List 39. Tečaj XXXVIII. spodarske y obrtniške narodne Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 29. septembra 1880. O b s e g : Solieilova kislina v gospodarstvu in živinozdravstvu Kako trtno uš Ar. Goethe borske, popisuje. napredovalnim šolam „Narodna šola" v Ljublj uiatelj vinorejske šole mari-Izvrstna knjiga kmetijskim Letno zborovanje društev: „Udovsko učiteljsko društvo" , „Slov. učiteljsko društvo" in Prvo mleko, ko se je krava oteletila Gospodarske novice. Poročili dveh hrvatskih gimnazij Ormož pisi Novičar Mnogovrstne Naši do Gospodarske stvari Salicilova kislina v gospodarstvu in živinozdravstvu. Salicilova kislina je znajdba novejšega časa; njena hvala je neizmerna v gospodarstvu, obrtnijstvu in zdrav-ništvu človeških in živinskih bolezni. Ker se je sprva narejala le iz vrbovih korenin in se vrba latinski zove salix, zato bi to kislino po slovenski smeli imenovati vrbovo kislino. Vrbova kislina ima podobo prav lahke bele moke okusa je močnatega, nazadnje nekoliko, a le malo kislo sladkega. Poglejmo najprej , v katerih živinskih bolezni h salicilova kislina po obilnih skušnjah z veliko hvalo y potrjena Najprej imenujemo pereci ogenj ali š e n (Roth- lauf) pri prešičih, zoper katerega ima izvrstno moč. Daje se bolnemu vsake pol ure pol majhne žličice te kisline, raztopljene v pol litru vode, osemkrat za-poredoma. Pozneje daje se prešiču vsak dan zjutraj opoldne in na večer ravno toliko te kisline, tako dolgo dokler zopet jesti prične, kar se navadno uže v enem ali dveh dneh zgodi. Od tega časa naprej se pa kislina salicilova primešana. O tišti hudi bolezni, ki se kušarji (Braiine) ime- nujejo, y y enkrat na dan daje hrani prešičevi dobivajo prešiči, posebno Če so kušarji hudo-vročinski, celo majhno žličico kisline, raztopljene v pol litra vode, ravno tako vsake pol ure, kakor pri pere- cem ognj u ; na dalje se pa ravná ravno tako y ka- kor pri tem. Pri perečem ognji, kakor tudi pri kušarjih se surovo maslo (puter) žarkovo ne postane, da se kurja jajca vdolgo časa dobra ohranijo itd. Ce se kravj e mu ml eku (pol majhne žličice te kisline na 1 liter mleka) pridene, se za poldrugi dan dalje dobro ohrani, da se ne zasiri ali skisa. Surovo maslo (puter), katero se je pregnjetlo z vodo, kateri je bila pridana salicilova kislina (tudi pol majhne žličice kisline na 1 liter vode), ostane prav dolgo sladko in celó žar ko v puter postane zopet okusen, če se z ali izmije, kateri so se za vsak liter pridjale vodo žličice kisline. Jajca se prav dolgo dobra ohranijo, če se koj, ko so izležena bila, v vodo položijo, kateri je bilo na 1 liter vode 50 gramov salicilove kisline in malo vin-skega cveta (špirita) primešanega. Ko so v tej vodi eno uro ležala naj se dadó posušit in v rezanico položena v zaboj denejo. Cez polno dobra in nič lažja kot takrat mesece so bila vsa ta jajca po- y ko so bila v za- boj položena y in vsa bila za nič. ostala druga jajca pa so smrděla Salicilova kislina se dobi v vsaki apoteki. 1 gram apotekarske vage veljá krajc. y 10 gramov pa 40 krajc. (1 gram je prav toliko , kolikor je na majhno žličico gré, toraj se po žličica h lahko določi, koliko se vzame od salicilove kisline, ki smo jo v apoteki na grame kupili.) liako trtno us Ar. Goethe, ravnatelj vinorejske šole mariborske popisuje. > Trtna uš je rumen mrčes, podoben listnim ušém, nekoliko manjši je, tako, da se s prostim očesom mora salicilova kislina nemudoma dajati, ko boiezen razločno ne vidi. Vendar zađostuje uže navadno steklo^ nastopi. katero 5krat povekšava, da jo prav na drobno videti Pri driski telet tudi hvalijo salicilovo kislino, moremo katere se pol majhne žličice teletu na dan daje. Ce se kravi vime vnaine (ovčič na vimenu), jej trikrat na dan dá ena majhna žličica te kisline Trtna uš A dvoj k ri 1 at m b se rutic). Brezkrilatnih je največ; one bivaj polet zimi pod emlj na trtnih koreninah do v enem litru vode raztopljene namaže z neosoljenim y salom, kateremu se je poprej nekoliko žličic zgrete salicilove kisline primešalo. In še v mnozih druzih boleznih hvalijo salicilovo kislino. oteklo vime pa se globoko ter so v stanu trs popolnem uničiti v Ob gorkem vremenu in poletji bližavajo površini in pokončavajo zgornje korenine in po« metra ali letih se zem dobij dalje Sedaj te uši krila ali perutnice ter meseca septembra zletij ne samo zdravilo je ta kislina, temuč tudi to listnim ušem, io *ua,L da brani, da se mleko ne zasiri (zagrize), trsom na listje, grozdj Krilate uši so podobne navadnim krilatim moc ima y manjše so nekoliko. Posedavaj se in drozge y a škode mu nobene ne storijo, pač pa tako mrčes naglo dalje širijo. Veter to mleko koristno novorojenemu teletu, tako škodljivo jih odnese uro daleč.*) je Člověku za živež, kateremu hudo drisko napravi W Y • w 1 ^ e Trtno uš so najprvo zapazili v Ameriki 1. 1853. le 5. dan po teletu sme člověk brez Škode za zdravje Iz Amerike so jo zanesli v Evropo z vvažanjem ame- svoje prvo to mleko uživati. Tako učijo rikanskih trsov. Dobili so jo zaporedom na Anglesko, francoskega živinozdravnika dr. Schmidta. mjam |M||HH| W * o. ■ Koliko jaje leže ena puta ? skušnje Francosko, Nemško in Avstrijsko. Na Francoskem je dolgo niso ZHsledili, čeravno so jo so jo leta 1860. Iz Francoskega zatrosila se^je potem uže imeli; spoznali dalje v Švicarsko, na Italijansko, Portugalsko, Spanjsko Puta ima v svojem jajčnjaku navadno blizo 600 9 jajčic, katera more izleči. Od teh 600 jajčic jih ) ce naposled na Ogersko, Hrvatsko itd. K nam na Avstrij- dobro gre, prvo leto leže kakih 20, drugo leto 135, tretje sko dobili smo jo leta 1868. v Klosterneuburg za leto 120, četrto leto 114, a ostala štiri leta jih vsako Dunajem. Letos zadeli smo meseca junija na trtno uš leto manj leže, v devetem letu le malokaterikrat 10 uže v Piranu v Istri in prve dni meseca septembra t. 1. jaje. Kdor hoče imeti tedaj puto, pri kateri zastonj ne na Štajarskem v brežiškem okraji. Pravijo, da jo imajo potroši hrane, naj je nikar ne ima čez leta. tudi v ljutomerskih goricah. Zdaj nastane vprašanje: kako moremo ta mrčes in od njega napadeno trsovje in Kdor hoče dober svinjak narediti presiČem 9 vinograde spoznati, kako mrčesu braniti nadalejšnjo naj jim v svinjaku naredi na pripravnem mestu steber, razširjevanje, kako ga uničiti? Prvo leto bo težko kdo spoznal, da mu vinograd da dé se more prešiČ njem čohati (drgniti). To dobro prešičem, da se zdravi ©hranijo in bolje meso do- trtna uš pokončava. kajti povsod nahaja se nekaj slabo bijo, kajti koža srbi prešiča, zato se rad večkrat čoha ra8točih trsov vsled raznih vzrokov 9 na pr prevelike ta kožna srbečica je tudi vzrok 9 da i se prešici radi v mokrotě , smoda itd. Zato so v Klosterneuburgu trtno mlakah valjajo. Po krivein se tedaj prešičem očita, da uš dobili leta 186S. 9 pa V se leta 1872. spoznali. Na so nečedni, ker se v luži radi valjajo, kar pa za- Ogerskem so jo lani zasledili, akoravno je uže pred 10 voljo tega storijo, ker jih njih ščetinasta koža srbi. do 15 leti tje bila iz Francoskega prenesena. **) Od trtne _ uši napadeni vinograd kaže še ie v drugem in tret-"jem letu zunanja znamenja. Trs slabo žene in se drži klaverno , kakor da bi v zimskem mrazu bil pozebel. Razlika je le v tem, da pozebljeni trs izpod zemlje poganja krepkih rozeg, od trtne uši nadlegovani trs pa nic. Meseca julija začne tak vinograd bledeti in žolteti, vršičevje se Gospodarske novice. Kmetovalcem v podporo se na Dunaji snuje posojilnica ( A griculturbank). Ustanovniki (konsorcij) nameravajo s to posojil-suČe in suši. Tištim vinogradarjem, nico v dejanje stopiti, kedar bode po delnicah (ena del- ki so od drugod si omislili kaj trsovja, svetujemo, naj nica 200 gold.) 10 miliionov srold. zairotovlienih. Na 'P. r»ť»ln fť»rrin ririiaftrn cf/kiîi/i Kor»bït» r\ r» i n rr a t* r* t» n -P dajo vsaj poleti zgorajšnje korenine, kjer se trtna uš v terburg, prof. F. W. Exner, baron Vr i i 1 a- S e cca tem času najrajši nahaja; naj vzamejo povekševalno in pl. Kamin ski. Banka hoče kmetovalcem pa tudi osobito pazijo na take nasade. Naj jim večkrat pregle- čelu temu društvu stoji jo bankir Springer, grof steklo, da se prepričajo, ali je trtna uš trsa se lotila malim obrtnikom denarja posojati na poštene obresti. Centralna komisija za uravnavo zemljiškega davka ali ne. Zlasti naj tako pregledujejo mlajše korenine in stari čok. Ako zapazijo na mladih koreninah rane, čudne otekline in vozle, naj jim bode to znamenje, da je trtna uš blizu. Po marljivem iskanji bodo jo gotovo našli ali na drugih koreninah ali pod kožo trsovega čoka ter na postranskih koreninicah. je svoje delovanje pričela 21. dne t. m. Trtno uŠ v Lombardiji je komisija laškega poljedeUkega ministerstva našla v četrtem letu je vinograd uničen po trtni uši. vinogradih okoli Monze, kjer je okuženih okoli 80 od- već. ali celó nobenega Stare korenine so vse strohnele in novih trs ne Trs požene malo neznatnega perjiča more pognati V . ) silijo V bližnje ker je uže preslab, usi pa iz njega dalje V se zdravo trsovje stotkov ondašnjih trsov. Zavoljo trtne uši na Hrvatskem je generalno poveljništvo v Zagrebu pre- Kedar se je trtna uš v kakem okraji vgnjezdila, povedalo vvožnjo trsovja v^Vojaško granico, za obveljajo določbe, ki jih veleva postava zoper trtno voljo iste trtne kuge na Štajarskem je pa Brežiški us. Prepovedana je izvožnja trsovja in njegovih delov. okraj proglašen kot po trtni uši okužen Vendar je treba tudi prepovedati, zelene kose trsove važati je prepovedano. 7 se kolje 1Z- dalje spravljati: listje, rozge, grozdje, pa tudi vse tva-rine pri vinogradstvu potrebne, in drevesa, katera po vinogradih rastejo, na pr. breskve. Vse to bi naj bilo Kugo med raki 9 prepovedano odnašati iz okuženih Vinogradov. Po Gosp. pril. ,,Slov. Gospodarja. a Gospodarske ki se je pred nekimi leti v severni Evropi prikazala, potem pa tudi v štajarskih vodah, imajo sedaj tudi na Koroškem. Bolnim rakom se začnó klešče in noge sušiti, ki jim konečno odpadejo. Kjer kuga prav hudo razsaja, nahajajo se celi kupi takih rakov brez kleše in nog na hrbtu íežečih. Prvo mleko, ko se je krava oteletila 9 naj povziva tele samo 9 kajti natora ga je prve dni zato namenila teletu, da mu čeva izprazne nabranega blata in mu odvrne marsikako bolezen. Kakor pa je « Na Svicarskem so zapazili, da je delavec na p o d- p lati h trtno uš dalje zatrosil. V Istri imajo trtno uš uže letos zapazili. Pis. sedem let, pa so jo še Vred. le Izvrstna knjiga kmetijskim uapređovaluim šolam. Priporočilo učiteljem ljudskih šol. Bivši profesor baron Vilhelm Wangenheim je na svitlo dal knjigo z 32 slikami, o kateri z dobro vestjo rečemo, da je ni bolje od njegove za rabo v kmetijskih napredovaliiih šolah. Da je res dobra, priča nam to, da jo je c. k. naučno ministerstvo z odlokom od 5. julija 1880. leta za šolski nauk sposobno priznalo. Pisana je v v vodném ogovoru prij Po navadnem redu zborovalo je najpoprej vd telj sko društvo. Predsednik gosp dr J da se društvena pozdravi nazoče, in omeni m tudi to leto v nemškem jeziku, morejo j o tedaj rabiti le učitelji, med drugim da po njej v slovenskem jeziku učijo šolsko mladino pomnožila. Zatem predloži tajnik in blagajnik gospod za ta nauk spretno. Će bi jo v kmetijstvu izveden mož Matej Močnik tiskani račun in imenik društvenikov. poslovenil in bi založnika našel, dobili bi potem iz- Društvo ima 39.524 gold. 20 kr vrstno knjigo za kmetijski nauk. Cena 20 kr. Dobi se v vseh knjigarnah JeJ J© gold. 31 či more. Naslov pa jej je ta-le: vsaj naročiti 2337 gld "3KTU Wt/V-T: ^UiU. ÍU\J XVI . , - UIIUUUU avgusta 1879. leta do konca avgusta 1880 prihodkov je od mel o Je 65 ,,Landwirtlischaftliches Fragebuch. Ein Leitfaden fiir den iandwirthschaftliehen Un*erricht in lándlichen Fort- nikog in let ir s nine 87 (Drugi krbet 9 stroškov pa 1865 gld. 31 kr. Vd i naši gosp. učitelji menda al nimajo za . ali pa jih tare tolika sila, da vstopnine i šte- bildungsschulen u. s. w. Nach dem Franzôsischen des vila U(*ov tolmačiti nočemo.) placevati ne morejo. Drugač si maleg Mr. Edm. Teisserenk de Bort, Cabinetschef des franz. Ackerbauministeriums, fiir ôsterreichische Verhaltnisse bearbeitet von W i 1 h e 1 m Fi eiherrn v. Wangenheim, ehemaligen Professor an der landwirthschaftlichen Aka- naj Pri daljnih razpravab je svetoval gosp. S ta no nik teljem, ako pridejo v denarne zadrege bi tvo dajalo primerna posojila Gosp to, da se je dělalo uže zdaj tako Močnik odgo 9 9 na 9 je imelo društvo demie zu Ungarisch-Altenburg. Mit 32 in den Text ge- gotovost za posojilno povračilo; ako bi se pa posojila dajala v smislu gosp. Stanonikovega predloga morala bi druckten Holzschnitten. Stuttgart 1880. 13. razdelkih z vprašanji in odgovori na 144 stranéh obsega vse , kar je kmetovalcu vedeti potreba, da je popolno temeljito podučen. Ko bi se našel v kmetijstvu popolno izveden mož, ki bi knjigo dobro poslovenil in bi sl. ministerstvo dalo državno podporo za natis, krasno knjigo bi potem Slovenci imeli. bolske stvari Letno zborovanjc društev: „Vdovsko učiteljsko društvo"; —„Slovensko učiteljsko društvo" in Narodna šola a Ljubljani. se predrugačiti društvena pravila (štatutej, zato seje pa tudi letos daljna razprava te zadeve opustila. Vpokojenemu učitelju gosp. M. Kračmanu določilo se je na njegovo prošnjo na podlagi društvenih pravil za to leto 50 gold, podp iz Kranj 9 se sprejme med ude Gosp R e ž e k ; učitelj Za pregledovanj racunov K Papier, Žarnik in nasvetu gosp. Stanonika < predsednik gosp gi y bili voljeni gospodje bil po db pa namrec dr imenovan dosedanj 9 are 9 tajnik in bla gajnik gosp. Matej Močnik, odborniki pa gospodj Borštnik, Cenč Andrej 9 G o veka r, Kuh 9 Praprotnik France in Tomšič (Dalje prihodnjie.) P r a p rot oe 23 društva v Ljublj ptembra t. 1. so imela zgoraj imenovana svoja navadna letna zborovanj Bralcem ,,Novica je dobro znano, da so one tem zboro vanjem skazale vsako leto svojo posebno pozornost » i n Novice" so dobr obraz onim našim g03p kuk paz pogled v oči in v teljem, ki niso bili pl 9 ki niso sukali pl po vetru , in se ne potikali po skrivnih zakotjih y m s o m z n a- Poročili dveh hrvatskih gimnazij. Zanimivo utegne morda biti mnogim našim čast. čita teljem y da zvedó lansko šolsko letino gimnazije Za- grebške in gimnazije Reške Izvjezće o kralj, velikoj gimnaziji u Zagrebu koncem školske godine 1879/801 < y jnost in pogum, tud v h U to p 1 t kot d čajno - pošt bolj kritičnih katere ravnatelj je naš rojak gosp. Franjo Bradaška y d telj t n a a n i I U U U i , li Cl l V VA 1J 1 UV/lbVlJi V ^ 1 li U V LI (. KJ A i « UI I in k javnim zborovanj em. Zato radostni konsta donaša na čelu članek prof. A. M us i ča o ,,perfektiv-nih in imperfektivnih glagolih v grškem in hrvatskem tujemo y da jeziku u Med drugim obsega naučno osnovo, katera je nas tudi to leto v naši beii Ljublj jako veselilo , videti te vrle možake podobna osnovi naših gimnazij. Vsi predmeti se preda- y dostavljamo pa enem , da nas posebno veselilo tudi to ker smo za- vajo v hrvaščini; nemški jezik pa je v vseh 8 raz- redih obligaten predmet. Neobligatni predmeti so kras- pazili, da se vtrjenim značajnim učiteljem pridružuje nopis, risanje, laščina, francoščina, petje in gombanje od leta do leta več mladih nadepolnih učiteljskih tova- (telovadba). Te predmete predava 26 profesorjev in rodoljubno učiteljstvo učiteljev z ravnateljem gosp. Fr. Bra daš ko vred. Ra- nsev > ki so nara dokaz, da ima kolikor toliko vendar celó eno izmed naših mladih svoj pošteni narascaj Da p i c - u č i t e 1 j smo zen ravnatelja so na tukajšnji gimnaziji Slovenci videli pridružiti se letos zborovajočim učiteljem dolenj epic y Valjavec, Marn, Celestin, Benigar, Music, Prigl in Gostiša. Učencev je bilo 635 ska Li ti ja je oni pošteni kraj, ki ima tako neustra- javnih in 12 privati3tov, tedaj blizu toliko, kakor v šeno gospico učitelj Ljubljani. Na tej gimnaziji sta bila učenea iz Kakor vsako leto bila je tudi letos kot vvod zbo- Kranjskega in 9 učencev iz Štajarskega. rovanjim ob uri zjutraj v St. Jakobški cerkvi sv. masa Jare > katero so opravljali prečastni gosp. prošt dr )y Program kralj. velike gimnazije na Rieci íí y zbor teli je poveličeval sv. opravilo s Miheliča: „Teorija tako prekrasnim domačim slovenskim petjem, da imamo ~ " Kdor premalo besed, to vrednosti pohvaliti se priČenja s člankom prof, brojnih kongruencija prvog stupnja nahajamo med obligátními jezici nemški in italijan naučni osnovi ne ame y mili domaći besedi poslušat přišel da se Bog dá sprelepo častiti tudi v naši ski jezik. Naučni jezik je se ve da hrvatski. Rav- sv. Jakobu naj bi bil to jutro natelj gimnaziji je gosp. Ljud. Slamnik, poleg njega Ob liškega rodoljubi neučitelj uri pricelo se je zborovanj v d kato nahaja se še 13 profesorjev in učiteljev. Neobligatni predmeti so: risanje, telovadba, francoščina in lepopis. društva, katerega so se udeležili tudi nekateri Učencev bilo je 181, tedaj toliko kakor v Novomestu, v razredu bilo jih je 8, v pa celó Kar * pa menda ni na nobeni cis- in translajtanski gimnaziji, je na Reski, da imajo ondi gimnazijalci vsak dan sv. mašo. ,,Dne 2. listopada" (hrvatskega oktobra) — objavlja program — započimaju Školska predavanja sa svakdanjom sv. misom". Or mož. Po Krempeljnovih nemških spisih spisal J. L. Zdaj, ko se je Or mož o svečanosti Stanko Vra-zovi mnogokrat imenoval, utegne nekoliko zgodovinskih črtic o njem čitateljem „Novic" po godu biti. Naj jih tedaj objavim. Da je na tem mestu, kjer je dan danes Or mož, uže za časa Rimljanov stala kakova ,,villa" ali ,,man-sio", o tem svedočijo zunaj Ormoža nahajajoče se gomile, ostanki nekdanje rimske ceste in ob prezidanji go-spo»kega grada najdeni rimski denarji cesarja Maksima. Slovensko ime Or mož, ki pomeni nekako to, kar or ač, dá sklepati na to, da je tu stalo selo, ki je bilo podložno gradu enakega imena. Zato Slovenci ta grad samo ,,Ormožki grad" imenujejo. Iz vasi je pozneje nastalo mesto in mejna trdnjava. Ko je bil namreč hrabri Friderik I. Ptujski leta 1199. razsajajoČe Ogre tu potolkel in jim vso okolico Velikonedeljsko , Ormoško in Središko vzel ter jo podařil leta 1200 nemškim rednikom, obdali so ta kraj sè zidovjem in ga tako utrdili proti napadom sovraž-nikov. Na ta način je Or mož postal utrjeno mesto. Se pred 50 ali 60 leti se je videlo trdno mestno zidovje in na vzhodnih mestnih vratih mestni grb, kateri je predstavljal brambeni stolp (branik, Wehrthurm), obsi-jan od meseca in solnca. Grb je bil iz kamena izrezan in je imel podpis: ,,Dieser alte Stadtstein Gottes hand — Friedau ist sie genannt — Von vorichten Zeiten wohl bekannt, 1635". Nevednost je ta spominek stare trd- njavice podrla. Vitezi nemškega reda, kateri so bili prevzeli dolžnost, oraiko med tukajšnjimi Slovenci širiti, so uže v prvih časih v novem mestecu mislili na ustanovitev cerkve in fare. Postranska kapela sedanje farne cerkve je bila po ljudski pripovedki prva Ormožka cerkev, kar tudi njen starogotiški stavbeni slog potrjuje. A sedanja farna cerkev sv. Jakoba je bila 1. 1271. sezidana, kar svedočite dve enako se glaseči letni številki. Fara je brž ko ne začetkoma uže pripadala nemškemu vitežkemu redu, dasiravno se o tem nic zapisanega ne najde, in se vse to opira na ustanovitev franČiškanskega samostana v Ormožu (1. 1495.), ki ga je ustanovil Ormožki grajščinski gospod Šekely v pomoc sosednjim slovenskim faram ; leta 1786. se je bil pa opustil, kar se je bilo sicer v tej dôbi z mnogimi samostani in cerk-vami zgodilo. Imena Ormožkih župnikov so znana samo od leta 1621. naprej. Za župnika Matija Žagarja (leta 1704.) so bili došli v Ormož Rakocijevi rogovileži (Krnci), kateri so bili mesto oropali in zažgali. Med različnimi plemenitimi osebami, katerih ostanki v Ormožu počivajo, je spomina vreden posebno Jakob Šekely (Zàkhel) Kevent-ski, gospod Ormožki itd. Ta Šekely je bil najboljši vojskovodja Ogerskega kralja Matija Kor vin a (kralj Matjaša) , in tega je bii on za namestnika čez Ptuj in Radgono postavil ob času zasedanja Stajarske dežele od Matija Korvina. Ko je pa ta leta 1490. v Beču umri, prestopil je Šekely k avstrijski stranki in postal posestnik v Ormožu. Ker Ormož opominja na stari Ormuž v Srbiji in Središče na Bolgarski Sredec (Sofija) v Bulga-riji, tedaj se je tukajšnje ljudstvo utegnilo iz Srbije ia Bolgarije naseliti. V Ormož i je bila 8. novembra 1848. leta kratka bitka med ogerskimi ustáj ni ki in avstrij skimi vojaki pod vodstvom generala Nugenta. Ustájniki ogerski so se bili hitro ustrašili in na Ogersko umaknili. To je bila v tej vojski edina bitka na avstrijskih tleh. Cerkev sv. Janeza Krstnika na Humu (Holmu) je bila leta 1611. sezidana od Ladislava Pethej-a de Hethes, lastnika grajščine Ormožke in Zudwar a, od škofa Waradinskega Nikola Micatius-a pa je bila posvećena. Leta 1788. se je ustanovila tu lokalija, toda uže čez pet let zopet opustila. Po prizadevanji Ormožkega kaplana Petra Po li ča se je pa kasneje na Humu napravila šola, katera je tu še dan danes. Mnogovrstne novice. * Veliko kmetijsko svečanost na Dunaji nameravajo napraviti 1. dne novembra prihodnjega leta v spomin tega, da je pred 100 leti ta dan cesar Jožef II. kmete sužnosti řešil. Stoletnica ta se bode obhajala z velikanskim sprevodom (procesijo), katere udeležiti se bodo povabljeni kmetje vseh avstrijskih dežel. * Število judov je po zanesljivih virih danes blizo tolikošno kakor za Davida; znaša namreč 6—7 milijonov, od katerih je v Evropi 5 milijonov, v Aziji 200.000, v Afriki čez 80.000 in v Ameriki 1 do 1 milijona. Nad polovico evropskih judov je v Rusiji, — v Avstriji jih je 1 milijon in 375.000 (od teh samo v Galiciji 575.000), — 512.000 v Nemčiji, — v P.umuniji imajo jih 275.000 in v Turčiji 100.000 Le Norvežka je tako srečna, da nimaveč, kakor 25 judov. Nasi dopisi. V Gorici 27. sept. — Volitev državnega poslanca je opravljena. Dr. Tonkli ima v Bovcu 9, v Tominu 54, v Sežani 2, v Gorici 117 glasov*); dr. Abram: v Bovcu 4, v Tominu 17, v Sežani 50, v Gorici 16 glasov. Skupaj tedaj : Tonkli 182, Abram 83 glasov. Sodili so volivci. Iz Maribora 26. sept. — Velika volitvena borba nas čaka 6. dne prihodnjega meseca, ko imamo državnega poslanca voliti namesto dr. Duchatscha, ki je kmalu ízpregel svojo zloglasno parlamentarno kareto. Borba bo velika, al nadejamo se, da bo zmaga naša z volitvijo gosp. Bindlechnerj a, ki sicer ni naše gore list, pa je eden tistih poštenih Nemcev, katerih načelo je: ,,vsa-cemu svoje". Javno namreč je rekel: ,,Jaz sem Nemec in ostanem Nemec, al pošten Avstrijan mora spoštovati tudi druge narode, ki z nami vred nosijo državna bremena; zato moramo jim privoščiti, da se jim dadó njihove narodne pravice in ne jim zaradi tega zaprek delati". Da taka izjava ni po godu „Graz. Tagesp." ia njeni kliki, to lahko verjamejo naši ljudje, ki vedó, da za nas Slovence nima druzega kakor le psovke. Tako tudi gosp. Bindlechnerj a psujejo s tem, da ga pitajo s svecarj em, Čeravno je velespoštovan posestnik, last-nik svečarije, odbornik trgovske zbornice itd., v obce izobražen mož. Uže zdaj pa obhaja cigánko strah, da . - JI . _ n _ 1,1, a —M M T-IT1-- *) To ni še urad no razglašena številka, menim pa, da in pomota. Pis. bodo vsi klerikalci in narodnjaki, pa tudi še nekateri ramah edino dveh liberalci zá-nj glasovali, katerim oseba več veljá nego stran- gospodo v. ; uže tako z delom močno obloženih karska pokoršcina. Imel bo sicer gospod Bindlechner Da je imela slavnost tudi dosto nasprotnikov, kakor tri nasprotne kandidate 6. dne oktobra, ki iz tabora vsaka dobra reč, tega ne bodem omenjal, rečem nemčurskega ustavoverstva bodo vse žile napeli, da bi da bi na svetu ne bilo slabo, če bi vsi krojači imeli v m ^ m «îm mm mm ^ I « T^ mX * fV K Aft C se zmuzali v državni zbor, a prav ta sila nasprotnih kandidatov bode pripomogla, da propade „fortšrittler" Schmiederer, „demokrat" Wiesthaler in pa glavi toliko, ko ima v petah. kroj ač » Fips v privátném življenji »Pru: sak" R eu ter. Ce le naši ljudje in nemški poštenjaki teri so Konečno naj izrečem hvalo vsem domoljubom, ka* tej sijajni veselici kaj pripomogli, posebno pa gotovo pridejo na volišče, je zmaga naša gotova, ker Skedenskim pevcem, gospej Rogelnovi, gospo-čutimo, da tudi Taaffe-u bil bi Bindlechner ves po dičini Dolenčevi in pa gosp. koncipijentu Fr. Šta-volji, vsaj ga je baron Godel nasvetovai. Jalovi vo- jarju, kateri, po pravici rečeno, je bil „duša"' veselici. lilni shod nemških liberalcev 18. dne t. m. v Mariboru nam e tudi veliko pomagal. SlaYÍne 20. sept. (Suša , toča, moca UIUIIIIU wv^c. y Kj mio w , n/vu, , , VOJska, Pomagajte!) Leto 1880. bodo Pivčani pomnili, ogenj Vipavi 24. sept. (Naše svečanosti s kmetijsko vzlasti Matenj ci. Maten ji vasi je včeraj pogorelo 13 tombolo.) Čeravno malo pozno pridem, vendar pridem, gospodarjev; desetim je pogorelo vse, dvema hiši in enemu hlev. Nekaterim je zgorela še tudi vsa obleka in orodje. da porocam o lepi slavnosti, katera se je vršila ob maleni Smarnu v vipavski dolini, na^ čast praznovanja ÔOletnice našega presvitlega cesarja e dan poprej bilo Na pomoč so prihiteli z gasilnicami Postojnci iz v prijaznem vipavskem trgu vse polno došlih gostov, Prestranskega grada, s postaje in veliko ljudi iz bližnjih ~ Za red skrbeli so žandarji, kateri so ostali vso vasi. med katerimi so se posebno odlikovali okoličani Trsta v svoji lepi narodni noši. Malega Smarna dan ob 10. uri je bila v veliki ro-marski cerkvi v Logu pri Vipavi, slovesná sv. maša, bili, toda vsi skupaj le za5500 gld. Silna pri kateri je pelo 60 Skedenskih pevcev slavnoznano, nekterim. Letina že tako jako slaba. Pomladi huda suša v ^ ____^ v ^y m â % « 1 « ^^ % t B * m 1 A . A fe m m -m A m A noč na pogorišču. Hvala vsim! Skoda je cenjena na 15.000 gld. Zavarovani so revščina zuga f težko Ricci-evo maso. Cerkev je bila čez in čez tako polna, ter malo sena > tukaj poglavitni in skoraj edini pri- v da večina ljudstva še notri ni mogla. Ljudi je delek, za katerega se dobiva denar za davke in druge oni dan blizo do 10.000. D* so znani Ske- opravke. Konec rožnika je pobila toča; kasneje spet moča. Pivka je zalila veliko travnikov; drugod je senó in snopje po polji gnjilo, zdaj se ravno tako godi otavi. Logu bilo denski pevci svojo nalogo izvrstno samo po sebi, kajti na dobrem > v r s sili ? razume se ^lasu so uže davno. Ob poludne je bil v čitalniški restavraciji skupen Vojaki na vajah od 1. avg. do 16. t. m. so veliko po obed pevcev, pri katerem so biii tudi navzoči Nabergoj iz Trsta y Polič gospodje hodili po polji in senožetih, a le malo poplaćali. In zdaj predsednik tržaške citai- je še ogenj pokončal to malo, kar so ljudje spravili. nice, Viktor Dolene iz Trsta in še mnogo druzih odlič- Ne bo kaj sejati na jesen , ne kaj jesti pozimi in spo- pomagajo dobri ljudje. Zato prosim usmi-pomagajte! Vsak dar bo s hvaležnostjo mnogo n a- nih narodnjakov. Po obedu se je glasilo pitnic, med katerimi prva na slavo presvitlerau cesarju mladi, ce ne Ijena serca J^aj Omenim CUU.I, VA«, *w * «YV^^IV OUV^A »ni »J/ivjvi uvoi^^mm gosp. Nabergoj, pozdravljen je bil z burnimi „tukaj". povrni stotero vsako dobroto! tudi da ko v dvorano stopi vrli poslanec sprejel in nesrečnim pogorelcem oddal podpis v^ rv rr rî Hn r? i i /\in i V^ i I rw Vv n vini wi t fn r n i ŠŠ r\ r\ rr nv\ i n f A ^mm rr n n a /I aLhaIa t a ni. Bog Ob 4. uri popoludne pričela se je na dvorišči graj ščine gosp. grufa Lanthierija velika kmetijska tombola. Ta kmetijska tombola, katera se vrši vsako leto Jan. Saj o vic y župnik v.Slavini, pošta Prestranek. Trnovega na Notranjskem 28. sept Trnovska na ta dan, je ustanovitev neumorno delajočega predsed- gora pusta je in kamenita, kakor bi jo sè soljó posul nika tukajšnje podružnice gosp. vodje Rih. Dolenca. in tak tudi sploh je ves kras. Prazna je ? ubožica, brez Letos je bila uže četrtikrat, in nenazoci gosp. Dolene, sence in vode, tako, da živina, kedar se na njej pase, kateri je bil isti Čas zarad filoksere poklican na Do- žeje skapuje; tudi ljudje trpijo posebno ob košnji, ker leojsko , ni mislil, da se bode njegova naprava kateri- si morajo iz vasi vodo v sodih po strmih klancih pri-krat tako velikánsko razvila, kakor ravno letos, dvorišči, katero je jako veliko, se je vse trio > Na m prej Do- važevatí, da žeje ne poginejo. Potreba je bila zares ve-, da si soseska trdno in veliko lokev (vodnjak) za živino omisli, studenec pa za ljudi. To se je zares letos lika ko v eni uri so se prodali vsi listki za tombolo. bitki so bili letos jako dragoceni; omeniti hočem samo storilo. Z velikim trudom pa obilimi stroški je letos prvi dobitek, kateri je bil lep bik Muriškega plemena, soseska trnovska dělala ter napravila lokev, ki drži čez ^ « » ^ a. ii ^ m % i • * a m /"i /\ ^ • J r a « v « « -m v vrednosti 100 gold. Pred začetkom je namestnik ne- 6500 veder vode, na severni strani lokve pa je studenec nazočega predsednika kmetijske podružnice gosp. grof proti severju obrnen in lepo s trato pokrit za vodo, ki Lan t hier i pozdravil zbrano ljudstvo, ter zaklical tri- jo bodo ljudje rabili. Studenec drži do 120 veder. Lo krate n , in tisočkrat odmeval med zbranim občinstvom. živio presvitlemu cesarju, kateri klic je tisoč- kev se nahaja sred trnovske gore , ter je zdaj napol- Pred njena z vodo, kakor tudi studenec. Trud in stroški so tombolo in po tomboli je godba igrala cesarsko himno seske poplaćani bodo stotero. Na tem mestu omeniti je in pa „Naprej". sl. kmetijsko družbo v Ljubljani, ki je soseski lepo Zvečer je bila v čitalnici velika „beseda" z jako pomoč od 200 gold, v to napravo naklonila. Presrčna Bog blagoslovi njeno delovanje! Gospod M. hvala JeJ ! mikavnim sporedom. Peli so Skedenski pevci in pa iz-vrstni kvartet ljudskih učiteljev iz okolice tržaške. Ne Strucelj, dekan trnovski in pa predsednik tukajšnje rečem preveč, ako rečem, da lepših kvartetov v Vipavi kmetijske podružnice , ogledal je lokev in studenec ter gotovo še ni bilo slišati. Po petji ste sledili dve igri, ,Ena se mora omožiti" in pa „Krojač Fips" m sicer sl. kmetijski družbi o tem temeljito poročal. Lepa tudi Vaš trud in Vašo Igralo se je prav dobro, posebno druga igra je zeló do- Vam hvala, prečastiti skrb ! gosp dekan, za upan padla kar se imamo v prvi vrsti zahvaliti izvrstnim Zeleznikov 15. sept. (Odhod zdravnika dr. Alberta igrališkim močem, katere so ta dan izjemoma na oder Linharta.) Danes se je poslovil od nas dosedanji tu-stopile. — Tako je ta velika, reci smemo, ljudska kajšnji okrajni zdravnik g. dr. Albert Linh^art, prese slavnost prav izvrstno se vršila, akoravno je vredba livši se na svojo novo službo v Tržič. Cez dve leti cele veselice, po odhodu gosp. vodje Dolenca, ležala na in poi bival je ta blagi gospod pri nas in med nami > rad bi bil ostal tudi se dalje tukaj, toda obširnost Selske doline in težavna hoja po obilném gorovju bilo je za njegove telesne moči jelo postajati pretežavuo. Želei je toraj priti na bol) lahko mesto. Pomilujemo, v res-nici pomilujemo odhod go0p. Linhart a, ki je bil ves goreć za svoj poklic, v védah jako zmožen, za postrežbo vedno pripravljen , gledé plačila za zdravljenje pa nenavadno zmereu. Zlasti ga bodo pa še reveži britko občutili, katere je, namesto da bi bil zahteval od njih po-grešali, mnogokrat Še sam obdaroval. Za odhodnjo kličemo toraj blagemu gosp. Linhartu : koderkoli boste hodili, Bog Vam daj dobro! Jos. Levičnik, 1. obcinski svetovalec. Iz Kranja 23. sept. — Cut radosti me sili naznaniti „Novicam" , da je danes obiskal naše mesto visokoča-stiti c. kr. deželni predsednik gospod Winkler. — Kakor se drugod o njegovem prihodu razlega veselja glas , tako je tudi Kranj danes ogrnil praznično obleko in dostojno sprejel priljubljenega cesarjevega namestnika. — Ce tudi nam je še le sinoči došla vesela vest o njegovem prihodu, vendar storilo se je, kar se je le moglo , da se mesto naše vredno skaže zgodovinskega svojega imena. V Savskem predmestji stal je čez cesto z zastavami in grbi lepo okinčan siavolok z napisom: „Cesarjev namestnik bodi pozdravljen !u Pokanje mož-narjev naznanjalo je veselja dan, in raz mnogih hiš vi-hrale so po mestu cesarske in deželne zastave. Koj pred vhodom v mesto bil je gospod predsednik slovesno spre-jec od mestnega odbora, duhovščine , c. kr. okrajnega glavarja, požarne brambe, ljudskih učiteljev, šolske mladine in druzih meščanov. Prisrčna nagovora župana in dekana je vljudni gospod tako Ijubeznjivo odzdravil, da so bila ginjena srca vseh pričujočih. Potem smo ga spremili v mesto, kjer je ogledal farno cerkev, ljudsko šolo in pa gimnazijo, kjer se je dolgo mudil, pa obiskal tudi gosp. knezoškofa dr. Widmerja. Med obedom na ,,stari pošti", na katerega je bilo od gosp. predsednika povabljenih več odličnih oseb, pozdravljali so milega nam gospoda prisrčni živio-kiici, pod oknom pa peli naši pevci cesarsko himno in druge pesmi. Po obedu si je gosp. predsednik še ogledal novi hram za gasilno orodje; v prostorih okrajnega glavarstva predstavljali so se mu zbrani c. kr. uradniki. Ob 6. uri zvečer vrnil se je zopet v Ljubljano in je med potjo mudil se še nekoliko časa vSmartnem in Stražišči, da je videl ondašnje sitarske tovarne. In tako je le prehitro minul veseli dan, ki z zlatimi pismenkami zapisan ostane v kroniki našega mesta. Videli smo danes svitlo zvezdo, ki nam kaže novo dobo — dobo mirú in porazumljenja ! Slava Nj. veličanstvu cesarju, ki je dal deželi tako pra- vičnegav načelnika ! Iz Št. Vida nad Ljubljano. (Vabilo kslovesnemu bla- g o slov lj enj u nove zastave) národně čitalnice v Sent-Vidi nad Ljubljano v nedeljo 3. oktobra. Program: 1. Pozdrav došlih gostov. 2. Blagoslov zastave. 3. ,,Slav-nostni govor", govori veleslavni gosp. državni poslanec dr. Jos. Vošnjak. 4. Slovesní obhod z zastavami po vasi. — Vmes igrá ljubljanska mestna godba. — 5. Tombola s primernimi dobitki (se začne ob 5. uri zvečer). 6. ,,Berite Novice", veseloigra v 1 dejanji. 7. ,.Skrivna soba", veseloigra v 2 spremenih. Vmes petje slovenskih národnih pesnij v sestavnem in razstavnem soglasji. 8. Prosta zabava. — Začetek ob 3. uri popoludne. K tej slavnosti vij udno vabi odbor. Iz Ljubljane. {Razpis Šolske službe v Bosni.) Pri deželni vladi v Sarajevu je izpraznena služba šol skega svétnika in šolskega referenta. Prosilci za to službo, s katero je zvezano 1800 gld. letne plače, 400 gld. plače za stanovanje in G00 gld. doklade, imajo dokazati svojo sposobnost za to službo in sosebno to, da so popolnem zmožni bosenskega (srbsko-hrvašk ega) deželnega jezika v pismu in govoru ; prošnje svoje naj izroćijo zadnji čas do 15. oktobra c. kr. naučnému ministerstvu na Dunaji. — (Iz seje deželnega odbora 24. dne t. m.) Deželn odbor je osnoval v sirotnici za dečke, ki se bode uže letos provizorično otvorila, 29 novih ustanov iz sirotinskega zaklada, ter določil, da se poleg 20 deklic, ki uže zdaj bivajo v Lichtenthurnovi sirotnici, dodá se 23 deklic. Vrhu tega je deželni odbor oddal tudi se nekatere sirotinske ustanove , katere se , kakor doslej, izplačevale bodo na ruko. V sirotnico za dečke so bili sprejeti: 1) Delo s t Mihael iz Kontnice, okraj po-stojnski, 2) Droljec Mihael iz Sredujevasi, okra) kam-niški, 3) Fajdiga Karol iz Kamnika, 4) Fridigi Franc iz Pugleda, okraj kamniški, 5) Jaklič Franc iz Podgorice, okraj kočevski, 6) Janćar Jernej iz Vnaj-narjev , okraj ljubljanske okolice, 7) Klančar Anton iz St. Marjete, okraj krški, 8) Maslo Jakob iz Ostrož-negabrda, okraj postojnski, 9) Mazovnik Alojzij iz Ljubljane, 10) Nastran Valentin iz Siške , 11) Per Janez iz Mengša, 12) Strekelj Janez iz Pungerta, okraj ljubljanske okolice, 13) La vri6 Anton iz idudega Vrha, okraj kočevski, 14) Hotuj ec Matija iz Bedna, okraj črnomaljski, 15) Bogataj Peregrin iz Brezovice okraj ljubljanske okolice, 16) Kralj Franc iz Ljubljane, 17) Lavrič Peter iz Lok, okraj kamniški, 18) Fajťar Franc iz Primskovega, okraj kranjski, 19) Po-ljanec Janez iz Skofjeloke, 20) Kus Jožef iz Kom-polj , okraj kočevski, 21) S pehar Peter iz Zapudij, okraj črnomaljski, 22) Zaman Janez iz Ko3trelnice, okraj litijski, 23) Gregorič Franc iz Novomesta, 24) Jeriha Janez iz Smartna, okraj litijski, 25) Urbas Anton iz Moj strane, okraj radoljški, 26) Basak Franc iz Gradiš, okraj kamniški, 27) Kmet Janez iz Koštanje vice , 28) Br at ko vic Karol iz Sent Jerneja , 29) Skaraperle Janez iz Dolenje vasi, okraj post >jnski. V Lichtenturnovo sirotnico za de kl ice so bile sprejete: 1) B u tal a Ana iz Tanče gore, okraj črnomaljski, 2) Noč Barbara iz Javorníka, okraj radoljški, 3) G eri o vic Ana iz sv. Križa, okraj krški, 4) Janćar Neža iz Vnanjarjev, okraj litijski, 5) Kova-čič Jerica iz Slavine, okraj postoj nski, 6) Krašovic Johana iz Vrhnike , 7) Poze ne 1 Frančiška iz Idrije, 8) Zaplotnik Katarina iz Kranja, 9) Po točni k Marija iz Virloga, okraj krajnski, 10) Bogataj Frančiška iz Brezovice, okraj ljubljanske okolice, 11) K o s Aloj-zija iz Kamnika, 12) Lavtižar Marija iz Ljubljane, 13) Pavlin Emilija iz Senožeč, 14) Brat ko vic Do- roteja iz Ljubljane, 15) Me g l i ć Frančiška iz Studenca, okraj ljubljanske okolice, 16) Kosir Albina iz Smled-nika , 17) Barantin Ana iz Sent Mihela, okraj novo-meški, 18) Judnič Marija iz Oudnegasela, okraj črnomaljski, 19) Lavrič Albina iz Trzina, 20) S i dar An-tonija iz Kostla, okraj kočevski,21) Novak Johana iz Knežaka, okraj postoj nski, 22) Žele Marija iz Petelin, okraj postojnski, 23) Jenko Mariana iz Reteč, okraj krajnski. Sirotinske ustanove na roko izplačane bodo dobili: Dular Valentin iz Dvora, okraj novomeški, Koš m eri Jakob iz Travnika, okraj kočevski, Rup nik Franc iz Gorenje vasi, okraj logaški, Pire Franc iz Irčjevasi, okraj novomeški, Plut Matija iz Jejševnika, okraj črnomaljski, Vardjan Leopold iz Crnomlja, Stroj Alojzij iz Lipence , okraj radoljški, Jan ko vic Anton iz Spodnje Košane, okraj postojnski, Ah lin Rudolf iz Novomesta, Jerak Valentin iz Podgore, okraj kamniški, O mer z a Janez iz Vodic, okraj kamniški, Z up an čič Jakob iz Vač, okraj litijski, Jereb Sofija iz Novomesta, S mer del Marija iz Senožeč, Slegelj LL ' V - ____y Rozalija iz Fužín poleg Starije, okrai postojnski, Ler* Sprejme se potem nasvet o poročilu Da e. kr. de cher Justina iz Ljubljane, Hegler Frančiška iz Rap- želno vlado zaradi odstraňjenja napak v odteku Ljub lovega, okraj kočevski, Lenasi Josefa iz Cirkovske ljani vasi okraj logaški, Baumgartner Antonija iz Mekin, okraj kamniški, La ko vec Neža iz Cegelnice , kranjski, Kanduč Marija iz Tenetiš, okraj virji, vlado v ta po jézovih predorih železnice na moč- in tako tudi nasvet o poročilu na c. kr. deželno in konec, da bi mog se začelo po načinu naznanjenem od izvedencev gospo JVI all j o iv i 9 a ii u u vj iu »Lija i u jl uuutio y uai aj 11 ti j orwi^ «^w*^ ^^ «^víimv» ^ v ^ — w Benkovič Johana iz Škofje Loke, Janežič Antonija dariti z go zdi, kar jih je okoli močvirj iz Pristave, okraj kamniški, Bizjan Marijana iz Je- žice y okra j ljubljanske okolice, Vogelnik Flora iz Ljubljane. (Seja dne 28. t. m.) Deželna ustanova na posebni obrtnijski šoli na Dunaji za rezlanje lesá podělila se je Juriju Tramp ošu iz Reichenaua v kočev- Odobren je bil tudi nasvet, dopisati mestnemi panstvu za uvedenje pripravnih policijskih na deb, da se bodo smeti in druga taka šara dru in Cesarsk gam izpeljevale graben metale a ne v Ljublj Nasvèt za imenovanje časnega kulturneg skem okraji. Za prisilno delalnico je deželni r j a po razpisanem konkurs potem nasvet > odbor imenoval Eranca Kunaverja za paznika 1. raz- reda, Antona Osterca za paznika 2. razreda. naj se postavijo čuvaj i o ohrambi naprav za odvod vode in za varstvo pol in tako tudi nasvèt za razpis (Iz seje glavnega odbora za obdelovanje močvirja se odloži na prihodnj uck v ai oiv v uuijouiuiž , iu iuui uuo»vw i mljiške naklade 40 krajc. na hektar zemlj t sejo , dne t. m. — Dalje in konec.) Zbor potem prične po- tična posvetovanja potrebneg sveto vanje o posamesnih točkah dnevnega reda. T71 1 • 1 M 11 \ . \ • • pomanjkanj do Rešil Enoglasno je bil odobren nasvèt, da se ima za iz- i časa konečno odbor štiri p med temi ono občinstva Iške Lok delovanje črteža in dotičnih preiskovanj konkurs raz- virskega zaklada 250 gold y kateremu se za pisati y imenovanje înzenirja y kateri ima izdelati črtež treblj o sodi Iške moc in pa prepustiti sl. ministerstvu poljedelstva. y šice proti bljub občinskega županstva, da se posojem Zastran del, katera po poročilu odsekovem bi se znesek povrne ob primernem času. Kakor morala brez odloga izvršiti, sklene odbor da bila z eljem sprejeta ona novica y uiviai« wi^ vuí^« o«.i^uo UUUW1 , se ima skrbeti za naprave, katere bi bile pripravne odvrniti y vseto, da Mali graben in Gradaščica rie ki so jo zadnje ,,Novice" po telegramu prinesle z Du naja, da naučni minister namerava na Gorenjskem usta Ljubljanice s prodovjem in peskom zasipata no viti obrtni j sko učil y tako nam to veselje po o 1 o v e c pa ne za- dira Wiener Abendpost", ki sicer potrjuje resnico na- --J---J------I------ J-----I---------- ------ ~ ~ j^«" « • V* " VA 11 <* „ » » IVj Ll^X ÍJ.UVUUJ/VOH , Jtt.1 Uiuui F J J siplje Cesarskega grabna. Uže imenovani tehniôni pod- šega telegrama, pa pravi, da še ni gotovo, s katerim odsek naj prevzame dotično preiskovanje in potem po učnim jezikom se roca odboru. Sklene se tudi Pelj ta šola treblj C y da se ima brez dlog izvršiti iz Za rešitev nekaterih nujnih zadev „Matice sl k v Bevškem močvirji odBevskega mostů do Zornice, in tako tudi od mostu doli do » Go sar j u Za iztrebljenje glavnega ski" ali tudi „Bevški dotični vdeleženci. kakor se zgodilo d a i k Lo znal govor, y predsednik dr. Bleiweis za potrebno spo-pretekli teden sklicati tukajšnje odbornike v raz- sno, da koncem leta morajo katerem je bilo sklenj y V wuma^ yyM^Jx graben imenovanega naj skrbij dotiskane in društvenikom razposlan 1880 in sicer Le to p i w . U, . . ^ Q «., ""J J ^ IUUU.) ILI DlVst/1 • -L. J ,, J-J v l U J to do zdaj zmerom ljivih pijač na posam ) biti Vpl 1 o v ešk za yy knjige r p ij an č-ganizem Pri slednjern nasvetu za odvrnitev odtoku Lj ubij y katerim priporoča odbornik Tom prek o ok Udmatsk loveško društvo v obče", spisajdr. Sam 3) „Oko in vid" s slikami, spi ničnemu pododseku rešenje vprašanj jez Udmatsk dru k ki fabrike b odtok odstrani ozira na vse aruge zapreke, ki ovirajo odtok Ljubljanice, au pa sočasno z odpravo druzih zaprék. Prvomestnik se prof. Žnidaršič pri kateri sodeluje več prof. Sumanova „slovenska slovnica" in pa po ..— ~ w ~^i* „„„». „Spornou» v« . naj se prepusti teh- odličnih pisatelj Kopitarj II C V CK , JJl A iVGV 1 ovuv l Za tisek dalje pripravlj ali prof. Erj danj poslovenj po tretjem po vsem predelanem iz- • r\ % i • w • 1 » / / ^ lA y> Pr ir o d o p t s 22 slikami Vrhu pridruži temu predlogu , bode moral odpraviti jez nost potrdili, ob enem pa rekši > kaj tudi y da ni dvombe y da tega azgovor bil o težavni se to so izvedenci narav rekli da gi skih zapisnikov, ki zadevajo, kakor kaže odb w w u v zad em listu „Novic", zaostank društve vodnjam odtok ponižati za pol metra v nica je tako zasuta s prodovjem in peskom se mora po- nikov (letnikov in ustanovnikov), za katero je odbornik da Ljublj v zad ijih letih večkrat ladije niso mog! so otroci, do kolena v od enega brega Ljubljai natanko preiskovati: je kateri sicer ima zatvornico priti Robič žrtoval več mesecev truda, da bi se po dob ljenih odgovorih dotičnih društvenikov in poverjenikov vodi, gazili pod izlivom Gradašice mesto in da finančna stvar spravila v potrebni red Konečno gospodarski odsek zaradi potrebnih p o p r a v k v do druzega. Treba je tedaj obeh Matičnih hi šah želel dobiti nekoliko treba . ki potil y kaj P se dá kedar se hoče ali pa ni treba odpraviti jezu, dokler odpraviti jéz, sme učiniti, da se nemudoma popravi, kar poprave gloma odpreti, potřebuje, kaj pa odloži tako dolgo, da gospodarski od ;— ; ---y t — r — ------v —o^n. ni ponižan odtok po izvedenskem svetu. Ta stvar je prihodoj sek definitivne predloge odboru stavi y ki nai se skl mesec tem bolj važna, ker Udmatska fabrika si bo morala priskrbeti potrebne parne moči, drugače nemara bi bila danes (Kranjskega divj ega hmelja) 2 kilograma poš naša prisiljena zaslužek. Odbornik P vstaviti delo in nad 90 delavcev bi kmetijska družba v Peterburg na Rusko gubilo ondašnji ces. družbi kmetijski. Prosil Tudi odbornik Las nik izjavi enako misel. dr. Drag. Cech ima te go m a odp pa zagovarja potrebo, da se jez Vsak močvirski posestnik, pravi, nálog b r t n i i s k -nj gospod d V ti Vj 11 y IV1 IJLLiai liaiU^ y i; U 1 l Li i j o IV v TAVIVA t vseh južnoevropskih , tedaj tudi avstrij skih bme preiskavati Ker se gosp bode to za potrebuo spoznal in izvedenci so tudi to po- preiskavati vse druge hmelje avstrijske dr. Cech uže potrudil trebo izrekli. Malému številu delalcev v Udmatski fa briki stoji nasproti vec tisoč prebivalcev na močvirj trpij zarad Udmatskeg y veliko škodo , je po avstrij skem poročniku v Peterburgu za to delo prejel zahvalo našega cesarj Ie f'J" uuujftiottC^a jc/ja V ClirwVj OÛ.UUU. jtí UlVJl hmelj , ličtieitJg á, 1IUČVLUU U ČA LV l čt U j O ïV o I il WUilU, Glasuje se potem o predlogu Tomčevem, kateri pivarnam priporočila vreden, utegne naši deželi to na Če bo kemicna preiskava razodela, da imamo na Kranjskem obilo katere obveljá z enim glasom večine. dobiček biti Kar je pl. Radies prevzel vredništvo uradne angležkega admirala Seym our a. a „ 1, — x__~ rr___x:. „ u \ tt___ J : ; ^ u. *___t___ (Več mzje doli „iz ^ —— j~ r*'-----— i------ ----— ~ ------- ———o—---------- ^ v « . v - ^^ ~ „Laib. Zeitg.", ima ona uže nekak drugacen obraz o Turčije".) Komedije, katero Turčija igrá z evropskimi glavnih člankih, ki so se otresli one pristranosti, katera vladami, mora vendar enkrat konec biti. Pri silni turski je kraljevala dosihmal v tem časniku, ki kot uradni trdovratnosti se ve da bo kri še scurkoma tekla, a ko organ mora biti objektiven domače stvari. • v * in oci in srce imeti tudi za Slovencu", da vseh Številu učencev ljubljanske gimnazije) se piše 9 i je tolikošno, da so na nizji gimnaziji v razredih paralelk y v razredu pa celó razredu se jih je v nemški razdelek oglasilo 57 pri sprejemni preskušnj y slovensk jih je odvrgl pa 94 v se 24 tako ? v delku 52 je sprva poročalo u-T , laau , da jlh je V ne m ske m raz- U1 g , J ^ v cuuai giui x aauc pi cuia^ai ua iu UJCS lu, i\ I Cl lovenskem pa 75 in ne 94, kakor se ima vlada z 2 tretjinama Slovanov opraviti. Poti, ka- nec mora biti tiranstvu, pod katerim toliko stoletij zdi-hujejo Slovani ! Bivši minister trgovstva baron Korb-Weiden-he im je imenovan za ces. namestnika na Moravském na mesto umrlega viteza Kailine. Sila veliko se o tem imenovan ji piše po časnikih in ugibuje, kako da možá ki je stopil iz TaafFeovega ministerstva in je trd Nemec j je vendar grof Taaffe predlagal na to mesto, kjer prve ljano nizoni ostaneta Kamnik. (Dva batalijona vojakov iz Bosne) prideta v Ljub dni prihodnjega meseca, katera tukaj tere grof Taaffe hodi, so svetu res mnogokrat zasta vice, ki jih nihče ne ugane. ) v gar Bivši oddelni načelnik v ministerstvu finančnem y en batalijon pa pride v Mengeš in v baron Cher tek y oče ,davkovskih eksekutorjev' t y prestavljen za podpredsednika deželnega finančnega rav-Castiti gosp. Val. Lah, kaplan_ v Náklem nad nateljstva v Prag o. Chertek ni bil všeč novemu ministru dr. Dunajevskemu, a da ga je ministerstvo dalo Kranjem, pozivlja v „Slovencu" V in „Danici" slovano- ljube in še posebno duhovne gospode, naj nabirajo da- v J »V/ J/UWVWUV/ U.W1ÍV/ » UW ^UOJ/UUVI y Ul»j UHWUHJW V.M V Prag O , J t« l&UiVď l/Ut/CHU » C* kl , pxa V UIV> uc am da se zedinjenimBolgarom napravijo po- českega jezika in je skozi in skozi autokratičen ka je temveč obžalovati, ker prav nič ne zná rove y trebni tabernakeljni. Nabrani denar naj se poŠlje gosp. rakter. Lahu ali pa izroči gosp. kanoniku Urhu ali vredništvu „Danice" in „Slovenca*. Gospod J. Nolli, ki poje zdaj v Barceloni na jeta 19. januarija 1876. 1., nasvetovati državnemu zboru Novi finančni minister Dunaj evski namerava v smislu resolucije, ki je bila v zbornici poslancev spre- 1 Spanjskem, gre tam v O d e s o. kakor je „Slov. Nar." zvedel od naj sklene , da neposredne davke (zemljiške itd.) pobi rajo občine. Govori se pa tudi, da minister bogoČastja Prečastiti vikar novomeški_ gosp. Tomažič je baron Conrad hoče državnemu zboru predložiti načrt postave o praznovanji nedelj in praznikov. přišel za župnika v Sentvid v Vipavi. s (Vabilo.) Podpisani odbor naznanja, da se prične Ubožna postava, ki jo je vkljub živahnemu oktobrom v čitalnici poduk v petji za gospode nasprotovanju ko n ser va ti vne stranke sprejel deželni in gospodične. Za gospode bo pevska šola vsak po- zbor gornje-avstrijski, je od cesarja potrjena nedelj ek in vsako sredo ob uri zvecer ; za Delegaciji se sklicite kakor se zdaj sliši gospodične vsak četrtek ob 7. uri zvečer. Pevske 19. dne oktobra, državni zbor pa se neki prične 22. va je za moški zbor so, kakor dosedaj, ob torkih in dne novembra; kmalu o začetku se zbornici poslancev petkih točno od do ure. Kdor se hoče v pevsko šolo oglasiti ali pa vstopiti v pevski zbor, naj to stori o omenjenih dneh in urah v čitalnični pevski sobi v nadstropji. K obilni udeležbi vabi čitalničin odbor. (V orglarski Šoli Cecilijinega društva) se začne . uri. šolsko leto v torek 5. dne oktobra zjutraj ob v obravnavo izroči državni proračun za prihodnje leto. Poroka cesarjeviča Rudolfa je za gotovo do-ločena na 22. dan svečana prihodnjega leta. Program o sijajnih dvorskih svečanostih je uže sestavljen. Tudi v našo gimnazijo se je oglasilo Čeravno mnogi niso prestali spre- Iz Celovca. toliko učencev, da jemne preskušnje — je vendar v šolo sprejeto bilo Učenci, ki želé to šolo obiskovati, naj se prej oglasé še čez 70. Tudi meščanska šola je polna, real ka pa, pri preč. gosp. dr. A. Jare-i, predsedniku Cecilijan- kakor skega društva in pri glasbenem vodji g. A. Fôrsterji. povsod, tako tudi tukaj Hrvatsko. Iz Zagreba. popoludne ob (Javna tombola) na narodnem trgu je v nedeljo pod imenom „Ust av" je , poj em a. Nov politični dnevnik začel tù izhajati. Organ je uri. Dohodek je namenjen v korist vladne večine zborove, izdajatelj pa g. Ivan Vončina. Î.odpornému društvu ljubljanskih bolnikov in pa ljub-janski požarni brambi. (Mestni odbor) ima danes popoludne sejo, v kateri se bode vnovič razpravljal nekako drugače preslikani predlog nemške večine za nakup kolizeja v kosarnske namene. Ali ta majoriteta še ne vidi, kar da s kolizejem za dragi denar Ogersko. Iz Budapešta. Ogerski zbor se je pričel v soboto s kraljevim reskriptom. Težko da se bode Tisza še dolgo obdržal na krinilu; kdo v Govori se > da je V V većina mescanov y yy mačka v žaklji"? vidi kupi (8 juncev in 4 telic muriškega [sivega] plemena), ki jih bode družba kmetijska prihodnjo soboto v Ljubljani prodajala, je uže prišlo le sem. stanu madjarstvo v red spraviti? Andrassy jako nezadovoljen s vunanjo politiko avstrij sko. Al Bog naj obvaruje Avstrijo, da Andrassy ne dobi zopet vnanjega regimenta v roke. Turčija. „Polit. Corr." poroča iz Carigrada i Novicar iz domaćih tujih dežel. so poročniki evropskih vlad nastopili energične korake, da se turške čete neutralno držé proti akciji brodovja pri Ulcinju. Na vprašanje kneza črnogorskega je Rizza-paša odgovoril, da se bode s turškimi vojaki ustavljal Crnogorcem , kedar vmarširajo, kajti on nima od sultana nobenega drugačnega povelja. Tako so stale do včeraj te reči pred Ulcinjem, 28. dne t. m. pa iz Dunaja 29. sept. — Današnji dan (sreda) postane Pariza telegraf naznanja čudno novico, da se je akcija morda jako imenitendanza zgodovino Tur- evropskega brodovja zopet o dl o ž i 1 a ter da je temu čije, kajti danes ima se pred Ulcinjem pričeti ak- odlogu povod : upor Turčij e in drugačno vedenje ci j a združenega evropskega brodovja pod vodstvom Črnogorel Tedaj zopet nova komedija! Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Tisk in založba Blaziiikovi nasleduiki v Ljubljani.