareja na mladikah, vejah, deblu in koreninah nov
mehek lés, to je, drevo se na ta način na vseh svojih delih množi ali raste. — Vso to nezapopadljivo manipulacijo izvršujejo in pospešujejo pa one zeló mehke posodice v ličnati in lubadovi plasti ali masi, katere „celice" imenujemo. Tako prireja se drevesna belina od leta do leta , katera se pozneje in polagoma spreminja in zgoščuje v pravi trdi lés ali v drevesno črnjavo. In, kolikor bolj ugodni so v tem obziru vsi zahtevani pogoji, toliko krepkeje, hitreje in čvrsteje drevo raste, ter se na vse strani veselo razvija. Gledé na lego, obliko in dolgost razločujemo pri sadnem drevji srčne in stranske korenine z malimi koreninicami „sesalkaini" vred. Srčna korenina pri sadnem drevesu je ona srednja, katera iz drevesnega debla, oziroma iz koreniničnega vratu naravnost dol v zemljo raste in rije; ona je med vsemi drugimi koreninami najmočnejša, in jo z vso pravico deblovo podaljšanje v zemljo imenujemo. Prav krepko in močno srčno korenino nahajamo pri onih sadnih drevesnih plemenih , katera po svojih naravnih lastnostih razvijajo visoko in piramidalično vejuo krono ali drevesni vrh; le-sem osobito visokodebelnato hruševo drevje spada. Nasprotno pa onih plemen sadna drevesa, katera narejajo le nizke in okrogle vejne vrhe, nastavljajo le bolj šibke in kratke srčne korenine, katere se pa pozneje navadno v stranske korenine razrastejo, ter se deloma ali pa tudi celó popolnoma zgubé, da bi jih k temu o svojem času s pravilnim obrezovanjem in pri-krajševanjem (srčne korenine namreč) siliti morali. Vse to moremo na srčnih koreninah visokodebeluatega jabolčnega drevja natančneje opazovati. Zopet se pa pri nekaterih vrstah sadnega drevja vsaka sled o srčni korenini po naravi njihovi popolnem pogreša, na priliko pri češpljah.
Vse korenine pri enem samem sadnem drevesu
skupaj imenujemo z eno besedo: koreninsko krono (ali
koreninični venec), katera je z ono (krono) drevesnega
vrha vselej v lepem simetričnem razmerji, če ni v zemlji
kakih posebnih in stalnih zadržkov pri njihovem razvoju bilo.
lu, kolikor bolj krepka je krona drevesnih korenin v zemlji, toliko bolj čilo, čvrsto in krepko razvijal bode
se tudi drevesni vrh v vseh svojih posameznih delih z deblom vred.
Pri nekaterih sadnih vrstah ali sortah, na priliko
pri češplji in slivi, stranske korenine iz koreniničnega vratu navadno vodoravno v zemlji narazen rastó, na katerih se, ako so le plitvo pod zemeljnim površjem, radi razvijajo lésni popki, iz katerih (popkov) poženó potem tako imenovani koreninični poganjki ali splošnim imenom nazivano „koreninično-sadno protje", kar naj se pa, ako se ne namerava za daljno pomnožitev sadnega drevja iste vrste porabljevati, brez odloga in skrbno ter vselej sproti odstranjuje. O tem morda pozneje na drugem mestu še kako rečem.
Splošno le-sem opomniti mi je še, da umni sadje-rejec mora prec od začetka izgoje sadnega drevja na pravilni razvoj stranskih korenin, oziroma cele koreni-nične krone strogo paziti, ker od te ravno je odvisna dobra ali slaba, plodovita ali brezkoristna prihodnost njegova. Kolikor večo množino dobro razvitih in krepkih stranskih korenin kako sadno drevo ima, toliko več se tudi na njih nežnih koreninic „sesalk" nahaja, ter toliko uspešneje, lepše, bolje in čvrsteje raste , ker po njih zadostnega živeža dobiva in prejema, če se tak tudi v zemlji zadosti množno nahaja. Krona srčne in stranskih korenin je pri sadnih plemenih oni (kroni)
drevesnega vrha popolno in semetrično enaka. Na okrog razvijo se pod zemljo stranske korenine v ravno tisti dolgosti ali tistem kolobaru, kot se veje v vrhu drevesnem; a naravnost v zemljo zasegajo pa drevesne kore-
nine ravno do dobre tretjine, v prav redkih slučajih
tudi celo do polovice tiste mere, katero meri drevesni vrh na visokost. Pri nekaterih sadnih plemenih, na priliko pri orehih pa koreninična krona ono drevesnega vrha
tudi še celó, in to daleč na okrog presega, kar je potreba sosebno ob času gnojitve takemu drevesu v poštev
in pozor jemati.
Ako naleté med rastjo korenine sadnega drevesa
pod zemljo na masivno-kamenito plast ali na drugo ne-prodorljivo maso tako, da se daije na nobeno stran več naravno razvijati ne morejo , prestane njihova rast in daljni razvoj popolnem, čemur nasledek je neizogiben ta, da tudi ob enem rast poganjkov v njegovem °vrhu totalno preneha; tako sadno drevo — sicer tudi na videz še krepko in mlado — se očividno stara in kmalu pogine. To nam je gotov in neovrgljiv dokaz, da so deli krone drevesnega vrha z onimi koreninske krone vedno v najoži in najtesnejši zvezi. Kolikor krepkejše in boljše razvita je pri kakem sadnem (tudi drugem) drevesu koreninična krona v zemlji, toliko čvrstejši so tudi njegovi zunanji deli: deblo, veje, vejice in mladike s popki vred.
Na koncih srčne in stranskih korenin , kakor tudi na njihovih mlajših izrastkih nahajajo se jako fine in nježne koreninice, katere imenujemo „sesalke". Podoba ali oblika „sesalk" je fino-nitkasta. Na skrajnem koncu vsake take zdrave koreuinice nahaja se mala bradavi-čica, obstoječa iz rahlih, gobicam podobnih celic ali srebalnih prostorčkov, kar imenujemo tudi koreninska usta. Nalog teh malenih bradavičic ali bunčic-srkalnic
je ta, da iz zemlje drevesni živež ali hrano srkajo, katera hrana mora biti pa raztopljeua ali tekoča, sicer bi je ne mogel v-sé sprejeti. Tako posrkano drevesno hrano oddajajo male sesalke najpreje večim in glavnim koreninam , te pa jo pošiljajo dalje drevesnemu deblu, vejam, vejicam, češuljam, mladikam, popkom, cvetju, listju in sadežu samemu. Kolikor več ima sadno drevo na svoji koreninični kroni ravno opisanih in krepkih sesalk, toliko bolje se sponaša in razvija, in kolikor ubož-neje in siromašneje je ono na teh, toliko klavrnejša se vidi vsa njegova zunanja oblika. Te male korenin-čice „sesalke", katere se pri nekojih sadnih vrstah še le pozneje in ob viši starosti drevesa samega mnogobrojno razvijajo, vplivajo tudi prav močno na njegovo (drevesno) rodovitnost, ker mu po njih , ne le za njegovo rast, nego tudi za razvoj in dozoritev sadežev zadostnega in potrebnega živeža dohaja. Neovrgljiva posledica temu je, da, kolikor preje sadjerejec za pravilni razvoj koreninske krone pri sadnem drevji skrbi, ter da z dobro in rodovitno zemljo, katera ima dovolj potrebne vlage v sebi, pomnožitev malih koreninčic „sesalk" pospešuje , toliko preje bode mu drevo tudi njegov trud in prizadevanje, koje ž njim ima, z obilnim sadjem po-plačevalo.	(Daye prih.)
Gospodarske novice.
Hrvaški vinski trg v Zagrebu
bode letos dne 25., 26. in 27. aprila. Vdeleževalci trga
s prodajo oglasiti se imajo do 31. marca. Dopuščen je na trg tudi slivovec in tropinovec.
Drugi shod avstrijskih kmetovalcev na Dunaji
bil je letos dne 12., 13. in 14. marca; razpravljala so se sledeča vprašanja:
1. Kako je mogoče grozovite škode, katere so po-vodnji prizadevale v zadnjih letih, v prihodnje zabraniti,
99
ali kako se morejo vsaj izdatno zmanjšati? Poročevalec
prof.
P Al
si
do
v Avstriji prizadevati, prit
varovanja ž
in v kat
bliki?
Taka se dá misliti ali
Posil
to
za škodo po kugi sploh, b) s tem
po poti postave
5
in
da
po zdrav
razpravo gosp. Fr. Schollmayr-ja o zložbi zemljišč in napravi skupnih poljskih potov; nadalje
razpravo o liniranem kukcu v kranjskih gozdih; dalje
o škodi, ki jo sneg dela drevju v gozdih
stvenih naredbah za hitreje zatrenje kuge posameznim in vrtih in kaj storiti,"da se odvrne talkoda
posestnikom ži
norejce
ali
prizadeta škoda razdeli na vse živi- in konečno
?
zavarovanje vsled prostovoljne
vora in to ali a) z delničnim podvzetjem, ali pa
nasprotnem zavarovanji deležnikov
dogo-po
Katera teh oblik
ali katere obl
ročevalec Pi
združene se najbolj priporočajo
Po
katerimi sredst
čm
se dá pridelovanj
povzdigniti? Poroča Fasbend
Kmetijska družba kranjska in
odbor.
njen
glavni
(Dalje.)
Drugi zvezek letnika 1870. obsega: Zapisnik občnega zbora od dne 4. maj
leta
1870.; nadalje
pop
t
?
kateri je bilo o priliki občnega
zbora razstavljenega nekoliko kmetijskega orodja, kme
tijskih mašin in pridelkov; nadalj
obravnavo o vinograd
posta
o kateri je poročal gosp. Peter Kosi
1860.,
J
tere so se vdeležiii vitez Grutmannsthal
dr
želni predsednik Conrad, Schollmayr in dr. Orel
sr, in ka-
Costa, de
poročil
î
dalj
o
P
k m e t i j s k
šol
na
Kranjskem; poročevalec bil je gosp. dr. Bleiweis razprave pa so se vdeležiii: Deschmann, dr. Toman
dr. Ahačič in Gutmannsthal ; dalj
5
poroc
Ahačič o
meti j s t
dlj
pakah pri eksekutivni prodaji kmetijskih
obravnave vdeležiii so se družbeni pred
posest sednik Schollmaj
poročilo
peh konj e rej
Wurzbach, dr. Costa, vitez Gutmannsthal in ; dalje
sledi
o delovanji odborov
za po
Jožef Sevnig
utemelj
i a 1 j
Kranjskem; poročevalec gosp
dig
gosp. dr. BI
+
jem; dalje
g o v s t
e i \v e i s predlo d njim vipavsk
o
a d
odbornik gosp. Peter 1 se vožnina m nog o t
a na železnici.
ga potrebo ke klaj e
da
posameznimi predlogi nahajamo v prvi vrsti predlog dr. Tomana, ki se glasi tako-le:
Kmetijska družba naj predsedniku ministerstva grofu
Potocki-u, ki je ob enem tudi vodja ministerstva za poljedelstvo, po telegrafičnem potu izrazi svoj poklon
da se po deželnem zboru
ga naprosi,
in zaupanje ter
sklenjene in naši deželi silno potrebne postave o raz selitvi pašnikov kmalu rešijo
se
znano je
da
zdaj se rešuje ta stvar in posebno po dr. Tomanu
gorko priporočana želja našega deželnega zbora; dalje še sledita
predlog o davku takih Injejo v svojih gozdih, in pa
ž a o*
i i a n ,
katere les izde
poročilo o zgoščenem mleku. V dodatku tega zvezka „Naznanil" n
navedenega še:
amo razun
na D
c. k. kmeti jsko-kemična preiskoval nic a
hvali
Mislimo, da se tudi obseg
tega zvezka „Naznanil
u
priporoča sam in da bi bilo prav odveč, temu
dostavljati kaj druzega kot opazko, da vsak dan donaša nam zdaj sadove onega dela in prizadevanja, katerega je pred nekaj leti modro pričenjala naša c. k. kmetijska
družba
njen glavni odbor
(Dalje prihodnjič.)
Tehnično poročilo
projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja
To poročilo je glavnemu odbor
Ivan
Podhagsky, uradno pooblaš
obdelovanje močvirja predložil
Kanali ob gorskih
7
ki meje do močvirja
(Dalje.)
Ako opazujemo mér, v kateri bi se ta kanal za
od leta mogel kopati
dela
ki bi
demo do sledečih sklepov
Ker bi se morala legi povjeti,
v Kozarjah, primerno popraviti
potreboval, tedaj
najviša
voda G-radaščice v viši
zato se mora kanal pričeti pri j n tamošnje zatvornice bi se moi
Ker ima mlinski potok Gradaščice od vstopnih
zatvornic naprej toliko ovinkov, tik njega pa bi
se ne mogel narediti nov kanal, zato bi se moral
poslednji do pod mlina na Viču čisto novo izkopati
bi se
Pod Vičem
kakor kaže situacija -)ral v ta namen podreti
in omenjeni mlin
nice

se morale zidati vzporne zatv bi ne bilo treba tudi obeh sledečih ml
skih padov odstraniti, namreč onega pri parketni fabriki in pri Kolizejskem mlinu; te zatvornice bi ob času nizke vode kanal popolnem zaprle s tem
gonilna I)a
se
oda
z a d
obema stavbama zagotovila potrebna
nam eu dosegel, moral
se
vrh
m /
tega za Glinšico zidati sifon pod kanalom, da bi se njegove vode ne odtegnile Kolizejskemu mlinu. Od tu naprej bi se kanal lahko izkopal vzporedno z južno železnico zadej za fabriko za tobak do
celovške državne ceste
lep
nasadbe Later
novega drevoreda bi se vsled tega tembolj dovale, ker bi bil ta kanal ob času plitv<
vode
tedaj
eči del leta, popolnem suh
?
Največ težav pa daj
se
nasleclnj
kos
Od
celovške ceste naprej bi moral kanal iti memo
Kozlerjeve pivarne in zaradi Činkeljeve fabrike ali pod to fabriko ali pa pod kolodvorom Rudolfové železnice, potem naprej tja za mestno kopališče, iu od tam pod južno železnico proti Udmatu; pod to vasjo pa Ljubljanico.
Lahko se razvidi uže iz tega popisa, kako velikan
se
ske težave bi naredilo tako delo; še bolj
se
poka
Navod, kako naj se suše češplje in kuha žejo te ovire, ako pridjani podolžni profil bolj natanko
si i v ove c (pólo obrisov za napravo sušilnic); nadalje pogledamo

too
Ako prevdarimo dobiček, ki bi narastel iz tega objekta fondu za obdelovanje močvirja, in ako pomislimo škodo, ki bi jo sploh kopanje napravilo, tedaj pridemo
so se posvetovali
ali
mu glavo odsekali ali ga pa
na kose razsekali ; na to ga vdari eden s sekirino ostrino
do sledečega sklepa:
Ako se kanalu novo dno
po g
ter pove pajdašem
da je
mrtev; ta ga po
tem do čistega obere. Mrtvo truplo so pa rabili za pru-prí jezu v čieo, ko so s plenom tovorili svoje konje. Ta zdravnik
Kozarjah na kvoto 290,66, toraj za 2 metra niže, kot se jim je gotovo v bran postavil, drugače bi menda ne
struge dene
je tamošnji glavni prag, kar bi namreč Malemu grabnu bili tako ljuto ravnali ž njim
v lat ij
Klemenčič je bil
odvzelo mnogo bremena, in ako se vzame, da potem od kroglje zadet v pleče; Juriju Lusku je bila leva roka
najviša voda ne bode več stopila čez prag jeza, temuč, na dveh krajih s sabljo presekana skozi kost; Ivan Lužar
da bode le toliko vode prišlo v Mali graben, kar je od
bil s sablj
prek
levega lica hudo ranjen; Anton
teče pri jezu skozi obe zatvornici (ki se pa morate po- Pevec, samostanski kovač, je dobil smrtni udarec s sabljo
praviti), tedaj bi množina vode, ki jo kanal odpelje pri
1*2000, vsega skup
preko
ne znašala več kot 20'7 Kub. Mal
padu
metrov. Uže pri tem malem padu bi se pa moralo mnogo kopati.
Huje ali manj ranjeni so bili tudi Matija
Fink, Žulič, Miha Zovič. Marko Fran-
kovič, Miha Cučnik in Andrej Dalan in še več drugih Po 2
adnjih imenih, ki
tukajšnja družinska imena
Ko bi se naredil dvojno tako velik pad, namreč razun Finka in Dalana, ki je bil sodar samostanski 1 : 1000, kakor je narisano v pridjanem podolžnem pro- soditi, da so prišli kmetje menihom na pomoč
filu, bi merila odpeljana voda še le 29 kub. metrov.
(Dalje prihodnjič.)
Zgodovinske stvari.
Nekoliko črtic o cistercijenskem samostanu
pri Kostanjevici.
Ko je bila v „Vrtcu" opisana Kostanjevica in bližnji
je
pa so
propali preveliki sili. Nekateri menihi so se umaknili in poskrili po raznih skrivališčih, in ti so tudi zdravo
kožo ohranili.
Drugi napad na tukajšnji samostan se je po ljudski pravljici godil nekoliko pozneje. Roparji, katerim menda pota niso bila dobro znana, so prisilili necega kmeta iz hribov, menda iz Ošterca, da jih je vodil. Poslali pa so enega svojih ljudi, ki je imel nalog, splaziti se v samostan ter ponoči roparjem vrata odpreti. Preoblečen ropar res pride v samostan in ko vse potihne, se splazi vratarju, ga umori, mu pobere ključe in vzame meni
samostan Cistercijenzov, ki je zdaj bivališče c. kr. okr. hovo kuto ter jo obleče. Tako preoblečen gre tovarišem
sodnije, davkarij
gozdarskega urada, je gosp
pisa
telj omenil tudi roparskega napada Bošnjakov na ta
mostan
pod
vodj
vrata odpret. Ko se vrata odpro in roparji meniha mesto tovarša zagledajo, mu precej eden glavo odseka. V tem
roparjev Bišiča. Tukajšnje ljudstvo hipu pa tudi roparji spoznajo glavo svojiga pajdaša.
vé še marsikaj po ustnem izročilu o tem napadu pripo- Strah jih obide ter puste samostan v miru; glavo usmr vedovati, ki se jako vjerna z zapisanim sporočilom me- tenega roparja pa vzamejo sabo. To dogodbo kaže tudi
niho\
ki so takrat bili v samostanu. Pripoveduj
pa še o nekem drugem tal
napadu, ki so ga nak
podoba pred velikimi samostanskimi vratmi na zid sli
nili težko če ne izvršiti takrat precéj roparski Vlahi sosednega Žumberka, pa jim je spodletelo.
kana, ki ima sledeči napis:
tatje
Glej
vrata nebeška!
Ne
5
AAAJcv uivuvvA initio • vjiivj } ? 1 cita livuuoati .
ne Vlahi, ne roparji, (ampak) pravični pojdejo
skoz nje. Podoba kaže Marijo z detetom Jezusom zgorej, prvem roparskem napadu je znano, da je dne 29. spodej pa na desno neko božanstvo z glavo roparjevo 1736. leta napadlo 50 bosenskih roparjev (če niso v roki, telo njegovo v kuti, in druzega roparja z mečem
v roki; na levo je ženska podoba, ki čuvaju denar v
julija
bili žumberški Vskoki) imenovani samostan, katerim je zapovedoval nek turški Vlah, po imenu Bišič, ki je samo- roko daje.
stanu napravil silno škodo. Omenjeno meniško sporo
Od tod mora omenjeni kmet, za to nesrečo dobro
čilo pravi, da so roparji celih pet ur po samostanu raz- tepen, roparje voditi v Šentjernej, kjer so mislili obiskati
Ž	*	f	JL	O	----v*	^--O----.1 7 -J	--'
__________... 0_________________umberk. Nesli gospoda župnika. Pa Šentjernejčanje so to za časa
so pa tudi enega svojih pajdašev seboj, katerega je zvedeli in so začeli plat zvona biti. Ko Vlahi to čujejo,
vstřelil samostanski lovec
Da
so mu odrezali
b
lavo
jarku zakopali
telo Kraj
ga nihče ne spoznal, se obernejo proti Pleterjem, kjer so imeli jezuiti samo-
pa so nad Orehovcami v stan, ter se tam menda dobro odškodvajo.
ta ropar leži Ker je bila roparjem tolik
je še
skrb
zdaj dobro znan.
da bi kdo ubitega ne spoznal, je to gotovo znamenje, nekaterih gospodov potoval od Kostanjevice v žumberžko
Tukajšni kraj je nekdaj po Vlahih veliko trpel, zdaj smo si dobri sosedje. Ko sem lansko jesen v družbi
da niso prišli naravnost iz Bosne sèm ropat, ampak da krajino in sicer k sv. Petku, kjer je bil ravno velik
so bili bliže, to je v Žumberku, domá
Sporočilo pravi nadalje, da so roparji vlomili v 25 Ivanu, v Stojdrago
živinski somenj, od tod na Kalije, Mrzlo
do
sem dobil o Žumberčanih vse druge
polje, k Sv.
Velike doline, moram reči, da
pojme, kakor
sem
sob, ter da so izpraznili vse omare, omarce in škrinj ter jih razbili. Pobrali so ves denar, zlatnino, sreber- jih poprej imel. Posebno mi je ^prilegla se tamošnja nino, ure, tobačnice, cinasto posodo, puške in perilo; vljudnost in postrežnost, snaga po hišah in pa mirni
kar se ni dalo odnesti, so pa pokončali, okna pobili, otroci. O surovosti pri otrocih, ki pri nas, odkar se je
podobe vničili,
tako
popisati
da strašnega razdjanja ni moč giba iz šole odpravila, silno napreduje, nisem po vsem
Iz nadaljnega sporočila se dá sklepati, da tudi sa mostanski ljudje niso rok križem držali ter da so se roparjem postavili v bran, drugače bi ne bilo ranjenih in ubitih Umorjeni so bili : O. Sigmund Žigan, zadet
Žumberku nič zapazil.
A.
Govor poslanca Kluna
pri proračunski obravnavi v zbornici poslancev
27. februarija 1883. (Dalje in konec.)
Ni se tedaj čuditi, ako je postalo ljudstvo nekako
del života 3 kroglje, in ko je na tleh pred zlodji ležal, razburjeno, kar se je kazalo pri davkoplačevanji; ljud
od dveh krogelj, je padel pri korskih stopnicah Cvertnik, zadet v prsi, je padel v tako
Matija
sobi za
tujce; o. Evgenij Jurič, zadet v prsi, je umrl zadnjega julija; brata Mihaela Purgarja, samostanskega zdravnika, so s pušknimi kopiti silno poškodovali, dobil je v spodnji
î
101
stvo je plačevalo zapovedane davke, a plačevalo z nejevoljo. (Živahna veselost na levi.) — Gospoda, Vi ste menda pozabili, da govorim, kako je bilo v ustavoverni dobi. (Pravo! na desni.) Ljudje so plačevali, prosim, a plačevali z nejevoljo, a silili in silili so jih dalje in dalje, in toliko je bilo po nekaterih deželah in okrajih izvrše-valnih dražeb, da se je bilo bati njih propada.
Med tem, ko je bilo ljudstvo izročeno liharjem ali brezvestnim ustanovnikom in sleparjem vsake baže, ko je umazano tekmovanje jemalo mu vsak zaslužen in je lezlo dan na dan v večo revščino in siromaštvo, videti je bilo, kako so se posamezni s pomočjo „stranke" dvignili iz ničevosti, kar mimogredé postali milijonarji in v kratkem času prišli politično do moči in veljave, a to so pa zopet v to porabili, da so zatirali in izžemali nasprotnike, ter svojo moč utrjevali. Ko je ljudstvo vse to videlo, ko je spregledalo, da je načelo, jemati darila, v navado in rabo prišlo celó pri vladi. (Levica kliče: kedaj? kedaj? izgledov! Dobro, na desnici.) To je javna tajnost, za to ni treba izgledov; imena so neljuba (uo-mina sunt odiosa). (Levica kliče: odkrito obrekovanje!
vesoljno obrekovanje! Klici na desnici: Giskra! Ban-
hans!) Kedar se Vam bode posrečilo, spraviti iz sveta Ofenheimovo pravdo, boste odpravili tudi to vesoljno opravljanje. (Pravo! na desnici.) Kedar je ljudstvo videlo, da se nasproti temu najbolj pošteni in najboljši državni sluge, ako ljubijo svoj narod in jezik, odrivajo, odmetujejo, in večkrat „iz službenih ozirov", kakor so rekli zavoljo lepšega, v najbolj oddaljene kraje monarhije prestavljajo ali prav za prav v prognanstvo pošiljajo — in lahko bi teh celo vrsto povedal, ko bi hotel tako obširen biti, kakor je govornikov nekdo na levici lanskega leta na široko razpravljal tepež v Kuchelbadu (odobravanje na desnici), ako je prebivalstvo videlo, da je ustavoverno ali bolje rečeno židovsko časopisje (smeh na levici) prav brez vse sramožljivosti pod zaštitjem „stranke" v tla pomandralo najsvetejše stvari, žalilo najnežnejša čutila in tajne domače stvari na javnem trgu razobešalo, pri tem pa tiskovna postava, zoper katero se dandanes tako jezé liberalni gospodje na levici, stiskala in pestila narodno in krščansko časništvo: potem, gospoda moja, se nikar ne čudite, ako je ljudstvo nekako zdvojilo in zgubilo up boljše prihodnosti, ni se čuditi, da se ga je lotila nekaka nemarnost in samo-pašnost, ki je opovirala in zadrževala razvoj državnih
korist.
Toda prišla je ura rešitve. Vlada je spraznila stole, katere je imela skoz več let stranka izključljivo za-se. Niso je odpravili, sama se je odpravila, ker ni imela moralne moči, da bi se vzdržala na ti omamljivi višavi, kamor so jo dvignila sredstva nenaravna. Prišlo je ministerstvo Taaffejevo in narodi, ki niso več upali, niti se bali nič hudega , kar bi se jim ne bilo zgodilo pod strankarsko vlado, zbudili so se iz otrpnjenega spanja in z veselim zaupanjem gledali v prihodnjost.
Ni bil še razglašen program vlade; za opravičene želje, za up in pričakovanje še ni bilo druzega poroštva, nego imena mož k vladi poklicanih, in uže to je bilo zadosti, da je ljudstvo zopet zadobilo pogum, da se je zaupanje zbudilo in ljudstvo je v brezbrojnih adresah izraževalo in naznanjevalo vladi svoje zaupanje.
Sošel se je državni zbor, jasno in točno je vlada naznanila svoj program, ljudstvo ga je sprejelo z ne-popisljivo radostjo. Krepko in svečano je najviši pre-stolni govor vsemu svetu naznanil, da je naloga vladi, ljudstva med sabo spraviti, z enako skrbjo gojiti in varovati duševne in gmotne koristi vseh narodov v državi, dobro si zapomnite, gospoda! vseh narodov, ne le nemškega, povzdigniti domače delo, zboljšati stanje kmetijskega in obrtnega stanu in naravnati ravnotežje pri
državnem gospodarstvu s tem, da se davki primerno
razdelé, da se štedi in varčno ravna pri raznih panogah državne uprave.
Radost med ljudstvom je rastla. Gospoda, Vi ste si sami priča, ko je ministerski predsednik v ti slavni zbornici ravno tako določno kakor odkrito izjavil, da ne bode pripustil, da bi se Nemci, a tudi Slovani ne na steno pritiskali. Marsikaj tega, ko,r je vlada v svojem programu obetala, se je uže zgodilo, prostost oderuštva je odstranjena in odpravila se je zloraba dovolitev (koncesij , ki je na stotisoče ljudem beraško palico v roke potisnila, in ki je bila vzrok morij, samoumorov, zlorabe uradne oblasti, nezvestobe, tatvine, goljufije vsake vrste. (Levica se smeje, a govornik nadaljuje:) Le prebirajte javna poročila iz tiste dobe, potem boste spoznali, da resnico govorim! Zloraba koncesij, pravim še enkrat, se je odpravila, ter dovolile sa-.io ustanove, ki imajo kaj stvarne (reelne) podlage, za obrtnijski stan so izšli razni obrtnijski predlogi, nekateri njih so uže razrešeni, imajo pa ti predlogi v sebi dobrohotna pravila, ki varujejo obrtnike, da jih kapital ne more brezvestno zatirati, a šolska novela, katero je sklenila gosposka zbornica, ima pa varovati šolo brezverstva in razkristja-njenja.
Skrb za malo posestvo se razodeva v postavi za skladanje zemljišč, vlada se je po robu postavila proti pohujsljivi delavnosti židovskih listov, kolikor je to mogoče pod sedanjimi postavami, in premakljivi kapital, ki se je dosihmal znal odtegovati vsacemu davku, ima nositi nekaj državnih bremen, ko se mu bode naložil borzni davek in nekaj raznih davkov. Z eno besedo : vlada kaže, da hoče resnobno protistaviti se temu, da bi se postave kakor prej uporabljevale za lažujivo-libe-ralne, verske in enostransko-narodne težnje, ona hoče popraviti tiste vladne pomote, ki so na škodo vsakemu krščanskemu veroizpovedanju in celim varstvom zadrug gojile pod plaščem svobode in napredka le židovstvo. (Pravo! na desni.) Ljudstvo je videlo, da se vlada resno prizadeva, in se je radovalo nad tem. (Levica se smeje.) Spregledalo je, da vlada resno misli, varovati prebivalstvo , da ga ne opehari posebna vrsta ljudi, da se prizadeva, zboljšati njemu žalostno stanje, da ga hoče podpirati pri pošteni delavnosti z modrimi koristnimi postavami, in da sploh hoče zvršiti vse dolžnosti države do svojih podložnih, tedaj hoče tudi radovoljno zvrše-vati svoje dolžnosti do države in dati državi, kar je dr-žavinega. Toraj se tudi ni branilo prevzeti povišanja nekaterih davkov, ki so potrebni, da se zvišajo državni prihodki. Ljudstvo, gospoda moja, dobro prevdarja, kar je njemu dolžnost, in rado plačuje davke, ako jih le more plačevati, in kedar vidi, da najde za svoje žrtve potrebnega varstva in skrbljivosti za korist, in da ne meče svojih težko pridobljenih davkov v brezdno , kjer bi zginili, da bi jih nihče več ne videl in bi nikomur ne koristili.
Ni davno temu, kar so objavili, koliko so znesli razni davki v preteklem letu, in tega je 10 milijonov več, kakor je bilo v predštevu nastavljenih. Ni se spol-nilo, česar se je bala, kar je prorokovala una stran zbornice pri posvetovanji davka na petrolej in kavo, kar so nam naprej pravili, da bode ljudstvo mauj povžilo in porabilo, ni se zgodilo, pokazalo se je, da so si to izmislili, da bi ljudstvo begali ter zopet spravili na svojo stran. Vendar se marsikaj važnega, česar je ljudstvo pričakovalo in česar je bilo opravičeno pričakovati od vlade, zgodilo še ni.
Ni videti, da bi se bilo pri upravi kaj prenaredilo in prištedilo, vendar je neogibijivo potrebno, ako se ima naravnati ravnotežje, da se prihodki povišajo , a tudi stroški znižajo. Vlada je ustanovila štedilno komisijo
#
- 102 —
in prebivalstvo se nadeja, da komisija ne bode samo v krvi
učenostno premišljevala državne uprave, marveč da bode kaj bistvenega nasvetovala in svetu pokazala
denarjih odrajtuj
tedaj tudi zahteva enake
Dalj
marsičem ni postalo bolj verno vlado, in da z ljudstvom tu da bi bili v zlati dobi ustavoverstva
Ne bodem obširneje govoril
se čujejo od juga in severa glasovi, da v
kakor je bilo pod ustavo-
tam ravnajo, kakor
pravice ali vsaj pravo, da sme živeti in bivati
Gospođa moja ! velika krivica je, ki se godi Slo
vencem na Koroškem na videz
sicer po postavni poti
endar v neizmerno kvar njih splošnemu izobraževanj
državi na korist je, ako se ta nepravičnost brž ko
-------A-Lvg v,	J\
nazaj postavlja slovansko prebivalstvo
kal
se odriva in
in
mogoče konča, in se dá slovenskemu ljudstvu enako
o tem bodo povzdi
na severju
ker
pravnost, ki je postavno zagotovlj
Ker nepravič
Stajarske
^	v Liti OV^ VV1JU ^ IVVvl
glas poslanci teh dežel, a iz
nosti vlade do podložnih maščujejo se prej ali potlej
stvo ne more občevati
se pritožujejo, da ni postalo boljše, da ljud
enkrat gotovo
dostik
tako
»
»
da je državi prav po
za silo
dniki, ki niso
gubno. Tedaj bi slavni vladi še enkrat prav toplo pri
zmožni druzega deželnega jezika, in da se javni urad
ki svoj narod ljubijo, tudi sedaj v stran odrivajo
poročal

naj se ozira na slovensko prebivalstvo na
niki
kakor njega dni. Dobro" vem, da vlada ni kar se tu in tam godi v kakošnem mestecu "ali kaki vasi, vendar popolnem izvzeti ne moremo vlade, ker
prebivalstvo, ki šteje 400.000 duš, v štajarskem deželnem šolskem svetu, ni zastopano, vlada imenuje tukaj osem članov, in gotovo so tudi med slovenskim narodom možje,
, isto
Koroškem, da naj odpravi neugodne razmere in oprosti ljudstvo nenaravnega jarma, katerega mu je naložila
u. (Pravo
sega kriva, ustavoverna stranka na korist strankarst\
r
pravo! na desni.)
Dobro
em
da se vladi, ko hoče izvršiti svoj nalo,<
nje organih. Strank
stavlja mnogo zaprek, dostikrat po je dobro znala v letih, ko ji je pšenica dozorela
ume
ki bi bili sposobni biti udje najviše šolske oblasti tako, kakor njih
stiti po
seh

nemški kolegi. (P
na
In v Trstu
može svoje str
po važnejših službah svoje privržence, j, ki še sedaj stojé, kakor oborožena
len ucl
vojsKina truma, in o katerih je nedavno odli
Ali ne veste, kaj se nam od tod zani- ustavoverne stranke pričal, da
zmirom
mivega poroča? Poroča se nam o stvareh, ki bi se lahko svojim ustavovernim načelom
odpravile, ko bi vlada krepko vmes segla in si hotela	Najblaže namere vlade se dostikrat razbijejo nad
pridobiti moči, ki bi zastopale nje koristi. Ali ni to temi ustavovernimi načeli, in konečno vladi, ako noče,
nekaj posebnega, kar mora žaliti vsacega rodoljuba, da so v
da bi bil nje trud zastonj , ne preostaja druze
monstracije ali
rijskem pomorskem mestu protiavstrijske de- da svojim služabnikom prav resno in doiočno dokaže,
ovilstv
».w^M^uv.jy 11.A A IUQUU IřSLV
ni to jako redka prirodna
ekaj vsakdanjega? slučajnost, da se ljudi
Ali ki
da niso sluge „kaki stranki", marveč državni sluge
(P
veljajo v Trstu za avstrijsko stranko, neznansko veselé, skih namenov, marveč di
pravo ! na desni) , da nimajo podpirati strankar
ko berejo tolikrát in tolikrát pogreto govorico, da ima ta vlada odstopiti? Ali je mari v Trstu drugačna, na Dunaji zopet drugačna vlada? Da tudi pri nas na
Ljudstvo s svojo priprosto podložniško pametjo ne more razumeti, od kod to izhaja, da se v prvi vrsti "ečkrat odbirajo in povzdigujejo javni nasprotniki, in
Kranjskem okoliščine ne ugajajo dejanskim razmeram, zarad tega bi se lahko dalo prevariti in motiti v zau
da bi bilo mnogo želeti
?
to se je
v tej slavni zbornici, in prav odveč bi bilo, Vas zopet nadlegovati
ečkrat povclarjalo panji do blagih namenov vlade. Dejanja naj enkrat
čajo in ljudstvo podučé
»
pr
O
Î
uže tolikrát začuli. SI
ako bi hotel ponavljati tožbe, katere ste prida toliko časa vadilo se v zaupanji
zastonj upalo, niti brez
zboru , slav
dovolj
ladi so
lahko bi jih odpravila brez posebne
bolj bode potem ljudstvo pripravljeno
vlado
napora in z dnevnega reda postavila. Vendar, predno
končam, bi rad še omenil neke stvari, mislim tudi na
^ fJ^M^X IJUUUDf V	L A JL C%l T 1J Vliv } ? 1 Ci »i\J
podpirati, in toliko bolj radostno izvršilo, kar se od
zahteva, potem se bode pa tudi dosegel namen
rojake na Koroškem. (Pravo! na desnici.) Morda mi
boste oporekali, zakaj se poganjam za Koroško, ki ima (Levica se smeje.)
njega
cilj
žavnem gospodarstvu
katerega tako željno pričakujemo: ravnotežj
dr
se bode v kratkem času doseglo
oje zastopnike v tem si
zboru
Ako namreč je uže samo zaupanje v vlado in raz
Res da, nemško prebivalstvo Koroškega ima svoje zastopnike, ki se hvalevredno poganjajo za korist svojih volilcev, slovensko ljudstvo, katerega je tretjina v de-
denarstvo toliko zboljšalo (smeh
pa gospodje na levici stano-
želi, nima niti enega zastopnika (prav res! na desnici) da bi se začulo iz njegovih ust, imajo li koroški Slo

venci kake želje, ali jim je res strašansko dobro, kakor smo to večkrat čuli iz ust nemških zastopnikov te dežele?!
Tudi ne verujem, da bi ljudski zastopnik imel varovati in zastopati samo koristi svoje dežele in svojega
po mojih nazorih je poklican, a tudi
pri neprilično-tih, kjer jih
glas nje programa
na levici), to zboljšanje
vitno tajili, tudi takrat, ko bi namesto primanjkljeja 28 milijonov toliko prebitka imeli — potem
, ako (Smeh
ršitev tega programa še sijajnejši vspeh
pa
se tudi v dejanji dovrši, kar se upa in pričakuj
na levici.)
Ker od slavne
trdno pričakuj
bode sta
volitvenega okraja, dolžan povzdigniti svoj
glas
zapazi, in pred očmi imeti koristi vse države.
In s tisto pravico, s katero Vi, gospoda moja! po-
novitno hodila po politični poti, katero je nastopila , in da bode zvesto zvršila program, razglašen v najvišem prestolnem govoru, ravnam gotovo v smislu svojih volilcev, ako privolim za to potrebnih sredstev in izrekam da bodem glasoval za budget.
7
ganjate se za nemštvo na Kranjskem , ki je po Vaših nazorih v nevarnosti in še celó daleč potujete (prav resnično! na desni), da tam razširjate nemški „Schul-verein", od katerega danes slišimo, da se oklepa usta-
Naši dopisi.
Gorice 26. marca. (Izv. dop.) Vreme imamo za-
voverne stranke, da iz lastnih nazorov vidite potrebe drugoma deževno, po gorah pa snežno, bolj ali manj ve-
s tisto trovno in mrzlo. Véliki petek se je bilo zjasnilo; vsled
svojih rojakov in potem lahko za-nje skrbite —
pravico, pravim, dovolite mi, da se potegnem za ljud-	tega je ljudstvo brez težave tudi Véliko soboto in Ve-
stvo, čegar stiska ni izmišljena, a še tega nima, da bi	liko noč cerkve marljivo obiskovalo. Vendar se je bilo
kdo za-nj v tem zboru svoj glas povzdignil, dasiravno	uže včeraj zopet pooblačilo in danes lije zopet dež.
s svojimi nemškimi brati nosi ista bremena, isti davek
véliki cerkvi je imel letos postne pridige v italijan

103


ske
(timbre) pozn
jeziku čast. kapucinec, kateremu se je po glasu jaška godba rabiti v dobrodeln
Italij
e. Ni pa
kot take
da mora biti od kod tam doli iz spodaj
kazal onih oratorskib lastnosti, katere va-ueko
namene
pa si pri
idel
sto goriške gospode v cerkev. Zato koncertov
Lahom v
zdaj pa
ko je bilo treba meščanstvo povabiti k obili udeležbi
prid , je bila „valentissima
in „bravissi
vstopni
samih 30 ki
zdaj judov
ečinom samo pobožni ženski spol zastopan ski list ni imel nujnejšega posla, kot da je isto mešč
imenovanih pridigah
Po
st.vo odganjal z zunanjo pretvezo
češ
da v Gorici ni
ih objavah zapuščina umrlega nadškofa potreba, in da bi se ne smelo tudi v slovenskem in
ne preseza z vsem imetjem vred zneska 40.000 gold., nemškem jezik
vabil
m še tega premoženja si ni prihranil kot viši naš pastir
azglašati
npak samo v
t
ampak kot c. deležih ostane gl svota med 25
uradnik iz prejšnje dobe. Po izplačanih
dedič
30.000 gold
Ko
5

malemu semenišču Andrejevišče sedi
lijanskem! Iu uže poskakuje list z veselim naznanilom, da vodstvo mestnega gledišča ne bo več dovolje-
valo
o
ih, nego italijanskih naznan
razpustili, dobi t
Radovljici.
s to zapuščino gojencem za zadost bilo Ví
denarne gotovine zalog ubogih v
noči bodo tu italijanske opere; ko bi bili N
Zdaj po Veliki
ki
je, da
si „škofova hiša
u
v G
ep rez en t uje]
tu
neKaj opomore, da bo skrbel
čl
od
venci uměli duh časa in
L i = ř f - " .
enako demonstrovali s tem
elik del bogastva, in ko
kaj
Slo
ichiavellistične politik
da
in tečno hrano. Na to stran ni nikdo od teh sti
bi
se italijanskih oper
elej vse tako preskrblj
čelih zdravniških; upamo in potrebno je, da
kakor je želeti po na-
ležil
kaže
ne udeleževal in nikdar ne u de
da bo treba
bolj
kanj
Saj slovenska mladi
trpi
prev
zunaj takih zavodov, ne gledé na to, da je pre
aj zdaj ali enake poinočke proti pomanj- poslednji številki, ki je bila pa št
abiti orožje proti orožj
terorizmu

C or
v
P*
obložena z učnimi predmeti, ki po naravnih zakonih pristranske obdolževati tudi močneje hrane zahtevajo. Ker pa te vselej ni,
zasežena, je začel slovenske c.
če ne pet ur
ta del bi Slov
čitelj
enski učenci raznih šol smrtne kali zasajajo
i
da
j
in
v škodo
ijo

m
potem hi
in drž
skem tako hudo iu žalostno, da potrebuje večega razgovora
drugo pesem zapeti, in jo bo gospoda
3 kot
vedeli
druga še slišal
ajboljših letih To poglavje j
irodu tudi mi oči in
v obče na Slov
in povoljnega zdravila, v enih pokrajinah
men, nego v drugih
v
eh pa
elike
pomoči
ročal sem zadnjič , da se je bral v veliki cerkv
veči
Po-
veči
judovska ii
če bo svoje hudobije nadaljevala. Imainc sesa, gospod „Corriere" !
Ljubljane. (Presvitli cesar pride v Ljubljano 10
dne julija), kakor se je uradno naznanilo začetkom tekočega tedna od glavne adjutanture cesarj
t?
gov
o pokoj
[iem nadškofu kot človeku, višem pastirji v italijanskem jeziku. — Ne da bi človek gledal na politiko , se je moralo vendar hudo
priliki ogledali bodo presvitli cesar tudi vojaštvo po "irskem: v Rad g
Pri tej
v S t
M a r i b
Pt
in državlja
zdeti
zočim slovenskim roja!
da
besedica ni javno spregov
ranjcem niti
liki, ■ imel pod
1 o venski ob isti pr
endar je bil pokojnik sam rodom Slovenec
škofij
eboj
Slovenjem Gradci in v Celji. /redaj bode prilika dana vsemu prebivalstvu južnega Stajarskega, videti presvitlega cesarja in mu skazati svojo udanost
(Bela velikanoč) sledila je letos tukaj za belim Božičem, akoravno pregovor drugače trdi. Cvetni in
bila
eliko večino slovenskih ovčic v svoji veliki teden bila sta si po vremenu zeló podobna
in se večo večino slovanskih kot i lir s k
me
tropolit. Ali bi se ne bilo spodobilo, da bi bili tudi
sta
sred tedn
če ne drugače
kratko
cse
do odi
slovensko za oni žalostno
veter piha med prvostolnim kapitelnom goriškim, toliko
i
iretr
grda
je
Začel se je veliki teden z cležj
medlo, kakor
v največji zimi ves dan

pozneje je zmrzvalo, zopet nastopilo sol
trenotek? Jaz pač ne vem, kak za nïim dež
in tako je šlo v vednem kolobaru
bilo
vre m e
akovrst
samo praznično
da je
ne.
pa nam je vsem znano , da šteje med seboj več častit- svečanosti velikega tedna bile so s procesijo vstaj ljivili glav slovenskega rodů , katere imajo tudi
Lej
glasov
pr
aznih posvetovanjih in sklepih
oje
red, vsled tega niso bile živahno obiskane, vesele in
obče me-	praznične kakor sicer
ker staro in mlado bilo
nirno, da so poleg vsega drugega tudi v tem častitem
kapiteljnu
noriiki ne
ljudj
i
in želeti bi bilo, da bi slovenski ka- Sorko PečJ
je prisiljeno dobrote velikonočnega „žegua" vživati za
bolj mlač
a
lepi za zem
in posvetne razmere, nego se kažejo ita
ijansk
i><
( Volilni shodi za mestne volitve ljubljanske.) abilo narodnega voliluega odbora sešli so se veli
besede vsilile „sine ira vostolni naš kapitel si
■ tmMĚĚÉĚĚ^^^^M
jtere okolnosti v preteklosti so nam te nočno nedeljo in ponedeljek mestni
sicer, ali „cum studio
. Valus
Goriški „Co
Pr
za vikarja izvolil prošta preč
druzega razreda
tretjega
dovsko predrznost. Ko je goi
aže čim dalj
večo
tretjem razre nika gosp. M ur nik
iu zbrali so si volilci za predsed
i
za kandidata
prav
i
stav
liki. ko so
t
njenega
razobesila, ovezano tudi s čr
čitalnica
in trakom
gospoda dr. D
iu KI
so si izbrali
ojo za- čal je g. Regalija
ob pr
ne enega
pravi]
En govornik priporo-kateri pa pri glasovanji ni dobil
posebno zato ne, ker je
čast~
mimo njenega stanovanja pok. nadškofa, mestno odboruištvo odložil v trenutku , v katei
slovenski čitalnici očital
j
barvami
je oni list takoj drugi dan češ, da demonstruje z „ruskimi"
riere" ob-
naslednji številki je moral ;.Co
bilo nasprotnikom v mestnem zboru in s to zabraniti vse delovanje.
em je ogoče sklepčnost
javiti popravek, poslan od čitalničnega predsedništva, ki
irve po-
V drugem razredu zbrani so bili za kandidate pod
dokazuje, da goriške čitalnice zastava ima b
predsedstvom gosp
Hribarja: gospoda profeso
stavne
»
potrjene od tržaškega namestništva; vendar
pa
v isti številki, naj bi se Italija
' j	xncnxjcv	iuui „ljuuoaa, onauiva jo JiiiCičl oVUJ pO!
talijanske barve! Taki tir- katerega seje vdeležilo samo 10 deležnikov
lahonski listič zahteva nom dovolile isto tako
jatvi se ni čuditi, ker prihaja od lista, ki gleda dovolj
umljivo in jasno bolj čez avstrijske meje, nego pa na prave
Križnar in Suldje, jurista dr. Papež in dr. Dolenc, teh nika Tomek in Žužek in trgovec A. Ledenik.
Tudi
ljudska strank
imeia svoj poseben shod
in
še ti
so se baj
Nar
u
dvoj
razšli ,
ko
avstrijske potrebe. Ali pa je morda to avstrijsko, nemškutarj
vrednik „Ljudskega Gla
a
po
poročilu „Slov
rekel : „ako postav
da list popolnem molči o dveh
stno izvršenih kon
čemo
u
kandidate, dobimo denarja, kolikor ho
certih,
prid kapelniške matice? Dokler iu kedar~se je dala vo- more čutf iz ust vrednikovih
katera je priredila tukajšnjega polka glasba v
Mi upamo, da strankica , v kateri se kaj tacega
, ni nevarna nikomur , pa
104
našim ne
bo mogla delati posebnega
tudi nasprotnikom veselja.
( V spominj Valentin Vodnikovega 125. rojstnega dne) bila je velikonočni pondeljek v ljubljanskem gle-
z jako raznovrstnim programom
dišči velika
ji
beseda
u
posebno pohvalo
bil
je sprejet Gerbičev zbor „Moj
spominek", katerega je Krasno pel mešani zbor pevk
Morilca onega pismonoša v Berolinu, o katerem so predzadnje „Novice" poročale, zasačili so v Magdeburgu ter ga prepeljali v Berolin. Tukaj je začetkom stanovitno tajil, ko je pa zagledal tamošnje priče, katere so ga vse dobro poznale, se je prestrašil in hudodelstvo obstal. Morilec je bivši vojak, močan pa ves spriden človek.
pevcev iz
Šiške
Veseli nas, da je čisti dohodek
Francoska.
Parizu voljen je na mesto Gam-
UpamO , vi«,	M v, x^v* ^	VUWWU	------——r-- J—------- -—— « — »-------- —r —
spominek, to je, za ono zbirko, katero imamo vpisano v dva zmerneja nasprotnika, katera sta prejela 1896 in
da ga bo lepa svota
odločen za Vodnikov bettovo zopet prekucuh Lacroix s 3795 glasovi zoper
naš najstareji, tedaj najnujnejši
d
dolg
1236 glasov.
Vlada krepko dela zoper one, ki zdaj
(Matica slovenska.) Odbor „Matice slovenske
se
bode na prvosednikovo vabilo sešel
posvetovanju v
sredo
dan prihodnjega meseca aprila ob 5. uri po
poludne v društveni pisarni.
(Gospod Josip Gorup), znan naš slovenski veljak navadno bivajoč na Reki, poročil se je včeraj v Ljub-
5
ljani z gospico Keesbacherjevo
— (NOVe	, o, ^v, uoauj,	— —v
jele prodajati okoli srede prihodnjega meseca (aprila)
Smarnice") se uže tiskajo in se bodo
uže silijo na premembo volilnega reda. Predsednik Grevv prejel je prošnjo angleških učenjakov, kateri prosijo pomiloščenja za obsojenega vodjo socijalistov, kneza Krapotkina.
Laška. — Ognjenik Aetna je hudo razsajal, veliko je izmetal iz svojih žrel pepela, kamenja in lava tekla je več kilometrov daleč po deželi ; zemlja se je potresala, bobnenje čulo se je daleč okrog, ljudje so bežali, tujci pa hite od vseh strani dol na Laško gledat to grozovito - lepo naravno prikazen.
0_________________________ _________ Rumunskega
Brenceljna" 6. štev.), ki je prišla za veliko- kral]a inl kraijico pričakovali so predvčeranjem v Genovi , srbska kraljica s kraljevičem pa je imela včeraj dospeti v Benetke. Francoski časniki prinašajo tele-
- V»	v^. —, — t
nočne praznike s 4. prilogo povesti
„Ne v Ameriko",
zopet prav zbadljiva, mikavna in kratkočasna
Novičar iz domačih in tujih dežel.
grame iz Rima, kateri naznanjajo, da se je tam predzadnjo noč pred pravosodnim ministerstvom razpočila flaša s smodnikom , drugo tako flašo pa da so našli na
Dunaja.
Na velikonočne praznike prišel je
sèm cesarjevič Rudolf, pa se je uže zopet vrnil v Prago.
Kvirinalu. vsem svetu.
Ruska.
Vidi se, da smodnik in dinamit grozita po
Za ljudske veselice, katere nameravajo
Tudi srbska kraljica , potovaje na Laško, se je mudila	prirediti med svečanostimi kronanja na hodinskijskem
tukaj in jo je obiskal naš cesar in pa minister vnanjih	polji pri Moskvi, je sledeče odločeno. Za ljudstvo bo pri-
zadev. — Prihodnja seja državnega zbora je jutri teden	pravljenih 30.000 veder piva in 16.000 veder medice.
5. aprila z nepomenljivim dnevnim redom/ — Porotna	Pivo v sodovih bo spravljeno v 80 vagonih, od vsakega
sodnija obsodila je izmed 29 zatoženih socialdemokratov	vagona bo napeljanih petero cevi s pipami, občinstvo
samo 3 zarad ropa pri Merstallingerju. - - Levičarski	bo imelo prost pristop k cevim in vsakdo bo smel pi-
časniki so zeló razkačeni nad nemškim, sicer njim pri-	jače piti, kolikor se mu bo ljubilo, ne da bi smel pre-
jaznim časnikom „Pester Lloyd" , kateri jim je očital koračiti meje dostojnosti. Da ne bo prevelike gnječe molčanje in v tem sovdeležitev Schônererjevega veleiz- bode krog vagonov postavljena ograja. Dalje bode za dajskega početja. Levičarski časniki niso zanikavali ljudstvo pripravljenih 80 pomizij z 800.000 poviticami
onega, kar se jim očita, pač pa so vračali sedaj vlada- govejim mesom in prikuho. Vsaka oseba prejela bo po
joči ogerski stranki enako veleizdajsko početje, posebno iz leta 1866.
dve povitici po % funta težki. Razun tega se bode ljudstvo pogostovalo z vsakovrstnimi sladkostmi.
Iz Prage
Ceski klub sklenil je postopanje pri
Rumunska.
Vedenje rumunskih zastopnikov ali
obravnavi šolske postave popolnem prepustiti previd- bolj prav rumunské vlade pri Donavski konferenci je nosti svojih državnih poslancev, enak sklep storilo je pripeljalo do tega, da je zdaj ta državica, ki se, kakor
vede.
katoliško-politično društvo, v katerem je knez Lobkov na drobno razložil pomen predložene postave ter sklenil
govor lajo
be
Prepričan sem, da
znano, Avstriji nasproti prav smešno-predrzno skoraj popolnem osamljena, še celó Crnagora ne odo-ki na to de- brava njenega brezozirnega vedenja. Pa tudi za pri-
UUSCUtlUU . „X 1 V |/1 1VC1/U OU11, VAll» vili, XV1. JulU IU VIV	vili T ID	w,	—
bi češki poslanci glasovali zoper šolsko postavo, hodnost ni pričakovati drugačne politike.
ali ne razumejo stvarne poti naše politike, ali pa namenoma izdajajo naš narod
Srbska
Razun Helene Markovič, katera je lan
Iz Lvova.
sko leto streljala na kralja Milana, bili so
njeni so
Državni poslanec, véliki judovski zatoženci v prostost
tedaj popolnem nekrivi izre
duhoven Schreiber, ki je izdal skupno s 320 drugimi čeni, Markovič pa je bila izročena kazenski sodniji judovskimi duhovni (rabinerji) oklic, v katerem pripoveduje volitev napredovalnih judov in žuga z izključenjem, imel bi bil zarad tega priti v kazensko preiskavo, pa
je,
kakor najnoveji telegrami pripovedujejo, včeraj na
gloma umrl.
Nemška.
lel
Cesar Wilhelm je bil zopet nekaj obo
Žitna cena
v Ljubljani 17. marca 1883. Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 64 kr.
banaske
pa ne nevarno.
Nemška vlada naznanila je Va- 8 gold. 97 kr.
Ivi « X	JL1V f lllliV.	i.'V1IIUI3 1U IAWVIW iiu^iuvmi^ j V * ^	^ o
tikánu v posebnem pisanji, da ona ni zahtevala, da bi 50 kr.
turšice 5 gold. 20 kr.
8oršice 6 gold.
rži 5 gold. 4 kr.
ječmena 4 gold. 39 kr.
se kardinal Ledohovski zaprl ali da bi bilo nji to za- prosa 4 gold. 87 kr.
ajde 4 gold. 23 kr.
ovsa
2 gold
preka pri poravnavi, da ta kardinal biva v papeževi bli- 93 kr.
Krompir 2 gold. 86 kr. 100 kilogramov.
žini.
Namesto odstopivšega načelnika pri mornarstvu
Stosch-a imenovan je C op rivi.
Odgovorni vrednik: Alojzij Majer
Tisk in založba
Blaznikovi nasledniki v Ljubljani