NOV RIMSKI NAGROBNIK IZ CELJA
A lo jzij B olta
Pri obnovi Mestnega gledališča v Vodnikovi ulici v Celju so delavci 
v zidu nekdanjega srednjeveškega stolpa naleteli na rimski nagrobni kamen. 
Nagrobnik je sedaj v Mestnem muzeju v Celju.
O h ranjena je sam o gorn ja polovica n apisa. Po napisu, kolikor ga je 
ohranjenega, moremo sklepati, d a sta ohranjeni približno dve tretjini n a­
pisne plošče.
Nagrobnik je nepravilne pravokotne oblike. Širi se od zgoraj navzdol. 
Zgornja širina znaša 44 cm, spodnja pa 59 cm. V višino meri ohranjeni del 
62 cm. Napis je obdan z nepravilnim okvirom, ki je na levi strani širok 
12 cm, zgoraj 17 cm, na desni strani pa 8 do 10 cm, računajoč od zgoraj 
navzdol. Notranji rob okvira je okrašen z dvema vzporednima, 1 cm globoko 
vdolbenima črtama, ki merita v širino: prva 2 cm, druga pa 1 cm. Na okviru, 
ki je rumeno pobarvan, je posvetilo DIMA. Ostali napis je v napisnem 
polju. Napis se glasi: V
PRIM 
US FINI 
TI F VI V S 
ŠIBI FECI 
T ET CON 
IV GI SVE 
[P ] ...
Prim­
us fini­
ti f(ilius) viv(u)s 
sibi feci- 
t et con­
iugi sue
V sedmi vrsti je viden samo še gornji del črke, ki je lahko P ali B in je 
začetek ženinega imena.
Črke so zelo neenotno izklesane. Velikost črk variira v vsaki vrsti od
5,5 cm do 7 cm. Majhne so posebno črke I, medtem ko so črke s prevoji, 
n. pr. D, R ipd. večje.
Nagrobnik je iz nekristaliziranega apnenca. Značilno zanj je, da je 
okvirni rob pobarvan z okrastorumeno, napisno polje pa z opečnordečo 
barvo. Barvani nagrobniki v antični nagrobni arhitekturi so le redek pojav.
V našem primeru si ga lahko razlagamo na ta način, da je kamnosek sicer 
skromno izveden nagrobnik z barvami nekoliko poživil.
Pogled na napis nam takoj pokaže, da je bil kamnosek slab poznavalec 
latinščine. Napake, kot n. pr. VIVS na koncu v tretji vrsti kažejo nato. da 
je napis napravljen površno. Na namerno okrajšavo v tem primeru skoraj 
ne moremo misliti, ker v drugih primerih izpisuje še besede, za katere so 
bile kratice splošno ustaljene, n. pr. S1BT. FECIT ipd.

Zanim ivi sta tudi kratici posvetila nad napisom : D l MA. D M se na 
nagrobnikih p ojavi šele v drugi polovici II. stoletja n. e.1 To dejstvo kaže 
na kasn ejši datum n astan ka napisa. Če dodam o še nenavaden način k r a j­
šan ja (D l MA), smemo sklepati na še kasn ejši datum nastanka. T udi to 
nenavadno ok rajšavo si lahko razlagam o z nepoznavanjem klasične la ­
tinščine. Skrom nost v obdelavi, še posebno pa te jezikovne posebnosti nam 
nagrobnik tudi točneje datirajo. N a podlagi zgornjih ugotovitev moremo
sklepati, da je nagrobnik nastal v času, ko je bilo materialno stanje tistega, 
ki je nagrobnik postavil, zaradi kakšne nesreče precej omajano. Tu imam 
v mislih veliko elementarno katastrofo, ki je zadela Celeio konec III. stoletja 
n. e.1 2 Napis je moral nastati, kot kažejo razni znaki (površnost napisa in 
nenavadna okrajšava D M), po vsej verjetnosti šele po tej katastrofi. Stare 
tradicije so se v tem času že bolj ali manj izgubile in kamnosek je delal 
brez pravega poznavanja latinskega jezika in običajnih formul in okrajšav.
RESUMÉ
Une pierre tombale de Celje
Dans le mur de la tour du moyen âge dans la rue Vodnik à Celje, 
les ouvriers ont découvert une pierre tombale avec l’inscription: DI MA / 
PRIM / VS FINI / TI F VIVS / S1BI FECI / T ET CON / IVGI SVE / P / ? / 
Cette pierre peut être datée avec le 2è« n e siècle de notre ère.
1 Arnold Schober, Die römischen Grabsteine von Noricum und Panno­
nien. Wien 1923, str. 11.
2 Josip Klemenc, O rimskem spomeniku boga Sedata v Celju. Posebni 
odtis Zbornika I Univerze v Ljubljani, str. 135 sl.