Dopisi. Iz Maribora. (Zahvala.) Za prijazno sodelovanje pri prvi veselici »Delavskega bralnega in pevskega društva« v Mariboru se najprisrčneje zahvaljujemo blagim gospicam in gospodom tamburaškega zbora Mariborske čitalnice, ter odkrito priznavamo, da je izborno tamburaško sviranje največ pripomoglo do toli sijajnega vspeha veselice. Posebna hvala pa še gospodu vodji slav. tamburaškega in delavskega pevskega zbora, kajti njega spretnemu vodstvu imamo se zahvaliti na tem, da bode veselica ostala v prijaznem spominu slovenskega občinstva, vzlasti naših slovenskih delavcev, kojih večina poprej še nikdar ni bila slišala takšne godbe. Zahvaljujemo su pa tudi slovenskemu razumništvu za mnogobrojni pohod in veledušne podpore, ter slavni Mariborski čitalnici, koja nam je bila radovoljno prepustila svoje prostore za pevske vaje. Odbor »Del. Jiraln. in pevsk. društva«. Iz Marenberškega okraja. (Zbor.) Blagi rodoljubi! Povabljeni ste 16. septembra t. 1. v Vuhred na zborovanje Ciril- in Metodove podružnice. Nebrižnost naj izgine iz srca vsakega rodoljuba. Sedaj je čas, v katerem mora vsak, ki čuti v svojem srcu ljubav do materinskega jezika, ki ljubi svoje rojake in čisla svojo doraovino, da se pokaže tudi na istem mestu, kjer se zboruje in nekoliko žrtvuje zamili narod, posebno za slovenske šole. Kje je podlaga naši bodočnosti, kje narodnega čuta zmaga in slava, ako ne tamkaj, kjer se v otroška srca polaga kal narodnega duha? Udeležba pri zborih naših nasprotnikov je živahna in nam daje pogum, enako ravnati. Tako rekoč s posilnimr prošnjami se istih zborovanj udeležujejo tudi Slovenci, ki bi morda k nam prišli, ako bi mi toliko sile z dopisi delali kakor «nemški šulvereinski votri». Oni gredo celo za plote in prelaze ter jih veliko pritirajo na prostor, kjer se denar pobira ludi od Slovencev in pošilja v Berolin v nemški »rajh«, a nikoli katoliškemu šolskemu društvu na Dunaj, kar nam je dokaz, da nam ne želijo samo narodnosti vzeti, temveč nas tudi izgojiti za «piklhaube». Zato pa vzdramite se in pridite na zborovanje in položite velikodušno svoje darove na oltar sloveoskega naroda, to je v belo Ljubljano, kjer je središče našega katoliškega slovenskega šolskega društva, ki zdatno vzdržuje in podpira slovenske šole in želi rešiti, kar je našega! V Marenberškem okraju je dalo društvo šoli na Remšniku 1000 fl. Ako se vzdramite, bode tudi varn, dragi rodoljubi, društvo pomagalo iz šulvereinskih krempljev! Iz Gornje Radgone. (Bralno društvo.) Na drugem mestu objavljamo vabilo k ustanovni slavnosti našega novega bralnega društva dne 16. septembra t. 1. Kakor se iz njega razvidi, bode vspored prav mnogovrsten in zanimiv. Obljubili so nam svoje sodelovanje Kapelski, Št. Jurijski in Ljutomerski ter Malonedeljski pevci in pa, kar posebno naglašamo, tudi vrli Cvenski tamburaši. Kdor še ni slišal milih glasov tamburic, ne sme zamuditi te lepe prilike. Divil se bode tej krasni narodni godbi, godbi, s kakoršno se moremo le mi Jugoslovani ponašati. Nadalje nam je zagotovljena tudi obilna udeležba iz Maribora, Celja, Ptuja, Ljutomera itd. To nam je dokaz, kako živo se na daleč okrog zanimajo naši rojaki za naše toli potrebno bralno društvo in sploh za naše razmere tu na obnevarjenej meji. Za temi gosti iz tujih krajev pa ne smemo mi domačini iz Gornje-Radgonskega okraja zaostajati. Nobena vas ne sme izostati. Naše društvo namenjeno je v prvi vrsti za prebivalstvo Gornje-Radgonskega okraja, in po sebno za kmete. Pokažite torej pred vsem vi, kmetje Gornje-Radgonskega okraja, z obilno udeležbo, da veste ceniti važnost bralnega društva in da ljubite svoj krasni rodni dom! Na svidenje tedaj dne 16. septembra ob V24 uri pri Škerlecu! Od Sv. Jakoba v Slov. goricah. (D o p i s n i k »Mariboržanke« kaznovan.) Večkrat je »Mariboržanka« neslane dopise prinašala od Sv. Jakoba, v katerih so bili sedaj gg. nčitelji, sedaj domači g. kaplan, nazadnje tudi g. Vincenc Bauman napadani in ostudno obrekovani. Dopisun je prihajal čedalje predrznejši; č. g. Baumana je imenoval v nekem dopisu noroglavca, kar je dajalo tako sirovo napadenemu gospodu povod, pritožbo zoper dopisuna sodnijsko vložiti. Po dognani sodnijski preiskavi v Mariboru se je pravi dopisun zvedel v osebi Alojzija Ferk, nekega posestnika v tukajšnji občini, ki je ove psovke poročal, sestavljal in popravljal pa je dopise gotovo kak drug zviti mojster, le svoje ime je moral Alojz Ferk podpisati. Na dan pred sodnijsko obravnavo v Celju je povzročitelj ovih dopisov kot odgovorni dopisnik v Celje prilezel ter pred zastopnikom g. Baumana, g. dr. Ivanom Dečko, odvetnikom v Celju, klečeplazil in lepo vse poplaeal, kar je zastopnik zahteval, seveda precej dobro, in je moral še vesel biti, da se je dal g. zastopnik omehčiti, da je tožbo nazaj vzel. V »Mariboržanki« pa je moral vse laži in psovke preklicati in odpuščenja prositi. Kdo je neki nevednega kmetiča tako preslepil, da je med dopisune »Mariboržanke« zašel v svojo največjo škodo? Največ na tem je kriv tukajšnji občinski pisar in neki Mariborski hujskači, ki so reveža tako dolgo zoper učitelje in duhovnike šuntali, dokler ga niso v svoje mreže vlovili. Sedaj sc mu pa »Mariboržanka« roga v nekem dopisu, imenuje ga volka v ovčji koži, zato ker je nemškutarskim lisjakom hrbel obrnil. Alojz Ferk se je namreč sedaj pridružil nekaterim poštenim slovenskim kmetoin, ki so pri Mariji Snežni na Velki posojilnico vstanovili; prav je storil. Od Sv. Jakoba v Slov. gor. (Občinske volitve) so bile dosedaj že trikrat ovržene zaradi mnogib nepostavnostij od nasprotne slranke; pri zadnjih volitvah v spomladi so taki volili, ki nubene pravice nimajo; tako postavim je v drugem oddelku volil neki Alojz Flucher, ki ni nobeden davkoplačevalee, ampak pri svojein očetu hlapčuje; po takih nepostavnostih se volitve zavlečejo, vsled tega sedanji predstojnik že šesto lelo nepretrgano županuje občini ne na veliko korisl; od dnc 31. julija 1893 je že v preiskavi zaradi mnogoterili nerednoslij, kakor je »Slov. Gospopar« že v svojem času poročal. Kedaj bo tega konec!? Iz Orinoža. (Svetlemu cesarju na čast.) Gilalniški odbor je sklenil, da se priredi v proslavo rojstnega dne Nj. veličanstva Franca Jožeta velika veselica na vrtu gospe Kapusove in sicer se je odločila na dan 19. avgusta t. 1. No, v jutro 19. avgusta nismo bili nie kaj zadovoljni, nebo je bilo pokrito z gostiini oblaki, m dež je lil neprenehoma. Nekatere nemčurske glave so se včasih prikazale na trgu ter gledale škodoželjno kvišku. Vkljub neugodnemu vremenu so se proti četrti uri pripeljali gosti iz Hrvaškega, mnogobrojno so se udeležili veselice udi pevskih draštev »Vila« in »Radničkoga društva« iz Varaždina, z vlakom ob petih pa so se pripeljali sosedi Središčani. Skoraj bi nam manjkalo prostora v dosta velikera vrtu. Tudi nebo se je zjasnilo in pri začetku prdgrama zasijalo je solnce, veled česar je zavladala večja živahnost in veselost, saj se je bilo nadjati lepe, če tudi hlaclne noči. Gitalniški pevci in nekatere gospice učiteljice ter gospodje učitelji, kateri so iz prijaznosti sodelovali, zapeli so najprej Rusanovo pesem: »Budnica«. Zatem je pozdravil gosp. dr. Geršak navzoče goste, čitalniške prijatelje in ude. Opomnil je, da je letos deset iet, odkar so ustanovili ormoški narodnjaki čitalnico, da slavi čitalnica s proslavo rojstnega dne Nj. veličanstva Franca Jožefa h krati tudi svojo desetletnico. Po govornikovem odstopu so javili navzoči svoje simpatije in ljubezen do požrtvovalnega rodoljuba . z navdušenimi >2ivio« in »Slava»klici. Sledečo pesem »Kiselica sladka« je pel mešani zbor. 0 našem mešanem zboru rad človek vedno in z veseljem govori. Le zloba ali nevošljivost bi mogla o njem drugo, kakor najboljšo sodbo izreči. Za to pa se mora čitalnica zahvaliti svojemu kapelniku, gospodu nadučitelju Vabiču, koji se v resnici v pravem pomenu besede žrtvuje. Slavnostni govornik, gospod Rajšp, nam je naslikal viharne in mirne dneve, katere je imela Avstrija pod slavno vlado cesarja Franca Jožefa, naslikal nam ga je kot človeka, kot vladarja, ter sklenil svoj govor s trikratnim »živio« na cesarja. (iromoviti »živio« so zaorili, pevci so zapeli s spremljevanjem godbe cesarsko pesem, katero so navzoči stoje ia odkriti poslušali. Ostale pesmi proizvajale so se z največjo natančnostjo ter so se morale na zahtevanje občinstva večinoma ponavljati. Oiicijelni del zaključil se je z našim «Naprej». Urnobesni «živio«-klici zadoneli so iz vseh grl, ploskanju in odobravanju ni bilo ne konca ne kraja. Zabavni u<4 postal je zelo živahen, navzoči hrvaški pevci so zapeli več pesmij ter bili vsled tega predmet najsrčnejšiin ovacijam. Na jedni in drugi strani vzdignili so se govorniki, v borbi za narodni obstanek utrjeni možje, slavili naše bratstvo, koje se naslanja na stoletja, napivalo se je slobodi in napredku hrvaškega in slovenskega naroda. Mladi svet se je začel sukati na plesišču. Končno se prav iskreno zahvaljujemo gospodičinama M. in A. Štupca na prijaznem sodelovanju ter kličemo vrlima rodoljubkinjama : Slava! __—r— lz Celja. (Dijaška kuhinja.) [Dalje.] Č. g. Ant. Ostrožnik, župnik v Pamečah 2 gld., g. Anton Topolovšek v Trbovljah 1 gld., č. g. Fran Vračun, kaplan v Št. Ilju pod Turjakom 2 gld., gosp. Vinko Kolšek, c. kr. notar v Kranjski gori 2 gld., č. g. Anton Ribar, župnik na Pianini 5 gold., č. g. Martin Brezovšek, župnik v Šmartnem na Pohorju 5 gld., č. g. Jakob Krušič, župnik v Št. Andražu 2 gld., č. g. Anton Veternik, kaplan v Trbovljah 3 gld., gospa Neža Kralj, posestnica v Trbovljah 5 gld., g. Gomsi Franc, gostilničar v Ormožu 1 gld., g. Ferdo Roš, župan v Trbovljah 3 gld., č. g. Pavel Hrovat, župnik v Št. Joštu na Kozjaku 5 gold., č. g. Gregor Presečnik, župnik v Podgorju 3 gld., gosp. Venceslav Waurus v Radgoni 3 gld., č. g. Zehelj, župnik v Mozirju 5 gld., č. g. Fran Smrečnik, župnik v Št. Ilju pri Gradiču 3 gld., č. g. Mih. Strašek, župnik v Št. Janžu na Peči 2 gld., e. g. Jak. Planinšek, umir. duh. v Algersdorfu 1 gld., mil. prevzv. gosp. dr. Mihael Napotnik, knezoškof Lavantinski v Mariboru 10 gld., č. g. Valentin Par, župnik v Gotovljah 5 gld., gospa Josipina Prus-ova v Konjicah 5 gld., č. g. M. Stoklas, dekan v Brasluvčah 2 gld., g. Ivan Drobnič, veleposestnik v Laškem trgu 2 gld., č. g. Mil. Senski v Solčavi 3 gld., č. g. Jak. Menhart, kaplan pri Vel. Nedelji 3 gld., gosp. Andrej Elsbacher, veletržec v Laškem trgu 5 gld., gosp. Jakob Pukl, na Dunaju 5 gld., g. Anton Šlamberger, e. kr. notar v Ljutomeru 3 gld., g. dr. Josip Vrečko, odvelnik v Celju 3 gld., g. Fran Jerše, c. kr. davkar v Laškem trgu 1 gld.. g. Gašpar Šorn, posestnik v Grajski vasi 1 gld., g. Anton Thaller, posestnik v Št. Ilju v Slov. goricah 2 gld., visokorodna grofica Nugent v Bocen-u 5 gld., g. J. Kodela v Gradcu 2 gld., č. g. Jakob Zupanič, župnik pri Sv. Ožbaltu 1 gld., g. Franc Kalan \ Trbovljah 2 gld., č. g. Ivan Zadravec, kaplan v Prihovi 1 gld., g. Ivan Vilhar v Ljubljani 5 gld., č. g. Al. Šoba, kaplan v Pišecah 1 gld., č. g. dr. Jan. Ev. Lipold, župnik in deželni poslanec v St. Petru pod Sv. gorami 5 gld., slavni okrajni zastop Vranski 10 gld., g. Anton Turnšek, veletržec v Nazaretu 5 gld., slavna posojilnica v Ormožu 15 gld, slavna občina trga Vransko 5 gld., č. g. Jos. Muha, župnik v Skomrah 2 gld., gosp. Anton Flis na Vrhniki 2 gld., č. g Jožef Kolarič, župnik pri Sv. Martinu na Paki 5 gld., slavno županstvo trga Mozirje 10 gld., 5. g. M. Meško, župnik pri Kapeli 3 gld., g. Mihael Novak, c. kr. okr. sodnik v Kostanjevici 5 gld., č. g. Anton Lednik, župnik v Podsredi 5 gld. in na dan godu preč. gosp. kanonika Jan. Ev. Bosina, dekana v Kozjem nabranih 8 gld., g. Ivan Kranjc, veleposestnik v Velenji 5 gld., g. France Eler, učifelj na Zili 2 gld., slavna posojilnica v Makolah 10 gld., gosp. Ivan Kačič, c. kr. notar v Šoštanju 4 gld., gospa Neža Kužner pri Sv. Kunigundi na Pohorju 1 gld., č. g. Matija Sternad, župnik na Ljubnem, 5 gld., g. Mihael Kuder, veleposestnik v Voglajni pri Slivnici 10 gld., č. g. Ivan Kozinc, župnik pri Slivniei 2 gld., g. Franc Kranjc, nadučitelj v Slivnici 2 gld., č. g. Karol Gajšek, kan. in dekan na Doberni 3 gld. 50 kr., g. Jul. Zigan, trgovee na Polzeli 5 gld., g. F. Matjašič v Ptuju 1 gld., slavni okrajni odbor v Kozjem 10 gld., slavna posojilnica na Vranskem 10 gld. (Konec prih.) Iz Skoraer. (Slovo.) Redko kedaj zveš, dragi »Slov. Gpspodar«, da na visokih Skomrah živijo zvesti Tvoji spoštovalci. Naj ti toraj poročam, dragi moj, kar nam je najbolj pri srcu. Ze dne 21. avgusta t. 1. so bili prišli Konjiški vlč. gospod dekan k nam, da so izprašali naše otroke iz kršč. nauka ter so vzeli z ram našega gospoda župnika Josipa Muha skrb za našo faro. Naložili so tisto skrb, kakor so nam to v pridigi povedali, po škofovem naročilu na rame Vitanjskega gospoda župnika, nam zapuščenim sirotam so pa naročili, Boga prositi, da bi nam kmalu poslal prepotrebnega naslednika čast. gospodu Muhi. Ta gospod se ravnokar selijo v nižino k M. B. v Olimje, kjer bodo bližej ceste in kar je za njihovo bolezen še važnejSe, blizo zdravnika. Niso bili celo štiri leta v Skomrah, a ta fara jim bo vedno dolžna hvalo in zahvalo za to, kar so tukaj storili. Prenovili so cerkev in farovž, a kar je še vse več vredno, prenovili so po sv. misijonu 1. 1892 vso faro. Božja Mati naj jim obilno poplača trud, katerega so imeli na visokih Skomrah. Upamo, da jih Olimčanje vsprejmejo z vsem spoštovanjem in z vso ljubeznijo, ki se spodobi odposlancu Gospodovemu. Iz Konjiškega okraja. (Petdesti rojstiii dan.) Predpretečeni petek, na god sv. Jerneja, bil je dan veselja za celo Konjiško prelepo nadžupnijo. Velč. gospod nadžupnik slavili so spolnjenih 50 let. Pridni farani so tokrat, kakor vsakokrat, pokazali, da vedo ceniti velike zasluge in dobrote, ki so si jih v dveh letih po njih dobili. Bog še Vas mnogo, mnogo let ohrani, velečastiti gosp. nadžupnik, nadžupniji, vladikovini in ljubi domovini! Iz Ptuja. (Izjava.) Odbor «Stovenskega pevskega društva v Ptuju« je po časopisih naznanil, da bode letos veliki koncert dne 8. septembra 1894 v prostorih »Narodnega doinn« n^irnina v prnstnmfim vrt.u čč. oo. minoritov v Ptuju. Vse priprave so bile tako urejene, da se koncert sijajno in dostojno vrši. Vojaška godba 47. ces. in kr. pešpolka obljubila je sodelovanje in vojaška oblast sama določila dan koncerta in sprejela primerno zadavo. Pred par dnevi je vojaška oblast odpovedala sodelovanje iz službenih ozirov. Podpisanemu odboru ni bilo mogoče pravočasno druge godbe dobiti. Toraj se mora običajni slavnostni koncert za letos odpovedati. Da se ustreže društvenim pravilom, bode se pozneje sklical občni zbor društvenikov v to svrho, da se voli novi odbor, in da se glede lastne godbe ukrenejo koraki, ki bodo osigurili društvu možnost izvrševati svoj društveni namen. Odbor »Slov. pevskega društva« v Ptuju. Iz Ljutomera. (Primicija.) V nedeljo dne 19. avgusta oblekel je naš trg slovesno obleko. Tukajšnji rojak g. Alojzij Rožman iz Krapja obhajal je novo sv. mašo. Ljutomeržani so seveda takih slovesnostij vajeni; v zadnjem desetletju imeli so pet novomašnikov, a od tistih so pa žalibog že trije rajni in sicer Znidarič, Simonič in Heric. Cerkveni govor je imel pri tej slovesnosti č. g. Tomažič iz Konjic in sicer o pravilu in plačilu duhovnika. Primicija bila je narodna veselica in smo se prepričali o zavesti narodnega kmeta. Želimo gosp. novomašniku v prevzvišenem stanu božjega blagoslova, v nebesih pa nevsahljivo krono! lz Ptuja. (Bakljada, romarji.) Na Velike maše dan pripel je tukajšnji glavar prejšnjemu ptujskemu županu Ecklu Franc-Jožefov red na prsi; zvečer pa so mu hvaležni Ptujčani priredili lepo bakljado. Tu vam je bilo krika. Navdušeni >hoch« se je razlegal do nebes. No, naj imajo to veselje, saj Slovenci radi privoščimo vsakemu svoje. Ali da so imeli same svoje, bi ničesar ne rekel, toda na svoje oči sem videl, koliko Slovencev je iz dna svoje sloveivske duše klicalo za nje izdajalski »hoch». Organizacije, navdušenja za narodno delo nam manjka in tako je priprosto slovensko ljudslvo v Ptuju izročeno na milost in nemilost nemškim in nemškutarskim »lačenbergerjem«. Lep je bil ta nemški »tiiumf« zvečer, a dosti lepši zdel se mi je drugi dan na Rokovo slovenski. Vrnili so se namreč naši romarji iz Šmarja domov ter v veliki procesiji pripeli in primolili v mesto. S!ovenske pobožne pesmi in molitve so se tudi mogočno glasile in odmevale proti nebesom. Cez 100 deklet imelo je sveže venčke na glavi. Srce mi je poskakovalo veselja, ko sem gledal naše vrlo ljudstvo in poslušal njegovo krasno petje. Bila vam je to tudi bakljada, toda vse drugaena neg.i nemška. Tam so gorele baklje, spremljane od strastnega in izzivajočega hoch-krika, tu pa so gorela srca v pobožni raolitvi, katero je poviševalo navdušeno pobožno petje. Kaj ne, čitatelj, da je to tudi bil »triumf«, pa slovensk. Daj jih Bog še veliko, teh vsaj nihče prav prepovedati ne more. C.