4
Politične  stvari.
Kam merijo nove šolske postave?
Nam to že dolgo ni nobena skrivnost, al žalibog, da je še mnogo tacih mož, tudi v viših duhovakih krogih, ki tega ne ved6 ali pa če tudi ved6, nočejo kazati, da vedo, zaljubljeni v oni giasoviti „modus vivendi", ki se po naše dobro imenuje „šviga švaga čez dva praga".
Slavnoznani Tirolski poslanec profesor Greuter je cilj in konec novih šolskih postav, ki so iz Pruskega priromale k nam, z malo besedami tako jasno odkril v izvrstnem svojem spisu, ki je v štev. 357 „Vaterland-a" natisnjen *), da, kdor ni popolnoma gluh in slep, mora spoznati, kam merijo nove postave za ljudske šole. In kar je zlatega denarja vredno v Greuterjevem govoru, je posebno to, da cilja in konca teh novih postav ne vinta iz svoje glave, kateri bi se „ultrainontanizem" podtikati utegnil, ampak da ta cilj in konec kaže po lastnih besedah tistega časnika, ki je znan kot glasilo ministersko — „Neue fr. Presse", ki tedaj je avtentično tolmačenje novih postav. Cujte, kaj prof. Greuter pravi:
„Mi v Tirolih imamo zdaj črno na   belem,   da je „Neue fr. Presse" pravo zadela,   ko je že 3. novembra 1874 izpovedala se od besede  do   besede   takole:   „Ne sodnije nemške,   nemški modrijani bodo odločili v pre-maganji Rima. Kmalo kmalo bo papeštvo politično osamljeno.    Prizadevanje Nemčije mora  odslej meriti na to, da se (rimska)   kurija duševno  zapre.    Kako   bi  se  to naredilo? V šoli! — Ne državni pravdnik, pač paraz-svitljenje duha in poduk bosta učinila,   da  bo papež postal nenevaren puščavnik, katerega bodo, kakor zdaj diplomati,   tudi   duše popustile." — Odpad od cerkve — to je tedaj tisti cilj ,   katerega nameravajo doseči po šoli.    Zato je jasno,   da  morajo vzeti ves vpliv do šole ravno onim, ki imajo po prisegi in dolžnosti skrbeti, da sv. očeta duše ne zapustč, zato je jasno,   da   se   ravuo  oni list tako navdusa za ,,svobodno šolo" v Tirolih, kakor noben drugi, ker le predobro ve,   zakaj?    Mi   pa   se ne   le zanašamo na pravico svojo,  imamo   tudi trdno zaupanje v svojem srcu, da bo ta pravica slednjič zmagala.    Ministerstva in   sistemi se preminjajo, narod v Tirolih pa bo ostal, kakor je, narod, ki se v dobi najgršega materijalizma še kot narod navdušuje za duševno idejo,   ki se zato tim trdneje poprime cerkvenega glavarja,   čim bolj ga vsi ve-likaši  tega   sveta   zapuščajo;   reven je  gledč  posvetne moči,   a   vsak dan postaja bogateji po ljubezni in zvestobi onih, ki v njem časte Kristovega namestnika.   Tirolska duhovščina zdaj ve ,  kaj bi radi dognali z novo
*) Kar poslanec Greuter v „Vaterl." piše, to je nameraval govoriti v državnem zboru, al zavoljo bolehnosti ni mogel priti k seji. Besede te so namenjene Stremajerju, ki je hotel, da se v Tirolih vzame duhovščini ves vpliv do šole.                                                                          Vred.
šolo, in to spoznanje je odločilno za prihodnost našo. Vsem vladam pa velja resnični izrek: Quidquid agis, prudenter agas, et respice finem!    Danes meni — jutri
tebi!"
_____