Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Novo mesto Lastnik In Izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsak četrtek Posamezna številka 10 6in. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva Je vnaprej. Za Inozemstvo 000 din ozir. 8 ameriške dolarje. — Tekoči račnn pri Komunalni banki v Novem mestu, ti. 60-KB-16-2-24 Stev. 10 (364) Leto VIII. NOVO MESTO, 7. MARCA 1957 Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik Naslov uredništva In uprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. Pošt. predal: Novo mesto 33 Telefon uredništva in upravei št. 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Časopisno-ealožniško podjetje »Slov. poročevalec v Ljubljani. Za tisk odgovarja F. Plevel Ob letošnjem osmem marcu Ko praznujemo 8. marec, se spominjamo vseh predvojnih In partizanskih bork, vseh h'ru l>i>ih žena* mater in deklet, ki so s svojo borbo, % aktivnimi delom, žrtvami in življenji dale vse, da bi živeli srečno, svobodno življenje. Borba je že davno končana, tivimo v svobodi in miru, gradimo novo življenje. Toda, boljšega življenja in socializma ni moč zgraditi v kratkem Času. Za to so potrebni dolgotrajni, veliki napori in vztrajno, požrtvovalno delo vseh zavednih državljanov. Kakor Je bila važna udeležba žena v narodnoosvobodilni borbi, prav tako je važna in potrebna tudi njihova udeležba v sedanjih naporih, ko hočemo našo revno, zaostalo deželo spremeniti v razvito, socialistično domovino z zadovoljnimi, srečnimi državljani. Toda boljša Kri za žiultenie Stroji v novomeški Industriji obutve so udhnili in v dopoldanskem odmoru je stopil med delavce zdravnik. Vse je umolknilo, ko je začel govoriti o krvi, tej dragoceni tekočini, ki hrani naic telo in rešuje življenja, kadar je potrebno. V imenu Rdečega križa in uprave bolnišn!ce je povabil tovariše in tovar!srcey da prispevajo nekaj krvi za bolnik«, porodnice in poškodovance. Seznanil jih je Se s postopkom na krvodajalski postaji in jim povedal, koliko življenj so v zadnjih desetletjih, zlasti pa po drugi svetovni vojni, rešili prav krvodajalci 3 svojimi plemenitimi dejanji. V sredo zjutraj je prišlo V transfuzijsko postajo bolnišnice 20 tovarišev in to-varišic, članov kolektiva Industrije obutve, ki so se prvi pri jo vili ra krvodajalce. Čeprav imajo v podjetju skoraj vsi akordno delo, so ga za kratek čas zapustili z zavestjo, da bodo podarili bolnikom nekaj krvi in tako pomagali mnogim, ki so prišli v bolnišnico po zdravje. Vsem se je poznalo na obrazih, da 90 ponami, ko lahko z dejanjem, pokažejo svojo delavsko zavest. Prvi krvodajalci iz fcnstf indbstrij* »kega delavstva v Novem mrestu na novi transfuzijski postaji to biti: Rudi Jerančic, Martin Vidmar, Martin AmbrožiČ, Jože Gorenc, Janez Jerič, Antru^U* Lusar, Juiijan Kirn, Anton Pavlic, Miha Lokovšek, Peter Kobe, Anton špringer, Jože Regina, Tone Zupančič, Stane Pavlin, Franc Keh, Alojz Ber-kopec, Milena Satler, Jože Eura in Lojze Dolinar. Sledili jim bodo še ostali tot'0-rižt in tovarišice iz podjetja, za njiny, pa še mnogi, ki jih bo k tej plemeniti dolžnosti povabil Rdeči k?>ž. Pacienti novomeške bolnišnice, matere-porodnice, poškodouaici in vsi ostali, ki bodo med zdravljenjem dobili njihovo kri, se jim za tovariško in človekoljubno dejanje naj-topieje iz srca zahvalju- • Danes, tovariš, si dal kri ta bližnjega. Ali si prepričan, da ne boš morda jutri ali pojutrišnjem sam potreboval nekaj te dragocene tekočine, če boš prisiljen iskati zdravja in pomoč v bolnišnici? Morda pa bo kri potrebovala tvoja žena, mati ali sestra po težkem porodu in nevarni operaciji, morda, tvoj otrok? Takrat boš hvaležen za kri, ki jo bo podaril zate o'.' za tvoje drage tovariš^ W je pravtako kot ti razumel, da ERI REŠUJE ŽIVLJENJE! bodočnost nI odvisna samo od uspešnega dela vsakega posameznika na njegovem delovnem področju. Poleg tega moramo kot zavedni državljani delati še povsod tam, kjer se rešujejo važna vprašanja natega sedanjega in bodočega življenja. Velik je delež žena v javnem in domačem življenju Tudi na Dolenjskem se večina žena udejstvuje v poklicnem delu; so delavke, name-ičenke in kmetice, ki s svojim delom ustvarjajo precejšen del narodnega dohodka. Pa tudi delo gospodinj je važno družbeno opravilo in ga ne smemo podcenjevati. Z razvijanjem družbenega samoupravljanja se pa postavlja pred vse državljane in s tem tudi pred žene še mnogo drugih nalog, ki jih je treba reševati poleg vsakodnevnega poklicnega dela. Čeprav so žene dvojno obremenjene (saj delajo v tovarni ali v službi osem ur na dan, na polju in pri živini pa celo po dvanajst in več ur, nato pa jih čaka doma še vse gospodinjstvo in otroci, za kar tudi porabijo najmanj pet ur na dan) se vendar kljub tej hudi obremenitvi niso odtegnile aktivnemu delu v javnosti. Na najodgovornejših mestih Imamo na Dolenjskem precej zona, ki so članice okrajnega ljudskega odbora in občinskih ljudskih odborov, predsednice ali članice svetov in komisij okrajnega ljudskega odbora in o (k-; ii škili ljudskih odborov, načelnice in šefi raznih sektorjev državne uprave, diVek torice šol, podjetij itd. Nekaj žena je Wlo izvoljenih tudi v upravne odbore in delavske svete tovarn, v upravne odbore in pospeševalne odseke kmetijskih zadrug ter v razne sindikalne forume. Ženam so najbolj pri srcu vprašanja s področja vzgoje, šolstva, izobraževanja, zdravstva, gociale in gospodinjstva, zato je tudi njihovo udejstvovanje na Dolenjskem najuspešnejše prav na tem področju. Posebno v šolskih odborih in organizacijah Rdečega križa so žene zelo aktivne. V zadnjem času se žene tudi vse boij udejstvuje-jo v hišnih in potrošniških svetih, saj lahko prav preko teh svetov neposredno poma- Ing. VILMA PIRKOVIfi gajo reševati mnoga vprašanja, ki se tičejo gospodinj. Posebno številno se žene udeležujejo množičnih sestankov Socialistične zveze, zborov volivcev in občnih zborov kmetijskih zadrug, kjer enakopravno razpravljajo ter odločajo o mnogih zelo važnih političnih, gospodarskih in drugih vprašanjih. Zelo se je tudi razgibala dejavnost žena v zvezi zadružnic, društvih za napredek gospodinjstva, društvih prijateljev mladine, v prosvetnih in raznih drugih organizacijah. m Dolenjske žene so čedalje bolj delavne pri reševanju družbenih vprašanj Čeprav je bilo že pred nekaj leti po reorganizaciji organizacije AF2 čutiti nekak zastoj v ženski aktivnosti, lahko danes ugotovimo, da so žene na Dolenjskem v zadnjem času vse bolj aktivne in da so s svojo aktivnostjo razgibale marsikatere ostale organizacije ter, postavile zahteve po reševanju raznih družbenih vprašanj, ki jih žene najbolj boleče občutijo. Vidimo torej, da tudi na Do- V NEDELJO BOSTA DVE OKRAJNI SKUPŠČINI Pozdrav delegatom prosvetnih in mladinskih organizacij Letne obračune napravljenega dela in načrte za uresničenje bodočih nalog bodo v nedeljo dopoldne pregledali v Novem mestu delepati dveh organizacij: Ob pol deveti uri se bodo v duorani Doma ljudske pro-svete zbrali delegati in gostje okrajne skupščine sveta Svobod in prosvetnih društev, ob devetih se bo pa. v dvorani Doma JLA začela letna konferenca organizacij Ljudske VREME ZA ČAS OD 8. DO 17. MARCA Med l0. in 14. marcem nestalno in nekajkrat izdatnejše padavine, s snegom do nižin. SIcer suho, a hladno vreme z mrazom ponoči. (Napoved priredil V. M.) mladine za novomeški okraj. Poročila odbornikov o lani uresničenih nalogah, o problemih posameznih organizacij in društev in o načrtih, ki so pred mladino, Ijudsko-pro-svetnim in telesnovzgojnim delom v okraju, bodo prav gotovo zanimiv dokument uveljavljanja naprednih teženj na .teh področjih našega udej-stvovanja. Razpravljanje izvoljenih delegatov bo poročila osvetlilo z vseh strani, zlasti pa naj bi dalo kar največ vzpodbudnih, kritičnih misU, ocen in predlogov, kako bi povsod dosegli letos nove uspehe. 1 S temi željami pozdravljamo vse delegate, ki se bodo zbrali v nedeljo v sredšiču Dolenjske in iskreno želimo, da bi obe konferenci obrodili ijeliko sadov! lenjskem žene vse bolj posegajo v reševanje vseh družbenih nalog in da se zavedajo svojih državljanskih dolžnosti, prav tako pa se tudi poslužujejo vseh pravic, katere jim daje naša demokratična ureditev. Toda težav in nalog je še vedno veliko. Vsled tega naj bi vsi državljani' in tudi žene v bodoče še bolj živahno sodelovali pri vsem delu ter pomagali reševati razne skupne probleme, od katerih je odvisno hitrejše zboljšanje življenjskih razmer. V bodoče bo postopno prenesenih na državljane vedno več pravic in možnosti o odločanju, medtem ko bodo skupščine ln ljudski odbori skrbeli za osnovne smernice. Pri tej razširjeni samoupravi bodo imele zelo važno vlogo tudi žene. Prvič zato, ker tvorijo polovico prebivalstva, drugič pa, ker so oeslokrat veliko bolj kot možje zainteresirane na reševanju določenih vprašan.!, ki vplivajo na boljše, urejenejše družinske razmere. Prav ta vprašanja bodo v bodoče osnovno delo, s katerimi se bodo morale baviti občine, krajevni odbori, razni sveti, Stanovanjske skupnosti in organizacije. Ne ženska, temveč družbena vprašanja! Posebno bo treba pritegniti veliko število žena k soodloča-čanju pri reševanju takih perečih vprašanj, kot so izgradnja stanovanj, upravljanje stanovanjskega fonda, iole, šolske kuh obratne kuhinje po tovarnah,, menze za odnašanje hrane domov ter drugi obrati družbene prehrane, sodobne pralnice v mestnih naseljih, večjih hišah, vaseh in tistih tovarnah, ki zaposlujejo pretežno žensko delovno silo, dalje vrtci, otroška igrišča, prostori za učenje šolskih otrok, zboljšanje preskrbe mest in krajev, sodobnejše in številnejše trgovine, dostavljanje živil na domove, ureditev raznovrstnih servisnih obratov za pomoč družinam in še in še. Ta vprašanja niso ni-kaka »ženska« vprašanja, čeprav jih žene najbolj odločno postavljajo, temveč so skupna, družbena vprašanja, 'katere naj rešujejo občine, zbornice, delavski sveti in sindikati, kmetijske zadruge, stanovanjske skupnosti in hišni sveti, šolski odbori itd. Ker so vsa ta vprašanja tesno povezana % zboljšanjem življenjske ravni delovnih ljudi, jih bodo našteti organi prav zato morali v bodoče bolj odločno reševati. Razni; predpisi in instrumenti bodo dali zato tudi potrebno materialno osnovo. Ker pa brez pobud in ustvarjalnega sodelovanja državljanov, predvsem še žena, ne bo Šlo, bo potrebno pri bodočih volitvah izvoliti v organe oblasti še mnogo več žena kot doslej, v razne pomožne oblastvene organe, kakor tudi v razne upravne odbore, svete in vodstva organizacij pa pritegniti veliko število žena. S Še večjo aktivnostjo žena bomo hitreje reševali razna vprašanja, ki so povezana z dvigom življenjski' ravni in ki bodo zaposlene žene ter gospodinje tudi razbremenila nekaterih najbolj zamudnih in napornih gospodinjskih opravil, s tem pa bo ženam omogočeno še aktivnejše poseganje v vsa družbena dogajanja, da bomo čim hitreje napredovali pri graditvi srečnejšega življenja. L I C ENA Zaključeno je VI. šahovsko prvenstvo Dolenjske Družbeni plan in proračun za 1957 usmerjena predvsem v utrditev naših občin Se ta mesec bosta oba zbora OLO sprejela družbeni plan in proračun okraja Novo mesto za leto 1957. Pred tem pomembnim dogodkom smo se obrnili na direktorja okrajnega zavoda za plan, tovariša IVANA NOVSAKA, da nam Je odgovoril na nekaj vprajanj v sveti z letošnjim družbe* nim planom ln proračunom. 1. KAKŠNE SO OSNOVNE ZNAČILNOSTI PREDLOGA OKRAJNE. GA DRUŽBENEGA PLANA ZA LETO 1957? Predlog družbenega plana okraja za leto 1957 kaže tele osnovne značilnosti: 1. povečano proizvodnjo v obstoječih obratih in povečano storilnost; 2. proračunska razdelitev sredstev gre v prid občinam in je namenjena zlasti komunalni izgradnji, predvsem Pa še dvigu življenjske ravni; 3. skladi okraja in občin so namensko razporejeni in bodo letos tesneje povezani, Po osnutku plana naj bj se družbeni proizvod v okraju v primerjavi z letom 1956 dvignil za 13 odstotkov, narodni dohodek pa za 14 odstotkov, oba ob povećani storilnosti dela z.a 8 odstotkov. Proračunska sredstva okraja in občin so lan; znašala 774 milijonov dinarjev, od česar j« porabil okraj 343 milijone, občine pa 431 milliijonov. Po predlogu za leto 1957 znašajo skupna sredstva proračunov okraja in občin 900 milijonov dinarjev. Osnutek proračuna je znižal vse i7datke za administrativni del proračuna na najmanjšo mero, da bi tako dob i Iti ka.r največ sredstev za potrebe občin in za krepitev njdhove materiaLne osnove. Tudi proračuni občin naj bd se v svojem administrativnem delu kar najbolj znižati, da' bi bilo čimveč denarja za komunalno graditev naših krajev, vasi đn mest. Podrobneje bomo lahko govorili o teh številkah, ko bosta oba abora OLO sprejela proračun. V letu 1956 so okraj in ob«T ne trošile svoje sklade bre$ prave povezanosti. Za leto 195? menimo, da bi morali skladi služiti predvsem kot pologi (jamstva) -in soudeležba na U* citaoijah, da bi tako prišli do večjih sredstev tiz republiških! oz. zveznih skladov. Zlasti •*! investicije v kmetijstvu bj mo* ralii združevati sklade okraja« občin in zadrug. Na podoben} način bd moraM iskatd tudi sredstva za rekonstrukcije ti industrijskih obratih. 2. KJE LAHKO PRI CA« KUJEMO GLAVNO POVEČANJE PROIZVOD, NJE IN V KOLIKO Btf CELOKUPNO POVEČA, NJE VPLIVALO NA NAj RODNI DOHODEK % OKRAJU? Povečanje družbenega prote* voda predvidevamo v vseh pa* nogah gospodarstva, razen prj kmetijskih zadrugah, kjer bej družbeni proizvod nekolika manjši kot land, zaradi zmanj* šanega odkupa lesa. Zlasti pred* (Nadaljevanje na 4. strarrfj VEl BLAGA,VEC ZADOVOLJSTVA Kaj pripravljajo letos dolenjska proizvodna podjetja — Borno prodali vse, kar Izdelamo doma? — Poznamo Dolenjci izdelke naših domačih podjetij? — Skora| vsa dolenjska podjetja delajo izključno za dvig blagovnega prometa, zato je proizvodnja njihovega blaga za široko potrošnjo še pomembnejša Udeleženci VI. šahovskega prvenstva Dolenjske v Kočevju s pokrovitelji turnirja — predsednikom OLO Kočevje tov. Jane-Bom lMrnatom in sekretarjem okrajne«* komiteja ZKS tov. Jožctom Klarlčcm Tokrat smo se obrnili na glavna proizvodna podjetja v okraju in jih prosili, da povedo bralcem našega tednika, kaj pripravljajo letos njihovi kolektivi. Zanimali smo se kakšne nove izdelke, kroje, vzorce in podobno bodo postavila, na trg, kako je s prodajo njihovega blaga, z dobavo surovin,, s prostori, z delovno silo, z opremo in s krediti. In še smo jih povabili, da povedo svoje morebitne želje prebivalcem našega okraja. Takole nam odgovarjajo: Letos 77.000 parov čevljev, po končani rekonstrukciji pa 180.000 parov na leto! Industrija obutve v Novem mestu slovi po solidnih izdelkih; zato nima skrbi, kako bo prodala to, kar Izdela. Bolj jo zanima, kdaj bo lankc; razširila svoje obrate, da bo kolektiv dal na trg še enkrat več kakor daje zdaj. Letos bodo izdelali v podjetju 77.000 parov čevljev, od teh kakšnih 20 tisoč moških ln. ženskih smučarskih čevljev. V ■ izdelavi pa ima rekonstrukcijski načrt, po katerem bodo potem, ko bodo podjetje razširili (nadzidali) in opremili z novimi stroji, na leto naredili do 180000 parov čevljev. Predvsem bodo novomeški čevljarji izdelovali otroško obutev (od štev. 18 do 38), po kateri trg neprestano sprašuje. Zdaj Jmajo 200 delavcev, čevlje pa prodajajo po vsej Sloveniji. Pretežna večina njihovih izdelkov gre prek trgovin »PEKO«. Za surovine letos nimajo skrbi. Sklenjeni imajo pogodbi za dobavo najboljšega usnja iz tovarne »KONUS« v Slov. Konjicah in iz tovarne usnja v Šoštanju. »Za nadzidavo imamo načrte že potrjene; po zagotovilih OLO naj bi letos že pričeli graditi. Elaborat za rekonstrukcijo strojne opreme je pred_ ložen Investicijski banki, ker bo treba 80 odst. strojev kupiti v tujini. Radi bi čimprej dajali skupnosdi več čevljev!« zaključujejo svoje pismo iz Industrije obutve. 2elimo jim, da bi jim to res tudi kmalu uspelo. BELT: 700 ton različnih odlitkov iz sive litine Belokranjsko železolivarno in kovinsko tovarno v Črnomlju naši bralci že dobro poznajo. Vedo tudi za njeno največjo oviro: v krasnih novih prostorih (ki jih Je treba letmo odplačevati v visokih anuitetah!) je vse premalo strojne opreme, ki je obtičala na sredi razvoja. Podjetje zato še vedno ne more razviiti tiste dejavnosti, ki je bila planirana, ko so arhitekti risali zanj moderno, svetlo ln veliko dvorano za delo. Prostora je dovolj, zmogljivost livarne je pa iz- koriščena komaj do slabe polovice. V BELTU bi lahko delalo več delavcev in veliko več bi nudil trgu, če bi dobil potrebne stroje Ln ostale tehnične naprave, Pa vendarle bo BELT navzlic temu tudi letos šel korak naprej. Kolektiv bo vlil pribl. 706 ton različnih odlitkov iz sive litine. Med novimi izdelki predvideva vodovodne fazonske komade, pripravlja pa tudi nekatere odlitke za avtomobilsko industrijo. Z izdelki nastopa BELT zdaj predvsem v LRS, lahko pa bi segel tudi v sosedne republike. Nekaj izdelkov ima tudi za izvoz v tujino. Težave so z nabavljanjem sivega surovega železa ln stare strojne litine, pri čemer se pozna oddaljenost od industrijskih centrov, pa tudi prevodni stroški so večji. Kolektiv tudi še ni premagal vseh ovir glede kvalificirane delovne sile. LABOD je razpel krila po vsej ili /a vi Simbol elegance, nežnosti ln či-stote je zaščitni znak izdelkov Industrije perila v Novem mestu. Dobro blago se samo hvali, pravijo ljudje, kar velja tudi *a moško ln otroško perilo novomeških šivilj. 350.000 kosov raznega moškega in otroškega perila bodo izdelale letos. »Labodove« izdelke poznajo po vseh naših republikah. (Nadaljevanje na t strani) Ekran 3 »DOLENJSKI EIST« Stev. 10 (364) Kako si uredim kmetijo Po vseh ugotovitvah, predvsem pa z ureditvijo odnosa med živalsko dn rastlinsko proizvodnjo, določimo smer proizvodnje s kolobarjem na njivskih površinah. Vso proizvodnjo na njivah razvijamo- in vodimo samo tako, da upoštevamo kolobar, in prav o njem se bomo danes pogovorili. Osnovno načelo kolobarjenja na njivah je, da uvedemo prstenje raznih rastlin po življenjskih zahtevah. Zato moramo življenje rastlin ln njihove zahteve dobro poznati. Današnji kolobarji, ki zajemajo mnogo rastlin dvo- in enokallčnic, so mnogo bolj komplicirani kot na primer kolobarji za časa fevdalizma. Takrat so bile na njivah le enokaličnice, v glavnem žita. Osnovna pravila, ki jih naj upoštpvamo pri določanju kolo-barjenja rastlin, so: 1. Globinke, rastline, ki imajo globoke in močno razvite korenine, naj se menjavajo s plitvin-kami. rastlinami kratkih, plitvih, »labše razvitih korenin. 2. Negodnicam, rastlinam, ki kvarijo zlog zemlje — predvsem okopavine in delno žita — naj sledijo godnice, ki nam zJog popravljajo. Za okopavine je značilno, da uporabljajo za proizvodnjo najtoplejše mesece — junij, julij, avgust — in zato dajejo na hektar tudi največ pridelkov suhe snovi. Zahtevajo pa veliko dela. Čeprav nam zlog kvarijo, spadajo v kolobar, ker pridelamo več suhe snovi, dajejo pa tudj na hektar največji denarni dohodek. Rastline te skupine spadajo po veČini med dvokalič-nice in z izkoriščanjem toplote in dušika, ki se nabira v zemlji ravno v času rasti teh rastlin v največji meri (nitrifikaci-ja), dajejo tudi največ pridelkov. 3. Rastline, fcj v zemlji kopičijo dušik: detelje, fižol in vse ostale metuljčnice, naj zamenjajo rastline, ki potrebujejo veliko dušika — to so okopavine in žita. DOBRO ZALOŽEN ŽIVILSKI TRG Prav tako kot je bilo prejšnji ponedeljek čutiti, da ljudje nuna-jo denarja, je v ponedeljek, 4. marca, na novomeškem živilskem trgu vse kupovalo in nihče ni Imel drobiža. Dobiti Je bilo vsega. Tokrat je bil na togu spet prodajalec zlatnine, bila je »uvožena pletenina« — tudi domače Je bilo dosti, biLi «o lončarji, prodajalec glinenih podstavkov pa je predstavil nekaj novih modelov. Tudi domače platno in suho robo so prodajali. Cene živil so bile take: jajca po 10 din ,purani od 1200 din dalje, kokoši od 300 dalje, orehi Po 140 din »firkl«, skodelica JEKLENA PASTA V mehanični stroki se za razna popravila obeta pravcata revolucija, V ZDA so namreč izdelali posebni material, sestavljen \z 80 o/o jekla in 20 •/• neke posebne umetne snovi. Ta material v obliki paste se lahko vliva ali pa nanaša na lopatico ter se z nJim popravlja ali zaliva razne kovinske dele. Po 24 urah se tako strdl, da ga je mogoče obdelovati le z orodjem za obdelovanje kovin. smetane 50 din, presno maslo po 140 din kolobar, merica radiča motovilca ali regrata 20 din, jabolka 40 din kilogram. Venec čebule »o predajali po 120 do 140 din, krompir po 18 din kg, za šopek t ploha so zahtevali le 4 do 3 dinarjev, Meso so prodajali še vedno po starih cenah: goveje po 140, 200 in 230 din, telečje po 250 din, svinjsko pa po 260 din. . Malo kupcev - nizke cene V ponedeljek je bilo na živi nskem sejmišču v Novem mestu manj živahno, ker ni bilo dovolj kupcev. Kmetje so pripeljali 523 prašičkov (od teh 25 starih do 6 mesecev). Cena se je vrtela za 6—10 tedenske prašičke od 2900 do 450« din. za 3 do 6 mesecev stare pa od 4000 do 7000 din. Prodali so 491 prašičev. Pripeljanih je bilo tudi 151 glav goveje živine, prodanih pa komaj 56. Lepi voli »na čez« so šli po 60 do 80 tisočakov, na tehtnico pa po 105 do 120 d.in za kg. Krave so cenili kmetje od 30 do 50 tisočakov, na tehnicj pa po do 60 dinarjev kilogram žive teže. Junce in telice so cenili »na čez« od 15 do 30.000 dinarjev. Ing. Rado Linzner: 4. Za rastlinami, ki so skromne glede vode (žita), posejemo take, ki potrebujejo mnogo vode. Tem prištevamo okopavine. 5. Rastline, ki povečujejo količino humusa — sprstenine, to so krmne rastline, zamenjamo z rastlinami, ki količino humusa znižujejo. Predstavnik teh so predvsem okopavine. 6. Nekatere rastline, žita in okopavine. vežejo fosfor, druge ga pa iz zemlje lužijo — detelje. Tudi bo je vredno pri sestavi kolobarja upoštevati. PODLAGA UREJENEGA KMEČKEGA GOSPODARSTVA JE KOLOBAR Vsak umni gospodar bo na svoji kmetiji uvedel kolobar. Vse rastline, ki pridejo vpoštev pri kolobarjenju, razdelimo v tri skupine. 1. Žita: pšenica, ječmen, rž, oves, proso. To so rastline plitvih korenin, skromne v uporabi vode, zato zemlje ne lzsuše-prehudo, potrebujejo pa veliko dušika. 2. Okopavine: pesa, korenje, koruza, kavla, zelje, krompir — imajo globoke korenine; za rast Tip gospodarstva žita 1. ekstenzivno 60—66 % 2. precej intenzivno 50% 3. intenzivno 40 % 4. zelo intenzivno potrebujejo mnogo vode in dušika, izkoristijo pa tudi fosfor in kalij. 3. Krmne rastline: vse detelje, grah, bob, grašica, repica in gorščica, imajo globoke korenine, izboljšujejo zemljo, povečujejo humus in dušik v zemlji (repica in ogrščica dušika ne kopičita). CE HOČEMO PRAVILNO VRSTITI POSEVKE — KOLO-BARITI, MORAMO IZ LETA V LETO NA ISTI NJIVI MENJAVATI RASTLINE TEH TREH SKUPIN. Na Dolenjskem udomačen kolobar je takle: 1. leto okopavina, 2. leto žito % deteljo, 3. leto detelja,'4. leto okopavine in ostalo, 5. leto žito z zasejanim stmiičem, b; kazalo razširit; na šestletni kolobar, in sicer: okopavina, žito, detelja, okopavina, žito, ostale krmne rastline. V takšnem kolobarju bi imeli 33 žita, 33 % krmnih rastlin in 33'/' ottopavin. V tem kolobarju bi bilo bolj poudarjeno pridelovanje krme kot v dosedanjem, kar je za dolenjske razmere posebno važno. Donos med posameznimi skupinami nam kaže tudi na intenzivnost gospodarstva, kar presojamo po količini vloženega dela. Ce naredimo razpredelnico, dobimo naslednjo sliko: 6 Prvi gozdni požar 26. februarja je prišlo do gozdnega požara med vasmi Sentjošt in Hrib pri Stopičah v parcelah Alojzija Turka iz Stopič in Franca Klobučarja z Orehka. Ogenj je prvi opazil službujoči miličnik s pos'taje Težka voda in takoj poskrbel za gašenje. Zgorelo je okoli 50 arov površine; k sreči škoda ni večja, ker je bil ogenj pravočasno pogašen. Sodijo, da je požar nastal za-* radi neprevidno odvrženega cigaretnega ogorka. Bodite previdni I Ne mečlte ogorkov kjer koli, ne kurite ognja v bližini vnetljivih stvari, če pa že kurite, ogenj pogasite! okopavine 15—17% 25—33 % 33—40 % krmne rastline 15—17 »/* 17—25 '<'• 25—30 ■/» manj kot 40 % več kot 40 •/• 25—33 % posevki 6— 3 n'n 12—17 «/| 17—30 o/b 30 o/B Ce razporedimo naša dolenjska gospodarstva v to razpredelnico, ugotovimo, da večina naših gospodarstev spada med ekstenzivna, čeprav bi po razpoložljivih delavcih, seveda tudi ob večji storilnosti, lahko bila vsaj precej intenzivna. To zahteva zmanjšanje površin pod žiti ln povečanje površin pod krmnimi rastlinami in okopavi-nami. Ekstenzivna gospodarstva izkazujejo tudi najmanjši denarni dohodek, medtem ko vemo iz prakse, da z intenzivnostjo posesti raste skupni čisti dohodek. Ker je lntezivnih gospodarstev na Dolenjskem malo, se nI treba čuditi, da so Dolenjsko pri- števali med sorazmerno revne kraje. V razvoju v posamezen tip gospodarstva je včasih imelo odločujočo vlogo tržišče. V bližini tržišča so se razvijali intenzivnejši tipi gospodarstev. Danes pa imamo urejeno tržišče t močno odkupno mrežo kmetijskih zadrug, zalo lahko razvijamo intenzivnejša gospodarstva povsod. Kjer primanjkuje delavcev, pa mora človeško delavno silo zamenjati stroj. Tudi o tem bomo še govorili. Požar, v Dol. Zabukovju 23. februarja ponoči ob 1.40 je nastal požar v gospodarskem poslopju posestni ce Marije Bas-kolis v Dol. Zabukovju , pri Trebnjem. Poslopje je pogorelo do tal. Škode je okoli 200.000 dinarjev. Kako je prišlo do požara, bo ugotovila preiskava. Okrajni gasilski sklad za nadaljnji razvoj gasilstva 1. marca Je republiški izvršni svet pod predsedstvom predsednika izvršnega sveta Bori««* Kraigherja razpravljal o prednacrtu zakona o ljubljanski ini-verzl. Sprejel je tudi predlog za odobritev začasnega finansi-ranja strokovnih šol iz sredstev skladov za kadre pri gostinski trgovinski, kmeti jsko-gozdarski in obrtni zbornici LRS. Posebno važna bo sprejeta uredba o gasilskih skladih, po katerih bod> vsi okraji ustanovili okrajne gasilske sklade. Iz teh skladov bodo gasilske organizacije črpale sredstva za nabavo posebnega gasilskega orodja in specialne gasilske opreme, sredstva za strokovno Izobraževanje gasilcev in za ves nadaljnji materialni iin strokovni dvig gasilstva. Občni zbor Zveze borcev novomeške občine V nedeljo, 3. marca, je bil v Novem mestu letni občni zbor Zveze borcev za občino Novo mesto. Več bomo o uspelem zboru in plodni razpravi poročali v prihodnji številki. Okrajni sestanek CMD V svete 0L0 najboljše državljane V Dolenjskem listu smo že ponovno poročali o delu svetov nn nj-hovi vlogi, ki jo imajo v našem družbenem sistemu. Večkrat smo tudi pikali o dobrem in pomanjkljivem delu posameznih svetov ter poudarili, da Je treba člane svetov izbrati iz vrst najdelavnejišiih državljanov. Ker je svetom pri OLO potekel čas in bo treba imenovati nove, je okrajni ljudski odbor pozval posamezne gospodarske in družbene organizacije ter ustanove, da pošljejo predloge za člane posameznih svetov, da bo tako mogoče izbrati res delavne člane s čutom odgovornosti do prevzete dolžnosti in do tistih, ki jih bodo predlagali v (vet. Za posamezne svete naj bi poslali predloge: Za svet za notranje zadeve ln Splošno upravo: Sindikat prosvetnih delavcev, Jusos;ovanske železnice, društvo šoferjev in mehanikov, društvo pravnikov, okrajni odbor Socialistične zve/.e ln okrajni sindikalni sver. /,a svet za fiii?ncr> in družbeni načrti delavski svet so p pionir, delavski svet novoteksa in novolesa, dalje deiavs*« sveti: tovarne BELT v Črnomlju. Sekcije za vzdrževanje prog. Vozovne del.vivce Straža. Narodne banke, Komunalne banke. trg. podjetja rog Okialne zadružne zveze, trg. podjetja Zeleznina, Kremena, Zadružne hranilnice in posojilnice, gostinska ln obrtna zbornica ter se nekatere ustanove. Za svet za urbanizem in komunalne zadeve: društvo gradbenih Inženirjev In tehnikov, delavski ■veti: »Vodovod« Novo mesto, SGP PIONIR, koeBlarjksoaeKgA.ll PIONIR, Belokranjsko gradbeno podietje. Elektrn Novo mesto in stanovanjs»ka skupnost Novo mesto. Za svet za kmetijstvo ln goz- darstvo: društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov, OZZ, delavski svet kmetijsko gozdnega posestva, upravna odbora posestva Okljuk ln kmetijske Sole Grm ter sindikat gozdnih delavcev. Za svet za Industrijo in obrt: Delavski sveti: TOPOL Mirna. Ko-vinar Novo mesto. Mizarstvo Got-na vas. rudnik Kanižarica, NOVO-TEKS in NOVOLES ter obrtna zbornica. Za svet za trgovino, gostinstvo ln turizem: Turistični društvi Črnomelj in Novo mesto, trgovinska zbornica, gostinska zbornica, delavska sveta hotela Metropol ln trg. podjetja ROG, upravni odbor zdravilišča Šmarješke in Dolenjske Toplice ter potrošniški sveti. Za svet za šolstvo: Upravni odbor kmetijske Sole Grm. Šolska odbora učiteljišča In gimnazije Novo mesto, okrajni sindikalni svet, sindikat prosvetnih delavcev, okrajni odbor ljudske tehnike, društvo prijateljev mladine, Zveza borcev. Socialistična zveza, društvo žena in LMs, Za svet za nrosveto In kulturo; profesorsko druStvo Črnomelj, upravna odbora Dol. muzeja In Studijske knjižnice Novo mesto, planinsko društvo, okralni s!ndi_ kalni svet. Svet svobod In prosvetnih društev, okralni odbor T..T, »Svoboda« BrSljin. SZDL. ZB, LMS In druStvo žena. Za svet za socialno varstvo: upravni odbor doma onemoglih v Metliki, sindikat upokojencev, druStvo prijateljev mladine. Zvena vo-laSkih voinlh invalidov, ZB, RK SZDL. LMS In druStvo Sena. Za svet za delo: okralni sindikalni svet. delavska sveta SGP ptonir In rudnika Kanižarica, poravna odbora posredovalnice za delo ln Zavoda za socialno zavarovanje, občinski sindikalni svet Straža-Topllce. S7DL, LMS. ZVVI. društvo žena In Zveza borcev. Za svet z« telesno vzgojo: okralni odbor S7.D!.. okralni komite LMS, okralni odbor strelskih riru-Vr\. Avto moto druStvo. Planinsko druStvo. veslaSki k!ut>, okralni odbor TVD Partizan kegitaSko druStvo. Šahovsko druStvo in LT. Za svet za zdravstvo: upravni odbori: splošne bolnišnice Novo mesto. Zdravstvenega doma Novo mesto ln Črnomelj, mladinskega doma na Mirni. Zavoda za socialno zavarovanje, zdravniško društvo, sindikat zdravstvenih delavcev, OSS, SZDL, ZB in društvo žena. V vsak svet prideta obvezno tudi eden aH dva člana ljudskega odbora. Po gornjem predlogu bo pri OLO 12 svetov, potrebno pa Je. da pridejo v nje najbolj delavni in razgledani državljani. V petek 22. februarja je bil v društvenih prostorih CMD okrajni sestanek duhovnikov — članov CMD za okraj Novo mesto. Glavna tgčka dnevnega reda, je bil referat *Koeksisten-ca na področju' družbenega upravljanija«, ki ga je imel župnik in pisatelj Janez Kmet. O letošnjem društvenem delovnem programu je govoril predsednik France Lokar. Poudaril je osnovno misel društvenega, prizadevanja, ki je ln ostane študij raznih aktualnih družbenih vprašanj v sodobni socialistični stvarnosti. Nadalje je član Janez Frančlč poročal o doseženih uspehih ob petletnici socialnega zavarovanja članov CMD. Sestanka se je udeležil tudi sekretar okr. odbora SZDL tov. Martin 2ugelj. Jutri izpiti šoferjev Na pobudo Združenja šoferjev in avto mehanikov, sekcija Novo mesto, in s pomočjo OLO Novo mesto je bil organiziran 20-dnevnl strokovni tečaj za poklicne šoferje. Udeležilo ee ga je 26 šoferjev z daljšo prakso. Namen tečaja je bil pridobivanje visoke kvalifikacije za vozače motornih vozil, V dvajsetih dneh so udeleženci tečaja predelali zelo obširno snov, jutri, v petek. 8. marca bodo pa pred republiško komisijo polagali izpite za visokokvalificirane vozače motornih vozil. PRODAJA OSNOVNIH SREDSTEV ZARADI TIPIZACIJE PROIZVODNJE PRODAJAMO ZA NAS NEPOTREBNA OSNOVNA SREDSTVA: • l traktorsko krožno brano I 1 trosilec umetnega gnoja t 1 mlatilnlco »Zmaj« ? 1 obračalni plug • 2 kultivatorja (traktorska) • 1 elektromotor 4 1 slamorezniro ; 1 sejalnico (konjsko) i 1 trosilnico - odlagalko i 1 zaprežne grablje ; 1 sadilec krompirja 4 1 plug vprežni (2-brazdni) i l kultivator peresni 1 sejalnico za koruzo 1 kultivator »Elipse« 8 reporeznic 1 gnojnlčno črpalko 5 okopainikov Z trijerja 1 prevozno ročno škropilnico 7 konjskih bran 2 rnhkalnika 1 ročni okopalnik 1 se'alnico (triredno) 1 sejalnico (dvoredno) L motorno kolo DKW, 250 cem Motorno kolo Je na gozdnem obratu Mokrdnog. Licitacija navedenih osnovnih sredstev bo v petek, 8. marca 1957, ob 9. uri na našem kmetijskem obratu v Soteski. Državna in zadružna posestva opozarjamo na možnost nakupa osnovnih sredstev. Kmetijsko gozdarsko posestvo Novo mesto Pri zadružnikih v Hinjah V okviru zadruge rešujejo ljudje vse svoje načrte in težave Kmetijske zadruge Imajo občne zbore. Za razliko od zborov v prejšnjih letih, so letošnji povsod zelo živahni ln vdeležba velika. Dokaz, da so zadružniki "spoznali koristnost svoje organizacije za reševanje lastnih gospodarskih problemov in da bodo lahko sam0 v okviru svoje zadruge dvignili proizvodnjo ter si izboljšali življenje. Objavljamo nekaj podatkov iz dela splošne kmetijske zadruge in razprave na občnem zboru 28. februarja letos. tudi najboljša molznica, če lačna, ne daje veliko mleka. 1» Ko so delali zadružni dom v Hinjah, so menili, da bo dvorana v domu kar dovolj prostorna za tamošnje potrebe. Občni zbor KZ 28. februarja je pa dokazal, da je premajhna. Res jf» bil delavni dan, vendar so na občni zbor prišli Skoraj vsi člani zadruge. Od 210, kolikor jih ima zadruga, jih je bilo navzočih nad 180. Med njimi je bilo zelo veliko mladine in žena. Premajhna dvorana (in premalo stolov) je bila vzrok, da so mnogi stali ves čas in to celo med vrati. Navzlic temu so vztrajali do kraja, to je polnih 5 ur brez presledka. Občnemu zboru so poleg tega prisostvovali tudi tajnik OZZ Stane So_ mrak, zastopnik občin, ljudskega odbora Jože Suhadolnik, kmetijski tehnik za to področje Milan Senica in veterinar iz 2užemberka tovariš Hribar. ŽIVINOREJA IN SADJARSTVO 2ivinoreja in sadjarstvo sta osnovni gospodarski panogi tega območja in imata tudi bodočnost. Zato Jima je zadruga tudi posvečala potrebno skrb. Mlečni kontrolor zadruge je vodil nadzor nad mlečnostjo krav v rodovniku. Nalboljš krava je dala na leto 3100 litrov mleka, najslabša pa le 800. litrov. Za večjo proizvodnjo mleka nI pravega zanimanja, ker mleka nihče ne odkupuje. Zato so se živinorejci oprijeli boli pitanja goveje Živine in prašičev za prodajo. Sadjarstvo ima dobre pogoje, toda glede načrtne obnove in razširitve te donosne panoge so storilj šele prve korake. Sadjarski, odbor je pripravil načrt za zasaditev 13 hektarov sodobnih sadovnjakov. Sedaj zbirajo tudi naročila za sadna drevesca za posamezne sadjarje, zadruga pa bo nudila pomoč samo pri urejevanju sadovnjakov na večjih površinah. V načrtu imajo tudi gradnjo dveh sadnih sušilnic, zadruga pa bo priskr. bela, "kolikor še nima, tudi škropilnice in škropivo. 54 MILIJONOV PROMETA! Glavna trgovska dejavnost zadruge je bila v odkupih. Živine so odkupili za 16 milijonov dinarjev, kmetijskih pridelkov, zdravilnih zelišč in drugega pa tudi za 16 milijonov din; ve9 promet zadruge je- lani znašal nad 54 milijonov din, čisti dobiček pa 1,939.000 dint Pri strojnem odseku so imeli izgubo, ker stroji niso bili izkoriščeni in ker so posamezne stroje posojali zadružnikom brezplačno. Tudi s tovornim avtomobilom je bila izguba, ker so morali kupiti nove dele, verjetno pa so tudi prevozne usluge s kamionom obračunavali prenizko. Hranilno kreditni odsek je še šibak, komaj 17 vlog z 270.000 din premore. Gnojilni poizkusi na travnl-nikih so odlično uspeli, dokaz, kaj manjka zemlji. Štirikrat ve-ČJl pridelek, in to krme boljše kakovosti, je jasen klic te zemlje vsem kmetovalcem. Krmska osnova je pogoj za živinorejo, RAZPRAVLJANJE ZADRUŽNIKOV Pet zadružnikov se je odločilo, da bo s kreditom, ki ga bo priskrbela zadruga, uredilo letos gnojnične jame, 15 zadružnikov bo pa prav tako s kreditom uredilo hleve. Z gnojilnimi poizkusi bodo nadaljevali. Zadruga bo z zadružniki naredila pogodbo za pridelovanje semenskega krompirja, seme detelje, za pitanje volov in mlade živine jn po možnosti tudi pitanje prašičev. Zgradila bo dve moderni sušilni napravi za krmo, posredovala pri nakupu ovac solčavske pasme ln pomagala pri nakupu semen. Zadruga nudi zadružnikom tudi kredit za nakup umetnih gnojil. 2e letos bo za 50 odstotkov članov uvedla obračunske knjižice. Veliko je bilo razprave o umetnem osemenjevanju krav. Pomislekov proti tej »novotariji« je v Suhi krajini Se veliko, vendar samo tam, kjer še niso videli uspehov tega načina osemenjevanja. Tretjina krav v občini je okužena, 120 krav je izvrglo, obolele krave zelo redko teuijo, okuženost se širi; zaradi vsega tega imajo živinorejci letno najmanj 12 milijonov din škode, tako je povedal veterinar. Po daljši razpravi o umetnem osemenjevanju, med katero so posamezni napredni živinorejci dovolj jasno dokazali njegovo veliko korist, so sprejeli sklep, da se tudi na območju njihove zadruge uvede umetno osemenjevanje krav. Zadružnice so pred kratkim ustanovile zvezo zadružnic, izvolile upravni odbor-in spejele načrt dela: polzkusnl vzorni vrtovi s toplimi gredami za vzgojo sadik, uvajanje štajerske kokoši, razni strokovni tečaji ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Boj dveh vplivov Tako Imenovano alžirsko vprašanje je dobilo oekajl novih potez oziroma značilnosti, ki jih prej ni imelo, ali pa so ležale nekje skrite pod zunanjim videzom. Razvoj tega vprašanja se je pospešil po nedavni razpravi v generalni skupščini Združenih narodov o Alžiru. Takrat je OZN, upoštevajoč francoske težave v Severni Afriki, posebno še v Alžiru, sprejela resolucijo, s katero poziv* Francoze in upornike, da najdejo rešitev v duhu ustanovne listine. To je bila zmernejša resolucija od one* katero je predlagal arabski blok. Videti je bilo, da je Francija zmagala. »Mi smo zmagovalci,« je navdušeno dejal francoski delegat v skupščini Jacqncs Soustelle. Toda zmaga, če je bila zmaga, je bila zelo bleda. To je bila bolj odgoditev tega vprašanja, da bi Francija imela čas uresničiti svoj program o volitvah, pogajanjih z uporniki in ustavitvi ognja. Prav kmalu se je pokazalo, da je čas, ki ga je Francija dobila od Združenih narodov in Združenih držav Amerike (zakaj Amerika je tudi glasovala za »milejšo« resolucijo) zelo kratek. Za to govori več znamenj. Nekaj dni po razgovorih z ameriškim predsednikom Eisenhovicrjem je francoski ministrski predsednik Mollet po kanadski televiziji in radiu izjavil, da se je voljan pogajati z alžirskimi uporniki. Američani imajo namreč svoja letalska oporišča tako v Alžiru in Maroku, kakor v Libiji. Zaradi spopadov v Severni Afriki čutijo, da so ta oporišča v nevarnosti. Zato so začeli voditi vedno bolj samostojno politiko v teh deželah, ker menijo, da francoski vpliv nagio štabi. To seveda Francozom ni všeč. NI jim všeč, če podpredsednik ZDA Nixon pride v* Maroko, do nedavnega še njihovo izključno področje, se zelo prijazno pogaja % maroškim sultanom in po razgovorih izjavi novinarjem, da se strinja s sultanom, ki pravi, da hI bilo treba najti v Alžiru rešitev, ki bi zadovoljila obe strani. Ta izjava in pa pogajanja, na katerih je bilo najbrž več rečeno, kot je bilo objavljeno, delajo Francozom sive lase. Mislili so, da bodo z umikom svojega kapitala iz Maroka prisilili maroško vlado oziroma sultana na popuščanje, ker je dežela res v skrajno slabem gospodarskem položaju, toda pojavil s« je tekmec, ki je močnejši od Francije vojaško in gospodarsko. In ta tekmec je voljan pomagati sultanu z dolarji. Danes v Maroku, jutri v Alžiru. Francozi fmajo še en razlog, da z nezaupanjem gledajo na ameriško prodiranje v Severno Afriko. Z veliko muko se jim je posrečilo pretrovoriti zahodnoevropske države, ki nameravajo ustanoviti skupno evropsko tržišče, posebno Zahodno r'emčijo, da bi bilo treba vključiti v to tržišče tudi afriška ozemlja, ki so baje zelo bogata nafte. Skupno bi evropske države zmogle finansirati obsežne načrte za vrtanje petrolejskih vrelcev, toda najprej hI se mora! položaj v Alžiru urediti, da bi bil hrbet krit, zakaj bodoči vrelci ležijo v puščavi. Druga težava pa je, kako — vsaj trenutno — preprečiti ameriškemu petrolejskomu kapitalu, da ne bi vdrl na to področje in Evropi oziroma Francozom pred nosom ne odnesel puščavske nafte. Okrepljen ameriški vpliv v Maroku, Tunisu aH celo Alžiru pa to bojazen še bolj poglablja. Tako se bije v Severni Afriki nenavadna bitka, med dvema vplivoma, kf sta si na videz prijazna in si kažeta nasmchljan obraz, a se zato nič manj ogorčeno ne bijeta. Da bo naposled zmagal tisti, ki ima več denarja, je neizogibno. Toda vsaj zdaj z nemško pomočjo Francozi upajo, da bodo temu vplivu kos. A Položaj na Srednjem buristične opozicije Gaits- vzhodu je še vedno nejasen. Izraelske čete, ki bi se morale umakniti z egiptovskega ozemlja, se še vedno niso umaknile. Sicer številna znamenja govore o tem, da se pripravljajo na umik, toda Izraelci v zadnjem hipu delajo ovire ln zahtevajo določnejša jamstva od ZDA in 'Združenih narodov. Tudi v izraelski vladi ni enotnost) in dve stranki, ki imata svoje predstavnike v vladi, sta odrekli podporo izraelskemu ministrskemu predsedniku Ben Gurionu. 0 Položaj v Indoneziji, kjer je pred nekaj mesecj prišlo do upora na otoku Sumatri, se je spet poslabšal. Po zadnjih poročilih, je vojaško poveljstvo na vzhodnih otokih, posebno na otoku Ce-lebesu prevzelo vso oblast in obvestilo osrednjo vlado v Djakarti, da s« je voljno pogajati z njo o ureditvi notranjih spornih vprašanj. 0 Iz Beograda je odpotovala v Veliko Britanijo jugoslovanska parlamentarna delegacija, kj jo vodi predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pij ade. Naša delegacija bo ostala v Veliki Britaniji od 5. do 15. marca. Člani delegacije bodo Izven uradnega programa obiskali tudi predsednika britanske vlade Macmillana in voditelje la- kella. Nekateri člani se bodo sestali tudi z britanskim ministrom za zunanjo trgovipo ter z drugimi vodilnimi političnimi osebnostmi. 0 Radio Budimpešta poroča, da je madžarsko ministrstvo za notranje zadeve sporočilo, da je uprava županijske policije v Salgotarja-nu aretirala več ljudi, ki so sodelovali — po besedah bu-dimpeštanskega radia — v kontrarevolucionarnih akcijah na ozemlju županije No-grad. Vse aretirane so izročili vojaškemu sodišču. H Britanski ministr. pred-, sednik MacmUlan je izjavil, da močno upa, da bo njegov ses.tanek s predsednikom Eis«nhowerjem na -Bermudih odstranil vsa nesoglasja, ki so nastala med Veliko Britanijo in ZDA. {9} Štirje ugledni japonski znanstveniki, med njimi tudi Nobelov nagrajenec procesor Hideki Jukava, so se pismeno obrnili na 300 svetovnih znanstvenikov in protestirali proti britanskim pripravam za poskusno eksplozijo vodikove bombe na Božičnem otočju v Tihem oceanu. Japonski znanstvenik! predlagajo, naj bi bili ti poskupi v Veliki Britaniji, saj britanska vlada trdi, da niso nevarni za ljudi. za žene, kmetijsko gospodinjski tečaj prihodnjo zimo, in še vrs'to dobrih sklepov obsega ta načrt. SKLEPI OBČNEGA ZBORA Poleg sklepov, sprejetih že med razpravo, so bili sprejeli še tile: mleka se lahko odkupi na območju zadruge dnevno okoli 250 litrov. Za odvoz v Novo mesto ali drugam je to premalo. Zadruga bo zato uredila zbiralnico za mleko, kjer bodo mleko posneli in sirotko takoj vračali rejcem svinj. To bo zanimanje za večjo proizvodnjo mleka gotovo dvignilo in, ko bodo količine mleka večje, se bo izplačal tudi odvoz drugam. V 2virčah In Hinjah naj se usposobijo sadne sušilnice, v vasi Lazina pa do kraja uredijo sadovnjake. V kratkem bo tudi tečaj za sadjarje. V zadružnem domu v 2virčah bo v kratkem urejen trgovski lokal, ki bo stal zadrugo okoli 270.000 din. Kako bodo porabili dobiček zadruge? 50 odstotkov vsega dobička gre v Investicijski sklad, 25 odstotkov dobi občina. Od ostalega dela bodo dali 40.000 din kot prispevek zadruge članom za naročnino Kmečkega glasu, 100,000 din so določili za prosto razpolaganje, prav toliko za kulturno prosvetni sklad, 160 tisoč din pa za pospeševanje kmetijstva. Zadruga se sme zadolžiti do 7,200.000 din. Izvolili so tudi nov upravni odbor, odnosno so v nov uprav, ni odbor, razen treh članov, iz- volili stari odbor. Predsednik bo še naprej Jože Roje iz Lopate, v odboru pa so v glavnem zastopane vse vasi. Prav tako so izvolili nadzorni odbor, delegate za OZZ, ZHP in gozdarsko poslovno zvezo, delegatko v Zvezo zadružnic in druge delegate za posamezne zadružne organe. Sprejeli so tudi sklep o ustanovitvi aktiva mladih zadružnikov. Računajo, da se bodo prav ti najbolj vneto oprijeli modernega kmetovanja. Med slučajnostmi so predlagali, naj bi se kmetijska zadruga zanimala, kako je z zdravstvenim zavarovanjem kmetov. Stroški zdravljenja so zelo veliko breme za posameznike. Zanimali so se tudi kaj Je t elektrifikacijo njihovega območja. Po podatkih, ki so jih zbrali, bi prebivalci sami prispevali za elektrifikacijo okoli 18 milijonov din. Menili so, da bi morala zadruga skrbeti tudi za elektrifikacijo, ki spada med osnove napredka. Skratka, razprave Je bilo veliko in bila je koristna in plodna. Člani zadruge so pokazali, da hočejo poslej reševati vse svoje gospodarske probleme v okviru kmetijske zadruge, kar Je tudi pravilno. O delu svoj« zadruge in načrtih pa so *e pred tem še posebej pogovorili na sestankih SZDL in na vaških sestankih zadružnikov. Od 307 gospodarstev na tem območju, jih je vključenih v KZ 210. Od teh se jih je lelos vpisal« deset. 8W. 10 (384) »DOLENJSKI LIST« ' Stran 3 Leta nagdo beže in z njimi bledijo tudi spomini. Ko me je »aprosil urednik. Dolenjskega lista, naj nekaj napišem o delu in borbi žena se niisem mogla odločsti, o čem naj pišem. *\li o metliških mladenkah, kri so jih italijanski okupatorji pozvali v aprilu 1941 na zabavo s pripombo »brez sprem- stva staršev!«? Mladina v Metliki se je temu vabilu javno uprla, tako kot vsakokrat poznejši boli gardi ali četni-so postale borke in aktivistke na odgovornih položajih, okupatorju pa ni uspelo, da bi jih pridobili v Gi.ll ali Dopolavo-ro. NA se mogel nasloniti na nje, da bi s tem ustvaril tla Se pomnil, tovariš, tople besede sočutja naših mater, ki niso pozabile ranjencev ln bolnikov v vseh letih NOB? Spomni se jih danes s hvaležnim srcem, saj so bile zares naie mame, vedno pripravljene preliti za svobodo tudi svojo kri! — Na sliki: obisk ranjenca pred odhodom v Bari (lz arhiva Belokranjskega mu-aeja v Metliki). 40 LET MED MLADINO Letos mineva 40 let, kar jt nastopila učiteljsko službo to-varišica Minka Perko. Kdo v mokronoiki občini je ne pozna? Vsi, stari in mladi jo visoko cenijo in spoštujejo. Saj tivi in neutrudno dela že 39 let na mokronoški Šoli. Kdo bi preštel šolarje in šolarke, katerim je tovarišica Minka dajala iz svoje bogate zakladnice znanje ter jih vzgajala z vso ljubeznijo »» požrtvovalnostjo za njihovo prihodnost? Vse svoje sposobnosti, s katerimi jo je narava bogato obdarila, je uporabila za učne in vzgojne cilje. In takšna je bila tovarišica Perkova vsa leta in je še danes? Vselej se je zavedala odgovornosti poklica, katerega se je oprijela z vso ljubeznijo. Vedno je bila in je le danes živ V2flfled svojim »tanovskim tovarišem in tovariši cam. Kot napredna prosvetna delavka je poleg poklicnega dela vestno in zavestno oprav- ljala Še razne funkcije v družbenih organizacijah. V stari Jugoslaviji je pri Sokolu našla dovolj dela v ljudsko prosvetnih panogah: dramatiki, knjižnici, predavanjih Ud. Po osvoboditvi je aktivna v vseh organizacijah, kjerkoli čuti, da je njena pomoč potrebna. Koliko lep'h pri:orčkov je napisala za razne proslave in akademije, koliko vaj je imela z našimi mladimi igralci, dekla-matorji itd. S kako vnemo opravlja funkcijo tajnice Društva prijateljev mladine/ Se in še bi lahko pisali o njent vsestranski prizadevnosti za dvig izobrazbe naših delovnih ljudi, vendar bi kljub temu ne mogli zajeti vse njeno udej-stvovanje. Ob prazniku naših borbenih žena ji čestitamo in želimo, da bi čila in vedrega duha, kakor je, še dolga leta tako vzgledno opravljala svoje šolsko in izvenšolsko delo. poznejši beli gardi ali četnikom, kakor je imel namen. Skoro vsaka hiša v mestu, z zelo r edko izjemo, je imela borca in aktivista. Na stotine žena je pomagalo vojski in ranjencem, katerim so posvečale posebno skrb. Vsako leto za 8. marec so se najprej spomnile ranjencev. Polne košare in tudi vozove hrane so žene pošiljale v partizanske »olnišnice. Nič čudnega taka prizadevnost žena in mladine, saj so vodile v zaledju vso politično in gospodarsko dejavnost. Mladenke iz Boldraža so dalj časa same vodile svojo vas. Bila je zima in sneg, da je Škripalo pod nogami. Bilo je v jutranjih urah in mrak je le počasi lezel skozi zasneženo pokrajino. Voz z volov-sko vprego je bil že naložen z živili sredi vasi. Ob vozu je bila Draga, ostale so pa pomagale nalagati in znosuti do voza. V vas so večkrat vdrli sovražnikovi vojaki in bela garda, da bi s tem zastraševali ljudi. Vendar se pogumne in požrtvovalne mladenke tega niso bale. Mladinke Draga, Marička, Lojzka, Kari ina in Pepca so bile najbolj' aktivne. V vasi so vodile Krajevni narodnoosvobodilni odbor in odbor OF. Njihova aktivnost se je še povečala, ko so odšli vsi možje v NOV. Potrebno le bilo obdelati vsa polja, vestno voditi gospodarstvo, ker le tako je bila pomoč vojski lahko izdatnejša. Ob večerih so prirejale v vasi sestanke in tudi za študij so našle časa. Tudi na sektorju Suhor (tedaj rajon) so bile v KNOO same žene m mJadina. Ze leta 1943 (je bil sestavljen rajonski šolski svet iz samih žena, v katerem so bile zastopane vse vasi. Po vseh vaseh je bil šolski pouk. Polja so bila obdelana do zadnjega koščka. V Suhorju je bila osnovana prva prodajna zadruga, ki jo ie vo-uila. Rezka Jelenič. Za primer vpadov okupatorja in ofenziv, so žene č,uvale arhiv. Lepo so vodile gospodarstvo med NOB tudi žene v Bereči vasi. Predsednica v KNOO je bila Marija Radkovičeva. Na tem sektorju so žene posebno lepo proslavile 8. marec. Za program so same spisale recitacije, pesmi in igrice. V vasi Zemelj oo Kolpi so žene in mladinke vodile narodnoosvobodilni odbor. Predsednica je bila Tončka Bei-kopčeva. Podnevi so žene delale na polju, ponoči pa pekle kruh in kuhale za borce. Tako je bilo, ko so sovražnikove horde hotele pregaziti Belo krajino in uničiti razvoj' oblasti in gospodarstva. Ti kratki spomini iz najbolj usodnih dni našega naroda nam govore o zgodovinski vlogi naših žena. ki so med bor->0 pomagale graditi našo oblast in gospodarstvo. Regina Fir VLADO LAMUI: PLEVICE »Vi ste naša mama...« Nekaj lepega bi rad povedal, samo nekaj besedi. O preprosti kmečki ženici, neustrašeni borki za napredno in novo življenje, o partizanski materi iz Koroške vasi. Dolgo jo že poznam; njo in njeno skromno hišico, njeno dobroto in njeno toplo, materinsko srce. Pred kratkim sem jo obiskal in povedala mi » .... Žensko delavsko gibanje postavlja kot svojo glavno nalogo boj za gospodarsko in družbeno enakopravnost žene, ne samo za formalno enakopravnost. Vključiti ženo v družbeno proizvajalno delo, iztrgati jo iz domačega suženjstva, osvoboditi jo podrejenosti — duhamome in ponižujoče — večnega in izključnega okolja kuhinje in otroške sobe — to je glavna naloga. To pa je dolg boj, ki terja temeljito preobrazbo družbene tehnike kakor tudi navad.* Lenin po revoluciji sovjetskim delavkam Je nekaj več o svojem življenju. Takole je dejala: »Rodila sem se 20. junija 1891 v Koroški vasi. 2e v rani mladosti sem ostala sama, oče in mati sta mi umrla. Ni bilo lahko. Rasla sem med tujimi ljudmi :n zgodaj sem spoznala krivico; namesto nežne materine roke sem vedela le za kruto roko gospodarjevo. Veliko sem pa brala, tq mi je bilo največje veselje. V knjigah se mi je odpiral prej neznani svet, poln »Se bi se rade učile!...« Tako so povedale tečajnice na zakuslki, ki so jo priredile ob zaključku gospodinjskega tečaja v Dol. Toplicah. 3fi jih je v dveh skupinah obi.skovnlo več-tedenski tečaj, ki ie NI v de- v razne tečaje, organizirah so pa zdaj predvsem gospodinjskega. Tečajnicam sta nudili izobrazbo tov. Štefka Vidmar in tov. Milka Cešarek .7. okrajnega za- Čedalje več zaposlenih žensk Sredi "marca bo ComtiralnJ odbor Socia-liUtlone ^veze delovnega ljudstva Jugoslavije razpravljal o družbenem položaju Žwnsk pri nas. — ti leta v leto narašča število žemsk » delovnem razmerju; nsizadcvaln pa j« le v letih 1950 do 1952. Nekaj pod&lkofv o zaposlenosti lena (turea kmelLVtva): 1939 197.73« 1940 199.236 1949 465.168 1950 434.222 1951 375.168 1954 339.010 1956 386.615 1957 519.000 akademijo, 506 s .prirođaslovnro-matem&ticno fakulteto, 494 s kmeOi.lsko fakulteto Itd. Med skupno 45.160 odborniki občhiMkih Ijudukih odborov pa je žemrk samo 948, od skupno 7670 okrajnih odbornikov v državi pa komaj 242 žensk. V zvezni ljudski *kti|»a?Lni je 31 žensAi-ljnriNkih poslank, v skup. Mini LR Srbije 13, v skupščini IR Hrvatske 16, v skupščini LR Slovenci« Vt, v skupščini LR Bofk (4843), pedagoginj (3204), zdravnic (1909), pravnic (1265), fvmacevtk (117C), 921 z en'k ■ dokončano ekonomsko fakulteto, 705 a umetnostno LEPI USPEHI IN NAČRTI ČRNOMALJSKIH ZADRUŽNIC Dne 21. februarja so imele svoj ob^nl zbor zadružnice kmetijske zadruge Črnomelj. 2e ude.ežba — 70 žena — priča, da se kmečka žena — proizva- Žena — rezervni oficir in aktivna borka za socializem Na Belem griču pri Mokronogu in vsej občini je prav dobro znana po vsestranski dejavnosti tovar&šica MIM[ HOČEVAR. 2« leta 1W2 je odšla v partizan« ln opravljal« v težkih in nevarnih razmerah bolničarsko e>tužbo. Leta 1943 je bila nevarno ranjena v borbi pri Kostanjevici. Od tedaj je biLa V raznih partizanskih bolnicah ln. čeprav težko bolna, Je oprav.jala z ljubeznijo svoje dolžnosti. Po velikih zaslugah, ki si Jiih Je pridobila, pa tudi tara d i sposobnosti, je postala le v partizanih oficir. Po losvoboditvi se je njeno delo nadaljevalo na vseh poljih družbenega življenja. Zaupane so ji bile odgovorne dolžnosti pri bivšem OLO Trebnje, oa-nes pa je kot ljudski odbornik ObLO Mokroniog predsednik sveta za socialno varstvo, poleg teg« pa de.a tudrt v Zvezi borcev. SZDL, RK ln ZVVI občine Mokronog. Kakor j« bila vztrajna in nepopustljiva v najtežjih čas'h naše zgodovine, prav tako se zaveda tudi danes, d« Je potrebno za dvig in napredek natega delovnega človeka uporabiti vse sile ln sposobnosti. Kljub temu, da čuti težke po-•ledice vojne na zdravju, se delu nikdar ne izmakne, vedno je pripravljen« izvršiti še tako težke naloge. Bila je borbena v času narodno osvobodilne borbe, pa tudi danes njena borbenost z« uresničenje najlepših ciljev ni nič manjša. K prazniku žena ji čestitamo in ji želimo zdravja, da bo mogla delati vse, kar hoče Un želi r.a blaginjo nase so-cin 1 '.icne dJnmovine! Jalka zanima za gospodarstvo in napredek vasi. Na zboru so bili tudi zastopniki družbenih organizacij. KZ in okrajne zadružne zveze. PoibčiJo je pokazalo, da so zadružnice lan- izpolnile svoje naloge in dosegle pri tem tudi nekaj uspenov. Splošno izobraževalnih tečajev in predavanj se je udeležilo preko 290 kmečkih žena in deklet. Zene »o sprejele na eboru nova pravila in p.an dela za leto 1957. Letos bodo zadružnice posvetile vso pažnjo proizvodnim nadogam . Prebel-le 1n higiensko si bodo uredile kur-nioe in svinjak«. Zadružnice iz Zorenc so naročile štajerske piščance in se obvezale, da bo pri mjih rejsko središče. V ta Skupina deklet tečajnic kmetijsko-gospodarske šole v Mirni peči z učiteljico Jožo Florjančičevo pozdravlja domače in vse prijatelje namen Je bilo na tem področju že strokovno predavanje. £ene iz Vojne vasi se zanimajo za valilna jajca teh kokoši. Zadružnice bodo z zadrugo sklenile pogodbo za oddajo prašičev. Kio bo Kmet. proizvajalna zveza pričela poslovati, bodo skrbele za čimvečjo koli-6ino čistega in svežega mleka. Posebno skrb bodo posvetile higienski in ekonomski ureditvi kmečkih domov. Da b/o letos pridelane čimveč zelenjave, jo bodo žene obdelovale s »Krt« orodjem, ki ga bodo naročile pri svoji kmetijski zadrugi. Skrbele bodo, di bo zelenjave dovolj za lastno uporabo in za trg. Na 7 sektorjih bodo v mesecu marcu postavile vaške krožke zadružnic in preko njih uresničevale svoje naloge. Cepljene divjake češenj bodo žene presadile na svoje o*to-move, da bo tega sadja čimveč za naše ma.Čke in za domaČi trg. Sadike češenj so na razpolago vsem zadružnikom v sektorju Črnomelj. Izvolile so nov odbor ln pritegnile k sodelovanju mlade zadružnice. Zavedajo se. da le le v naprednem gospodarjenju zajamčena blaginja. Vsak teden objavlja DOLENJSKI LIST novice iz vseh krajev Dolenjske, zato ga Čimprej naročite sinu ali nečaku, ki je pri vojakih! Bolj ga ne boste mogli razveseliti, kot z vsakotedenskim »pismom« iz domačih krajev! Na PuJčavt pri Mokronogu živi • svojim možem 65-letna MARIJA MILAVEC. 2« leta 1941, takoj po vdoru okupatorja, «e je z možem in štirimi sinovi vključila v OF. Njen mož in trije sinovi so bili borci Brežiške partizanske čete takoj od Jen« ustanovitve. Toda že novembra 1941 so vsi trije sinovi padli kot žrtve nemških osvajalcev, . Tovarlšica Mil«včeva Je tudi ves čas po osvoboditvi znana kot dobra in zavedna aktivistka, ki je zlasti za orgsn'- Za 40.000 din za primer invalidnosti vsled nezgode je zavarovan vsak naročnik našega tednika pri DOZ Novo mesto, za 20.000 din pa za primer smrti, ki bi bila posledica nezgode. Ne odlašajte zato s plačilom naročnine za dolenjski pokrajinski časnik! zacijo zavednih žena mnogo storila. Se danes j« na moč aktivna in opravlja z vnemo ra^-ne odgovorne dolžnosti v SZDL, ženskih organizacijah pri Zvezi borcev, Rdečem križu in Društvu prijate.jev mladine. Ob dnevu naših borbenih Bena ji čestitamo k njenemu vztrajnemu ln poirtvovalnemn delu in ji želimo le mno^n uspehov in krepkega zdravja! velikokrat do kože premočena, pa sem vse prestala, saj sem vedela, zakaj se borimo. Pr; nas so se zbirali partizani. Spominjam se Majde Sileove, kako mi je nekega večera rekla: ,Vi ste naša mama!' Kmalu nato je padla na Novi Gori. Leta 1943 je obležal pod kroglami okupatorjev moj najmlajši sin Stanko. Bilo je hudo, prehudo...« Umolknila je, čez čas pa spet dodala: »Da. težko je bilo...« Po uvelem licu sta ji zdrseli solzi, oči pa šo še vedno strmele skozi okno v tiho pokraj;no pod Gorjanci. Morda je gledala v duhu svojega Stanka, kako se poslavlja od doma, ves mlad in neizkušen. Bal sem se pretrgati molk, v katerem sva obsedela. Čutil sem. kako me prevzema materino srce. Tiho sem se poslovil. Se živijo ljudje, še živijo. V vasi sem zvedel, da je zdaj Mrvčeva mama predsednica invalidske organizacij« v Stopi-čah, članica Rdečega križa ln najstarejša naročnica Dolenjskega lista v Koroški vasi. Slavko Lesar ČESTITKE ZA PRAZNIK ŽENA Bliža se ff. marec — Dan borbeni žena. Na ta dan bodo naše matere in žene osvežile spomin na težke dneve, ki 90 jih preživele za Časa okupacije. V skupnih naporih za osvoboditev so se Žene neustrašeno borile in neštete so bile mučene. 8. marec bomo tudi mi mladi fantje, ki čuvamo težko pftm borjeno svobodo kot vojak f JLA, svečano praznovali. K prazniku žena čestitamo vsem ženam hvaležni sinovi in jun želimo še mnogo uspehov pri izgradnji socializma. Obljubljamo jim. da bomo zvesto čuvali naše meje in domovino, za katero so toliko žrtvovale/ Marijan Jazbinšek V. P. 5258 Smederevska Palanka. - AKADEMIJE V POČASTITEV MEDNARODNEGA DNEVA BORBENIH 2ENA Nocoj ob 20. urd bo v Domu demijo prav tako v nedeljo, 10. ljudske prosvet« v Novem mestu slavnostna akademija v počastitev 8. marca. Po nagovoru bodo nastopili: vajeniški pevski zbor, mešana zbora iz Smihela in Bršljina, moški zbor PD Dušan Jereb in društveni orkester. Občinski odbor Socialistične zveze vabi k udeležbi I Vsi terenski odbori SZDL bodo poleg tega priredili terenske proslave, po katerih bodo pogostili žene. V Briljinu bo priredila Svoboda slavnostno aka- KAJ JIM BOMO o JUTRI SKUHALE ■ Pozdrav zavednim ženam Iz Dragomije vasi Dragemaljčanke so Imele Izza dni, ko je bila ustanovljena prva belokranjska partizanska skupina, že polne roke dela.Tn najbolje vedo partizanski borci. Marsikatero noč so prečule v skrbeh, ali bodo lahko pravočasno poslale partizanom hrano, kaj jim bodo skuhale prihodnji dan in če ne bodo prišli še to noč Italijani in spremenili va« v eno samo razvalino. Bile so priljubljene partizanske mamice. Ko je bila ta aH ona v najlepšem snu, jo je zdramilo trkanje: »Prišli so! Imaš kaj jesti? Daj hitro! Mudi ie!« Mnogokrat so skupno z dekleti odšle s polnimi košarami in jerbasl proti bližnjemu gozdu. Krštimčev* je prišla k Škofovi ali Južnova h Kramaričevl: »Kaj jim bomo jutri skuhale? V Kostanevju jih je sedem. Povej ie Starlhovi in Težokavi, jaz pa povem še ostalim! Ti, Mina, pa povej dekletom, naj zberejo nekaj masti, moke in krompirja.« Da, tako je bilo neštetokrat. Zelo navdušena je bila Južnova mati, mati narodnega heroja Martina Južne, saj je bil med temi sedmimi borci tudi njen sin Martin. Ko so italijanski žarometi Je obsevali okolieo iz Metlike por.no v noč In ko so krogle italijanskih topov Se švigale Iznad vasi, padale v vas in krog nje, so imele Dragemaljčanke ie svojo organizacijo AFZ In praznovale 8. marec — Dan žena. Pozno v noč so imele sestanke in razpravljale o tem. kako bodo pomagale partizanom, kje in kuho bodo dobile zanje hrano in podobno. Prav je, da se dragomeljskih žena, ki so doprinesle lep delež v NOB, spomnimo tudi danes, ko ie enajstič svobodno praznujemo 8. marec. J. S. marca, ob 16. uri v zadružnem domu. V ostalih krajih bodo akademije in prireditve razglašene na običajen način. Metliške zadružnice za napredek V MetUki Je bilo 24. februarja zborovanje žena - zadružnic pri KZ v Metliki. Udeležilo se ga Je 32 žena in razpravljale so o vseh perečih vprašanjih kmetijske proizvodnje in gospodinjstva na vasi. 2ene so se pogovorile, da se bodo poslej priza« devneje udejstvovale v organizaciji zveze zadružn.c in tako pomagal« pri napredku vasi. Zlasti so se zanimale za razna sredstva proti poljskim in vrtnim škodljivcem, o zamenjavi semenskega krompirja, škrop. ljenju sadnega' drevja, vinogradov, o- učinku novega škropiva ter o raznih kreditih za gradnjo gnojišč, za nabavo umetnih gnojil itd. Izvolile so nov odbor in delegatko za odbor zveze zadružnic. ■5tr«n 4 »DOLENJSKI LIST« f Ster. 18 (3M) Družbeni plan in proračun okraja Novo mesto za 1957 sta usmerjena predvsem v ntvrli+^TT -n ^ ~" i. il - • Zadruga v Kostanje UirQ.lt©V HaLSin OiDClIl najmočnejši gospodarski čin VICI najmočnejši gospodarski činitelj f (Nadaljevanje s L strani) Videvamo povečanje v industriji (posledica uvedbe novih kapacitet, osvojitev proizvodnje novih artiklov, povečanje storilnosti dela .in upoštevanja rezorv v podjetjih, ki doslej še niso bM.je bilo, 'lani. Nastajali bodo iz Občinskih doklad in taks ter iz dobička obrti, trgovine 'n gostinstva. Lan/i smo sklade uporabljali predvsem za dograditev ž« v prej'šnjih ietih začetih objektov, manj pa »a kmetijski napredek. Zato pa je leto 1957 predvideno kot začetek načrtne obnove našega kmetijstva, pni čemer bomo vskladili sredstva in načrte občinskih, okrajnih in zadružnih skladov. 6. KAJ IN KJE NAJ BI SE PO OSNUTKU DRUŽBENEGA PLANA V OKRAJU LETOS GRADILO? Sredstva za komunalno graditev bodo trošena predvaem za gradnje in adaptacije šol, za gradnjo vodovodov, kanalizacij, za elektrifikacijo, zdravstvene objekte in za šolsko opremo. Za gozdna komunikacijska dela bo po občinah porabljenih pribl. 45 milijonov dinarjev. Kje se bodo ti objekti gradii.lt. hi bilo Pa preuranjeno govoriti. To je še stvar razprave okrajnih im občinskih svetov ier ljudskih odborov. V nedeljo 24. februarja je btl ebčni zbor kmetijske zadruge v Kostanjevici na Krki, katerega sta se poleg več kot 250 gnspo-aarjev udeležila tudi tovariš predsednik Franc Pirkovič ln tov. Kap*. Zadruga je poročala o delu preteklega leta in nakazala nove smernice. Kmetijska zadruga v Kostanjevici je trenutno najmočnejši in najzanesljivejši gospodarski faktor v občini, zlasti še, ker se po izjavi republuške revizije uvršča med najbolj*« dolenjske zadruge. Isto je v svojem govoru poudaril tudi predsednik Pirkovič. Zadruga je namreč v preteklem latu dosegla nekaj izredno lepih rezultatov. Promet je dvignila od predvidenih 77 milijonov na 125 milijonov, kar pomeni, da je svoj načrt presegla za preko 40 milijonov. Razumljivo je, da so se tudi dajatve občini dvignile in to več kot za milijon dinarjev, kar je eden od članov, sicer neopravičeno, tudi kritiziral. Ta višek je namreč rešil položaj, v katerem je bij. občinski proračun, kajtj fluorpgrafiranje je odkrilo večje število tuberkuloznih obolenj, ki so povzročila občini nove izdatke, ki so znašali še več kot milijon dinarjev. Potemtakem je bila morda prav KZ tista, ki je opravila to humano delo, ki je preko občine poskrbela, da se tem ljudem nudi čimprejšnja zdravniška pomoč. Kmetijska zadruga v Kostanjevici ima zdaj vključene 403 gospodarje. Iz dobička bodo še vnaprej naročali za svoje član-Ftvo revijo Naša vas in Kmečki glas. Na občnem zboru so sprejeli tudi nekaj načrtov, med katerimi je najpomembnejši ta, da bodo sistematično zasadili in uredili okoli 40 hektarov površine. Zasadili bodo več kot 3000 sadnih dreves, kjer bo mc»ut. pridelati na desetine vagonov sadja in izkupiti več milijonov dinarjev. V načrtu imajo tudi melioracije in obnovo gnojnič-n'h jam, asanacijo hlevov, asa-nacijo sadovnjakov v vasi Za-boršt itd. Kot posebno pereč problem s# je pred zadružnike postavilo vprašanje mlina. Člani so enoglasno sklenili, da je treba v najkrajšem času postaviti ml in na kostanjeviško področje. Mnogi gospodarji morajo zdaj voziti svoje žito celo v Bregano in Samobor. Jubilej partizanskega mlinarja Pri tem Je tJreba pripomniti, da dosegamo komaj 40 odstotkov republiškega povprečja na enega prebivalca, kar nam ie vedno priča o gospodarski ne-ra-zvitosti okraja, S. kakšen je odnos med predvidenim številom novo-zaposlenih ljudi v proizvodnji v primerjavi s planirano večjo proizvodnjo? Primerjava zaposlene delovne Sile v splošno družbenem sektorju nam pokaže sledeče razmerje: Leta 1955 smo imeli v okraju zaposlenih 7.381 ljudi, lani 7.259, letos pa jih bo 7.608. Primerjava med letom 1956 'in 1955 nam pbkaže indeks 98, primerjava mect letom 1957 in 1955 indeks 103, letošnji a primerjava z lansko pa indeks. 105. "Ce torej računamo, da bomo letos v okraju v splošno družfoenem sektorju na novo zaposlili za 5 odstotkov več ljudi, pri tem pa bomo družbeni proizvod dvignili za 13 odstotkov, nam to pokaže dvig storilnosti za 8 odstotkov. To Je pa močan Činitelj v letošnjem okrajnem družbenem planu. Šentruperčani na pravi poti Na Primostku pri Metliki je v krogu svoje družine slavil svoj 60. rojstni dan mlinar in posestnik Ciril Trček. Znan je kot dober in napreden gospodar. Njegov mlin z idilično okolico je bil med NOB zatočišče mnogih borcev in aktivistov, njegov dom je bil vedno na stežaj odprt vsem, ki so bili potrebni pomoči. Mnoge enote, ranjenci, bolniki in odgovorni Lep obračun dela šentruperške kmetijske zadruge čejo videti očitnega napredka celote, kadar jih osebno žuli kaka malenkost. Stavljenih je pa vendar bilo nekaj dobrih predlogov, kakor poDuda za izsuše-vanje terena ob potoku Bistrica Ob veUkl udeležbi članstva »o minulo nedeljo imeli v zadružni dvorani v Sentrupertu letni občni zbor kmetijske zadruge, ki je prav gotovo ena izmed najboljših v našem okraju. Vsak, ki je občnemu zboru prisostvoval, mora priznati, da je malo zborov, ki bi bili tako lepo pripravljeni in izpeljani. Odlično sestavljena poročila, ki So jih podali tako upravni odbor kakor vsi odseki, so jasno in v razumljivi besedi pokazala vsakomur, d« je KZ v Sentrupertu na pravi poti, da se zaveda svojih nalog v socialistični družbi ln da je v svojem dosedanjem delu in prizadevanju dosegla ž© presenetljivo lepe uspehe. Vsi odseki bres izjeme so bi-ld delavni in vsi lahko pokažejo na uspehe svojega truda. Naj omenimo tu le bežno samo nekatere: Živinorejski odsek se Je uspešno boril proti vsem pomislekom in dosegel lepe uspehe pri umetnem osemenjevanju. Zanimanje med kmeti raste ln sklenili so, da bo odslej osemenjevanje v Sentrupertu vsak teden. Izredno lep na- Dolenjski stenografi in strojepisci! V vseh večjih mestih Slovenije so poklicni daktilografi, strojepisci in stenografi že organizirani v samostojnih društvih in klubih. Društva skrbe za nadaljnjo vzgojo in tehnično izpopolnjevanje strojepisk in stenografov, prirejajo dopolnilne in začetniške tečaje za stenografijo in strojepisje ter so skratka velika pomoč za izobraževanje teh kadrov. Nedavnega tekmovanja najboljših strojepiscev Slovenije v Ljubljani se je iz novomeškega okraja udeležila samo ena tova-r:.^ica. prav gotovo je pa na Dolenjskem več sposobnih tovarišev in tovarišic, ki bi lahko kandidirali za udeležbo na republiškem prvenstvu. Skupina stenografov in strojepisk v Novem mestu daje s tem pobudo z» ustanovitev novega društva stenografov in strojepiscev v Novem meslu Iti samostojnega kluba V Črnomlju. Da bi lahko iniciativni odbor začel delati, vabi vse daktilografe, strojepisce in stenografe iz ustanov, uradov, zavodov im podjetij v okraju, da pošljejo kratko prijavo za vstop v novo društvo (ime ln priimek, naslov, kjer je zaposlen). Prijave pošljite na naslov: Sonja Mišjak, ObLO Novo mesto. Interesente prosimo, da bi poslali prijave vsaj do 21. marca 1957. predek so dosegli kmetje, ki so se vavnali po navodilih živinorejskega odseka, v izboljšanju mlečnosti krav, ki se je na sploš-no znatno dvignila, v enem primeru pa Je dosegla celo preko 4000 litrov. Uspešna in neprestana borba se je razvijala proti met-ljavosti. Bil je že skrajni čas za sistematsko delo, saj je bilo okužene že čez 80')'o živine. Veliko pozornost posveča ta odsek tudi čistim pasmam, zato vestno in natančno vodi rodovnik. Omenimo naj tudi, da gradi KZ novo mesarijo s hladilnieo ln predelovalnim mesa. Dela gredo že h koncu. Presenečeni so bilt ob lepih uspehih kmetovalci, ki so se na potzkusnih parcelah točno ravnali po navodilih semenskega odseka. Njihov pridelek poizkusnih kultur je bil tolikšen, da bodo letos Imeli nedvomno že veliko posnemalcev. Sadjarski odsek Je izvedel uspešne poizkuse z novo vrsto plemenitih orehov, ki jim tukajšnje podnebje izredno ugaja. Večina kmetov Je že sprevidela pomen in korist sistematičnega čiščenja ln škropljenja sadnega drevja, zato je zadružna motorna sadna škropilnica stalno na delu, poleg tega pa Ima več kmetov ročne škropilnice, kI so tudi do-dobro Izkoriščene. Strojni odsek Je tudi napredoval. Nabavil je 30 doz za motorne priključke, za kar je znaten del nabavnih sredstev prispevala KZ, da bo na ta način olajšala vsakovrstna dela mnogim svojim članom. V načrtu ima tudi na-havo nove mlatilnlce t vsemi prl-klmčkl in pritiklinaml. Čebelarski odsek s*y Je neumorno trudil, da se Izboljšajo naša ajdova pasišča. Dosegel je že nekaj uspehov, treba pa bo še precej truda, da bodo kmetje na splošno zavrgli zelo slabo zeleno ajdo, od katere tudi rejci čebel ničesar nimajo, ln. da bodo sejali črno ajdo, ki Je kvalitetna ln ki tudi za čebele mnogo pomeni. Odsek je oskrbel svojim članom potrebne količine sladkorja po znižani ceni za krmljenje Čebel. Izvrstno poročilo je podal tudi odbor zveze zadružnic. Spoznali smo, da so žene — zadružnice storile mnogo za izboljšanje vrtnarstva, perutninarstva, za higiensko ureditev domačij, za zdravo prehrano ip. V načrtu imajo tudi poučne izlete In pritegnitev vseh žena v svoj krog. Kniigovodsko poročilo Je bilo Izčrpno ln razumljivo. Vidi se, da je to delo v rokah sposobnega človeka. Z ozirom na bogata in vzorno sestavljena poročila pa je bila razprava, ki jim je sledila, dokaj skromna in nenačelna. J« Še'precej posameznikov, ki no- MATURANTOM za nasvet in v pomislek Studil na prlrodoslovno-matema-tično- filozofski fakulteti traja po učnem načrtu 8 semestrov (4 leta), dejansko pa se delo zaradi diplomskega izpita podaljša Se vsaj za 1 semester. 2. Pravno - ekonomska fakulteta (Trg revolucije št, 1. Ekonomski oddelek, Gregorčičeva 27) ima dva oddelka: pravni ln ekonomski. Diplomanti pravnega oddelka dobe naslov diplomiranega pravnika, diplomanti ekonomskega od_ delka pa akademsko stopnjo diplomiranega ekonomista. Diplomirani pravniki imajo možnost zaposlitve v različnih strokah: na sodiščih, v javnem tožilstvu, javnem pravobranilstvu, advokaturi, v pravnem referatu raznih podjetij ln ustanov ter zadrug. Diplomirani pravnik lahko dela v zdravstvu, prosveti. na ljudskih odborih itd. Danes imamo veliko pomanjkanje pravnikov, prav tako pa je tudi veliko možnosti za zaposlitev ekonomistov. Ekonomiste čaka mnogo dela na okrajnih ljudskih odborih, v centralnih republiških in zveznih ustanovah, statističnih uradih, bankah, trgovskih podjetjih, tovarnah, kombinatih itd. Diplomirani ekonomisti a« lahko zaposlijo kot direktni referenti - analitlčarjl, referenti za nabavo predmetov, referenti za prodajo predmetov, referenti za uvoz. referenti za izvoz, referenti ta skladišča itd. Studij na pravno-ekonomski fakulteti traja 8 semestrov. 3. Tehnična fakulteta (Ulica Toneta Tomšiča 12) vzgaja inženirje za razne stroke. Ima sledeče oddelke: a) oddelek za arhitekturo. Absolventi so inž arhitekture; b) oddelek za elektrotehniko, ki Ima odsek za šibki ln odsek za jaki tok. Prve Štiri semestre imajo vsi Itudenti enak program, usmeritev po odsekih se izvrši po 4. seme- ftru. Diplomanti dobijo naziv Inženir elektrotehnike. c) Oddelek za gradbeništvo in geodezijo. Ta oddelek ima odsek za gradbeništvo ln odsek za geodezijo. Diplomanti so Inženirji gradbeništva ln inženirji geodezije. Geodeti imajo od J., semestra poseben učni program. Gradbeniki imajo v zadnjem letniku možnost usmeritve v hidrotehniko, promet aLi konstrukcijo. d) Oddelek za kemijo ln fiziko ima odsek za kemijo in odsek za fiziko. Diplomanti so inženirji kemije (tehnologi) ali fiziki. e) Oddelek za rudarstvo In metalurgijo ima odsek za rudarstvo in odsek za metalurgijo. Diplomanti so inženirji rudarstva in inženirji metalurgije, f) Oddelek za strojništvo. Diplomanti so strojni inženirji. Studij trata po učnem načrtu na tej fakulteti J.0 semestrov, dejansko pa več. Diplomirani študenti tehnične fakultete se lahko zaposlijo v raznih državnih ustanovah, v posameznih zavodih, industrijskih laboratorijih, podjetjih itd. Obeti za zaposlitev diplomiranih tehnikov vseh oddelkov tehnične fakultete so danes zelo ugodni. Največje pa so potrebe po rudarskih, geodetskih, gradbenih ln strojnih inženirjih. 4. Medicinska fakulteta (Vrazov trg 4). Ta fakulteta Ima 2 oddelka: oddelek za splošno medicino ln oddelek za stomatologijo. Diplomanti dobijo naziv doktor splošne medicine in doktor stomatologije (zobozdravnik). Studi.1 na tej fakulteti traja po učnem programu 12 semestrov. Diplomanti se kot zdravniki lahko posvetijo specializaciji v številnih ustanovah preventivne in kurativne medicine. :.. Fakulteta za agronomijo, gozdarstva In veterine (Keekov tr,^ 6t. D. KakuHeta ima t rt oddelke: Oddelek za agronomijo, oddelek za gozdarstvo in oddelek za veterino. Studii na tej fakulteti traja po tn njegovih pritokih, s čimer hi se znatno omejila nadležna met-Ljavost, ki ima svoj izvnr v zamočvirjenih travnikih. Govorili so tudi o graditvi moderne sušilnice na Mirni, ki bo imela velik vpliv na razvoj kmetijstva tud,i na šentruperškem področju. Ob zaključku so izvolili na tajmh volitvah nov odbor KZ. Same volitve pa bi bile bolj demokratične, če bi kandidate postavljali zadružniki sam,i in ne volilna komisija, čeprav Je ta sicer postavila 21 kandidatov, od katerih so jih 13 Izvolili v novi odbor. Zelo pogrešamo v njem nekaj mlajših ljudi, ki jih je treba polagoma uvajati v vodstveno delo. Izvoljeni odhor je sestavljen sedaj iz samih starejših močnih kmetov, prepričani pa smo, da bodo razumeli naš soc;aiiistični razvoj in vodili kmetijsko zadrugo v Sentrupertu tako, da bodo imeli veliko neposredno konnt od nje tudi mali in srednji kmetje. Takole so volili v nedeljo, 24. februarja v GrČvrhu pri Mirni peči nov vaški odbor SZDL Zatohla kmečka soba — šola na Selih pri Hinjah Preteklo soboto se je 30. su-hokranjskih učiteljev zbralo na SeUh pri Hinjah.. Dan je bil lep, sončen in človeka, je stisnilo pri srcu, ko je videl kako se šolski otroci stiskajo v> mrzli, zatohli kmečki sobi z majhnimi okni. To je namreč šola. Kraj, kjer se za življe-nje pripravlja 75 otrok s Sel in bližnjih vasi. Tu je šola že od leta 1910. Dve mlad; učiteljici skušata napraviti otrokom čim prijetnejši dom v učnem načrtu 9 semestrov, dejansko pa še semester ali dva več., Inženirji agronomije se lahko zaposlijo v ustreznih ustanovah ln podjetjih okrajev, mest in občin, na kmetijskih posestvih, v kmetijskih lekarnah, fitopatoloSkih postajah, ustanovah, za mlekarstvo, v kmečko-obdelovalnlh zadrugah, v znanstvenih inštitutih in kot asistenti na fakulteti. ■ Inženirji gozdarstva imajo možnost zaposlitve v gozdnih upravah ln podjetjih (okrajnih, republiških ln zveznih), v Iftsno-inclustrijskih podjetjih, znanstvenih inštitutih in kot asistenti na fakulteti. Diplomanti veterinarske fakultete imajo možnost zaposlitve v vrsti raznih ustanov: v veterinarskih postajah In ambulantah, živinorejskih zadrugah, v veterinarskih diagnostičnih in znanstveno-razisko-valnih ustanovah, v mesni in mlečni Industriji, na kmetijskih posestvih, veterinarskih oddelkih higienskih zavodov, kot asistenti na veterinarski fakulteti in kot predavatelji na srednjih in nižjih veterinarskih šolah. Kakšne bodo možnosti za zaposlitev veterinarjev, ki bodo diplomirali Čez S iPt ali več, je težko ret'i. Za sedaj pa lahko rečemo, da nam veterinarjev zelo primanjkuje. UNIVERZE V DRUGIH REPUBLIKAH Abiturientl lahko študirajo tudi na univerzi v Zagrebu. Beogradu. Skoplju in Saraievu. Nev^tp-- '-^ univerz imajo še to ali ono fakulteto, ki je univerza v Ljubljani nima (n. pr. farmacevtsko ali geološko), druge pa Imajo spet manj fakultet kot Ljubljana. AKADEMIJE 1. Akademija za upodabljajočo umetnost, Ljubljana, Strossmajer-ieva ul. 1. Za sprejem na Akademijo za upodabljajočo umetnost se zahteva sprejemni Izpit. Izpit obsega preizkus znanja risanja, kiparstva ali grafike. VLADO LAMUT: KMEČKA ZENA — Obiščite razstavo akadem. slikarji Vlada Lamuta v veži Studijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu! šoli in jih čimveč naučiti. Ker ni prostora, imajo učenci od S. razreda dalje pouk le vsak drugi dan. Kako težko je delo v kombiniranih oddelkih, je praktično pokazala zbranim učiteljem upraviteljica Olga VrstovškovOf. V četrtem razredu so imeli računstvo, v petem in šestem po prirodopis. Njena kolegica je v referatu govorila o risanju v oHnotmi šoli. Kljub težkim pogojem so sami pripravili na Selih igro. Posebno veselje pa imajo z lutkami. Poleg organizacijskih vprašanj društva so se zbrani učitelji seznanjali z bližnjo reorganizacijo šol. z uvedbo osemletk. V delu je nekakšna anketa, ki naj bi pokazala, kje so v resnici pogoji za ustanovitev osemletnih šol. Za sedaj bi imeli take pogoje v Žužemberku, na Dvoru in morda v Prevolah, če bi se tja vključili višji oddelki sosednjih niže organiziranih šol. Sporazumeti se bo treba o ukinitvi nekaterih manjših šol ali vsaj nekaterih oddelkov na teh šolah. Problem bi bil mnogo lažji, če bi teren ne bil tako raztegnjen in če bi imeli primerna pota in ciste. Marija Korbar Dopisujte v Dolenjski list! V vsako hišo na Dolenjskem DOLENJSKI LIST! Nobenega dolenjskega gospodarstva brez DOLENJSKEGA LISTA! funkcionarji so vedno našli tam topel sprejem. Zlasti so bili deležni gostoljubja rekonvalescenti in ranjenci, ki so čakali na odvoz z letalom v zavezniško bolnico v Bariju. Tam je bil kot ranjenec tudi narodni heroj Franc Kočevar-Ciril, pred-no je b:l odpeljan na zdravljenje. Tudi tov. Tito Kraigher je bil tam, predno je odšel na Turjak, kjer je umrl mučeniške smrti. Več predmetov in literature — zapuščino znanih in neznani borec, ki so jih pustili na Primostku, hrani Belokranjski muzej. Prebivalcev mlina ob Lahinji s» bo opominjala tudi zgodovina naše borbe. Cirilu Trčku pa želimo vsi še mnogo let zdravja in uspehov. Aktiv mladih zadružnikov ustanovljen tudi v Dol. Toplicah »Spoznali bi radi sodobno in uspešno gospodarjenje v kmetijstvu!« Tako želijo mladinci in mladinke v mnogih vaseh in ustanavljajo pri kmetijskih zadrugah aktive mladih zadružnikov. Tudi zadružniki KZ v Dolenjskih Toplicah hočejo omogočiti mladini potrebno izob/az-bo. Zato so se 2fi. februarja zbrali sinovi in hčerke gospodarjev iz Toplic in okolice na ustanovni občni zbor aktiva. Prišlo jih je 60. Kmetijski tehnik tov. Kure jim je razlož'1 pomen take organizacije in vsebino dela, ki jih čaka. Zbora se Je udeležil tudi predsednik okrajne zadružne zveze Viktor Zupančič, ki je pozdravil mladino, predsednik zadruge Jože Pelko Je pa pravtako želel fantom in dekletom uspehov v aktivu. —n* VEC BLAGA, VEC ZAB0 V0LJSTVA (Prenos s 1. strani) Kaj pripravljajo letos novega? Poleg iskanih moških bluz s kratkimi rokavi znamke »Sport« bodo dali na trg nekaj novih krojev v popolnoma novih vzorcih. Čeprav ima težave s pravočasno skrbo surovin s sodobnimi vzorci, ki jih zahteva trg, kupuje podjetje tkanine le doma. Premalo ima pa obratnih sredstev. Zlasti v mrtvi sezoni,, od junija do' avgusta, ima "Industrija perila premalo kreditov, da bi lahko pravočasno začela t zimsko proizvodnjo. Tako je morala lani odkloniti izdelavo 60.000 kosov raznega perila, ker ni imela potrebnih kreditov. To pomeni — odkloniti vrednost 65 milijonov din proizvodnje! O prostorih Industrije perila smo že pisali. Tam, kjer je pred vojno delalo 35 delavk, jih je zdaj 180! Navzlic nemogočim prostorom je kolektiv lani ustvaril za več kakor 350 milijonov dinarjev vrednosti bruto proizvodnje, produktivnost na 1 zaposlenega v podjetju pa povečal v primerjavi z letom 1955 za 13.5 odstotka! Ce bi vendarle doživeli nadzidanjs stavbe, bi proizvodnjo dvignili še za 20 odst- Našim bralcem sporoča kolektiv Industrije perila, da se bo še vnaprej vsestransko trudil, da dim bolj dvigne proizvodnost dela, da poveča kakovost izdelkov ln tako sodeluje pri dviganju življenjske ravni. 180.000 litrov pijač, ki jih pa Dolenjska najmanj pokupi.. * »Letos bomo izdelali 300 hektolitrov malinovca, 900 hektolitrov umelnih žganih pijač in 600 hektolitrov naravnih žganih pijač, poskusno bomo pa uvedli tudi nekatere nove sadne sokove« *— poroča Destilacija alkoholnih pijač iz Mirne. Da podjetje lahko sproti proda vse izdelke ln včasih jiiti ne more dohL tevabi naročil, ie pač dovolj lepo spričevalo za kvaliteto mirenskih izdelkov. Ima pa premalo prostora in sploh nobenih skladišč za sadje in embalažo. Jeseni je ležalo na dvorišču podjetja tudi do 20 vagonov jabolk brez strehe... Pomanjkljiva strojna oprema, ročno čiščenje in polnjenje steklenic, pomanjkanje pravih filtrov in pod. draži proizvodnjo, da ni še bolj uspešna. »Prebivalci našega okraja naj bi bolj vneto kupovali naše blago, saj je prav Dolenjska med našimi najslabšimi kupci, medtem ko največ blaga odkupijo ostali, bolj oddaljeni kraji...« Je zaključilo pismo iz Mirne. Je to mar priznanje, da ne maramo žganih pijač in malinovca, ali skrit očitek, da smo bolj za cviček? — Bodi tako ali tako, veseli smo uspehov mirenske destilacije,' Id sproti proda vse, kar skuha in izdela... 15.000 parov čevljev iz Dolenjskih Toplic Nad sto vrst raznih vzorcev in artiklov obsega proizvodnja industrije čevljev »BOR« v Dolenjskih Toplicah. Letos bodo topliški čevljarji izdelali 15.000 parov čevljev, od teh 10.000 parov raznih moških in ženskih čevijev, 2000 parov fantovskih, 2000 parov otroških čevljev in 1000 parov šivanih gojzarjev. S prodajo čevljev Topličani nimajo nobenih skrbi. Vse prodajo sproti, vča. sih pa tudi ne morejo zadovoljiti želja vseh kupcev. Bolj jih skrbe tu pa tem surovine, ki jih ne morejo dobiti v željeni izbiri. Do maja si bodo uredili nove delovne prostore. Ko bi imeli višji kredit, bi lahko naredili še več, tako pravijo; lani so obrnili kredit kar 14-krat, tako majhen je bil! Dolenjskim potrošnikom želi »BOR«, da bi se prepričali o kvaliteti topli-ških čevljev z nakupom prvovrstnm ročnih izdelkov. Prihodnjič si bomo ogledali načrte nekaterih ostalih podjetij. štev. 10 (364) »DOLENJSKI LIST« Stran S To in ono iz Šentjerneja 1. februarja je odiel na novo službeno mesto zdravnik dr. JuLij Saje, ki je nad šest let zdravil nače bolnike. Za vso skrb im. požrtvovalno delo se mu Sontjerinejčaini iskreno aahvaiuijemo. Obenem pozdravljamo novega zdravnika dr. Borisa Gjurina. Tudi veterinar tovariš Alfred Trenz je prestavljen v Novo mesto. Zamenjal ga je tovariš France Rumpert Novemu zdravniku itn. veterinarju želimo, da bi se kmalu vživela v nove okoliščine in ©e med nami — Dolenjci — dobro pcčujila. * Mizarsko podjetje PODGORJE je v okviru domače sindikalne podružnice oreaini-*jj'irailo strokovna predavanja ob nedeljah. Prvo preda vam je o strokovnem risanju načrtov in detajlov je imel direiktor podjetja tovariš Anton Cvel- V počastitev Dneva borbenih in delavnih žena bo v nedeljo 10. marca ob 8. uri zjutraj v dvorani proslava z govorom, petjem, deklamacija-mi in filmom »Kadar žene ljubijo«. Na brezplačno prireditev so vabljene vse naae žene in maitere. Po proslavi bo žensko društvo pogostilo 31 mater in žena padlih borcev. • V nedeljo 10. marca bo občni zbor kmetijske zadruge v Šentjerneju. Vabljeni so člani kmetijskih raadrug, predstavniki mnc&ičnih organizacij in vsi, ki se zanimauo za dvig kmetijstva. * Kino Šentjernej bo predvajal ta eden dva krasna filma. V scfooto in nedeljo bo kot rodna flMnvika- predatar/a na programu ameriški film »Slavolok zmage«. V nedeljo dopoldne bo za žene predvajan ameriški film »Kadar žene ljubijo.« Ta lepi film si bodo lahko ogledali tudi vsi drugi ljubitelji filma v ponede-ljeflc 11. marca ob pol osmih zvečer. Ne zamudite I V. Zahvala Upravi Dolenjskega lista! 25. februarja 1937 sem od Državnega zavarovalnega zavoda v Novem meetu prejel po poŠti 4.000 dinarjev kot naročnik Dolenjskega lista. To je bila nezgodna zavarovalnina zaradi posledic, ki sem jih dobil na kolenu desne noge, ko sem 2. junija 1956 padel s kolesom v Ljubljani. Za prejeto zavarovalnino se Vam lepo zahvalim in bom vsakomur lahko dokazal, da zavarovalnina te vrste ni le obljuba na papirju, temveč da se vsakomur prizna in izplača, kdor je naročnik Vašega lista. Ludvik Gašpcršič, Sodražica 73 DOLENMI OBVEŠČEVALEC [MeusMMeuat Četrtek, 7. marca — Tomaž Petek, 8 .marca — Janez Sobota, 9. marca — Frančiška Nedelja, 10. marca — 40 m učencev Ponedeljek, 11. marca — Krištof Torek, 12. marca — Gregor Sreda, 18. marca — Kristina Sonce vzhaja 11. marca ob 6.33 in zahaja ob 16.02. Dan Je dolg 11 ur in 33 minut. Luna: 9. marca ob 12.50 prvi krajec. Tri kratke iz Blrčne vas PRODAM KROJAŠKI BIVALNI STROJ »Stnger« v zelo dobrem stanju. Naslov v upravi lista (90-57). PRODAM MALO POSESTVO na Mokrem polju pri Šentjerneju: Pire Martina, Huje 34, Kranj. V NOCI OD J4. NA 25- JANUAR sem Izgubil od Vavte vasi do Potoka rjavo usnjeno rokavico. Poštenega najditelja proeim, da ml Jo vrne v trgovino KZ, Vavta vas. STIRIMESECN A SANSKA KOZA-BREJA Je naprodaj. Prodam tudi zajce-belgijske orjake: Hadl, Zagrebška 10, Novo mesto. PRODAM: mlntilnloo, vinograd z zidanico (10 a) in 50 a starine: Fabjan Jote, Dolenja vas 15, p. Mirna peč. PODPISANI PUREBER NIKO I Vel. Podljubna 3 naznanjam, da sem se zaradi nesporazuma z ženo Marijo Pureber, sedaj Skufca, sodnijeko ločil. — Pureber Ni ko. Najlepše se zahvaljujem kolektivu Kurilnice v Novem mestu za denarno pomoč v času dolgotrajne bolasnl. Jote Hrovat, Novo mesto. Teoretični pouk na kmetijsko-gospodarski šoli se bliža zaključku, 'sedaj pa bo še nekaj praktičnega pouka, zlasti v &ad-bar. O higiensko-tehnični za- jar3tvu. V šolo se je vpisalo 23 Kiti v podjetju bodo predava- d&klet in £anitoV| vendar n!so U člani tozadevne komisije. v.si redno prihajaH l pouku. * , -L . Med najbolj discipliniranimi 28. februarja se je pričel v u,čencl SQ Ana Jenko w y pet_ ■gospodinjski šoli tridnevni te- najstih tednih ni nikoU mgnj_ čaj. Tov. Kaps iz okrajne za . družne zveze iz Novega mesta Je udeležencem predaval o or-gatnzacijskih vprašsntiih v smislu naprednega sadjarstva ln vinogradništva. Zadmjd dan tečaja je bilo na državnem posestvu Brezovica praktično obrezovanje sadnega drevja pod Flrokovmim vodstvom ekipe Fakultete za agronomi kala, Cvetka Žagar je manjka- la samo enkrat, zelo redno je pa prihajala Smajdkova s Podljubna, Fočrvinova Slavka, Lcs-jakov France ln še nekateri. Učenci povedo, da so se v Soli že dosedaj veliko naučili. Dekleta so zadovoljna s poukom slovenščine in računstva, fantje pa trdijo, da je bil pouk iz živinoreje prav tako zelo koristen kot vse ostalo. Dekleta, FRANCU FAB JANU v slovo Hudo rtie je zadela nepriča- jo in Inštituta za sadjarstvo kovana novica, da te ne bom v Ljubljani. vec" videl. Nenadna smrt te je m iztrgala iz naše srede, ko tega V Domu presvete Je bilo ni nih^e mislil. prejšnji mesec poleg dvorane Res je. Se dan. pred ivojo urejena soba, ki bo služila smrtjo sva se dogovorila, da pevcem za vaje, igralcem pa oov* skupaj potovala v Novo kot oblačilnioa. Oder, ki je o- mesto na obisk h jW premijeri s krožnim zastorom otrokom. Obljubil«, da boš in prav dobro razsvetljavo, je pHSel v Črnomelj peš čez dobil nov, zlat okvir, preure- Tančo voro. Ni te bilo. Domov jen pa je tudi zastor. Dvora- grede sem šele zvedel, zakaj na in oder sta sedaj dobro ne. Nezgodna smrt te je po- urejena, kar bo zelo olajšalo brala. delo domačiirri igralcem in Bila sva tovariša od mlado- omogočilo, da bodo tudi pri sti. Ko je okupator leta 1941 nas gostovale kvalitetne igral- zasedel našo domovino, sva ske družine ali pa koncertni prisegla, da se bova borila ansambli proti fašizmu, dokler ne izgi- Dramska družina KUD ne z naše zemlje. Nisva mogla »Brada P-irfcovič« bo v Seat- veliko napraviti. Med prvimi Jerneju ponovila ligro »Via si bil v naši občini aretiran mala« v četrtek 7. marca ob tudi ti. Italijanski fašisti so te 20. uri zvečer. To Je v Sentjer- odgnali v zapore, mučili in neju četrta in hkrati zadnja trpinčili, končno pa poslali na uprizoritev. Vstopnice so v predproda/jd Prl Laonpetu. Ltparske otoke z drugimi zavednimi Slovenci vred. Z begom si se rešil šele po kapitu- laciji Italije in prišel domov ves izčrpan. Doma te je čakala žalostna novica. Tvoji dve hčerki, stari komaj 15 in 16 let sta odšli v partizane, da te maščujeta. Po izdajstvu sta padli v roke krvavim fašistom, ki so ju mučili in naposled ustrelili na Blatniku pri Črnomlju. Vem, kako jt ta vest prizadelo tvoje očetovsko srce. toda prenesel si strašni udarec in delal še naprej za našo svobodo. Dragi France, vsi te borno težko pogrešali. Bil si ugleden in spoštovan mož. Zastopal si nas v občinskem ljudskem odboru in vseh organizacijah. Najbolj pa te bodo pogrešali tvoji najbližji, žena Mara, hčerka Stanka in oba vnuka, ki si jim bil v veliko oporo. Za nas, tvoje tovariše in znance, dragi France nisi umrl. Tvoj duh živi med nami in ne boš nam izginil iz spomina. Naj ti bo lahka domača gruda. Jože Rade RoSada na dolenjskem šahovskem prestolu: Ing. Volk je zamenjal Silo Zadnjic smo na kratko poročali o poteku prvega dela šahovskega turnirja za prvenstvo Dolenjske v Kočevju od 20. do 23. februarja. Tokrat lahko postrežemo s končnimi izidi, z letošnjo lestvico, z oceno turnirja ln z različnimi zanimivostmi. Ing. Slavko Volk je obdržal vodstvo Kakor se je pričakovalo, Je ing. Volk po porazu Sile z Moharjem tgral zelo previdno. To ni nič Čudnega, saj je bil njegov cilj le držati korak s Silo in pridobljeno prednost očuvati. To mu je do zadnjega kola popolnoma uspelo Ker Je Sila remlziral, si je tudi sam lahko privoščil remije. V zadnjih petih kolih Je kar Štirikrat podpisal premirje in samo enkrat zmago. Kaie, da je Silo poraz z Moharjem izučil, zato Je nadaljeval lelo previdno. Do konca Je 4e dvakrat zmagal in dvakrat reml-llral, ker pa je bilo premalo, da ki dohitel ing. Volka. Nepričakovan finiš Je pokazal Mohar, ki si Je iz zadnjih petih partij nabral nič manj kot 4 ln pol točke. S tem deli 3.—4. mesto s Koblerjem, •benem pa Je edini od drugoka-tegornlkov izpolnil normo za I. kategorijo, ki jo po prikazani Igri popolnoma zasluti. Kobler Je poleg zmagovalca ostal edini neporaženi na turnirju. Tu mu Je precej pomagala sreča, saj Je bil z Avscem in kasneje s Kavškom popolnoma izgubljen. Bartdlj nas je v prvem delu turnirja presenetil ln kazalo Je, da mu I. kategorija ne uide. Ker pa je izgubil dobljeno pozicijo z Mohanem ln ker je nato še dvakrat remizi-ral, mu je I. kategorija seaaj uSla. Najboljši iz spodnjega dela tabele Je Klemene, ki je dokazal, da zasluži II. kategorijo, s pol točke manj pa mu sledi Kavšek iz Ivančne gorice (Stične), ki je Imel letos precej smole, saj nI realiziral dobljene partije s Koblerjem, v kateri je imel trdnjavo več. Naslednji mesti delita Malerlč ln Lisac. Prvi je v prvem delu že skoraj potrdil n. kategorijo, v drugem delu pa je presenetljivo popustil. Lisac, včasih strah in trepet vseh udeležencev, je bil tokrat kar preveč pomirljiv. Jarc, Avsec in Kavšek tvorijo rep tabele. Najboljši med njimi je Jarc, k} Je znal tudi favoritom ©dščlp-niti »polovičke«. Uradni vrstni red VI. prvenstva Dolenjske L Ing. Volk (Koč.) 9 točk (75'/.) n. Sila Mitja (N. m.) 8 in po (70,83*/»), III.—IV. Mohar Karel (Koč.) tn Kobler Ivan (Cm.) 8 točk (S8.66*/.), V. Dejak Janez (Koč.) 7 in pol, VI. Bartolj Alojz (N. m.) 7 točk, VII. Klemene Boris £Črn.) 6 in pol, VIII. Kavšek Milan (Iv. gorica) 5 točk, IX. —X. Lisac Matija (Koč) in Male-rič Tone (Cm.) 4 ln pol. XI. Jarc Alojz (Koč.) 4 točke. XII. Avsec Ferdo (N. m.) 3 in pol. XIII. Ze-lezniJc (Koč.) 3 točke. Kako so igrali? Na zaključni svečanost!, ki Ji Ie prisostvoval tudi zastopnik po-irovitelja turnirja sekretar OK ZKS tov. Klaric Jože, je po stari tradiciji dal oceno turnirja ln udeležencev zmagovalec ing. Volk Slavko. Njegove ocene so zelo objektivne, zato se bomo tudi ml naslanjali nanje. Zmagovalec je igral zelo dobro tn Je zaslužil prvo mesto. Samo enkrat je bil v kritičnem položa- ju, ln to v prvem kolu z Barto-ljem, pa se je tudi takrat rešil. Poraz Sile mu je bil dobrodošel, ker se mu tako ni bilo toliko truditi, da Je prišel v vodstvo. Sila se je v drugem kolu prenaglil ln ni hotel remija. Kot Je navada v takih primerih, se je potem moral zadovoljiti z ničlo. Po porazu je spet začel s previdno igro, kar pa je bilo premajo, da bi dohitel vo-dečega ing. Volka. Mohar Je odličen šahist, edino napako ima v tem, da ga poraz vrže Iz tira. Kobler — »kralj remijev« je pokazal dobro teoretično znanje, toda premalo odločnosti. Kvaliteta dolenjskih sadistov nenehno napre- za zaključek še nekaj že!j, fcl so jih izrekli udeleženci na aa-ključnem banketu. Vsi so bili soglasni, da se morajo prvenstva Dolenjske tudi v bodoče prirejati, čeprav bodo morda Imela uraden enačaj okrajna prvenstva. Turnir za prvenstvo Dolenjske pomeni veliko več kot okrajna prvenstva, ki bodo le oKreplJena prvenstva Kočevja ali Novega mesta. Izrečena je bila tudi želja, da bi se dolenjski šahisti čimvečkrat srečali, posebnega pomena pa bi bili turnirji, na katerih bi poleg najboljših Dolenjcev sodelovali tudi mojstri in mojstrski kandidati Slovenija ln sosednih republik, duje, zato je jalovo čakati samo morda tudi kakšen mojster Iz tuna napake nasprotnika, drugače Jine. Take turnirje Imajo Se lepa se zadovoljiti z remijem. De- to« v načrtu tako okrajni šahov-jak le po prikazani igri morda ski odbor v Kočevju kdt v Novem nekoliko previsoko, kot Je Bar- mestu. Ti tunvlrli bi btli velikega tolj morda nekoliko prenizko Bartolj je pokazal velike zmotnosti. Z več turnirske rutine bo morda že na prihodnjem podobnem turnirju osvojil I. kategorl- 10. Klemene nekajkrat ni znal Izkoristiti dobrega položaja. Oba z Maleričem popolnoma zaslužita 11. kategorijo, ki pa Jo Je za sedaj dosegel le Klemene. Za Kav-ska smo že omenili smolo, ki ga Je spremljala. Lani je bil strah in trepet za predstavnike Kcčevja, letos pa ga Je posnemal Mohar, ki je premagal vsp tri Novome-ščane. Zadnjim trem na repu ta pomena za nadaljnji razvoj šaha na Dolenjskem, zato ae nanje ne bi smelo pozabiU. F. M. Pripravlja se zanimiv četveronoj okrajnih reprezentanc Zvedeli smo, da Šahovska zveza Slovenije pripravlja zanimiv če-tveroboj okrajnih šahovskih reprezentanc. Predlog za to srečanje Je dal OSO Novo mesto. Čebel manjka predvsem teoretično »veroboj ne bi bil prvenstvenega znanje značaja, imel pa bi velik pomen O turnirju pa naslednje: ta je pri ocenjevanju moči posameznih popolnoma uspet in tu ima največ kategorij v različnih okrajih. Moč zaslug organizator, ki ga Je res posameznm kategorij bi prlmer-odlicno pripravil. Udeleženci Iz jall tako, da bi v vsaki repre-novomeSkega okraja se zahvalju- zentancl nastopili po trije prvo-jejo prlrediteliem za vso-skrb in kategorniki, pet drugokategornt pozornost, posebno zahvalo pa Izrekajo osebju in upravi hotela »Pugled«, ki so se res potrudili, tako da so udeleženci lz Kočevja odnesli najlepši vtis. Na zaključni svečanosti so najbolj?! prejeli lepe nagrade, zmagovalec ing. Volk pa poleg tega še tri pokale. Vsi udeleženci so od pokrovitelja turnirja — OLO Kočevje — prejeli v dar zanimivo knjigo o Kočevski. kov in dva tretjekategornika. Prvi tak četveroboj Je planiran za 83. ln 24. marec v Laškem, kjer bi se pomerile desetčlansko ekipe okrajev Maribor, Celje, Kranj in Novo mesto. Tako tekmovanje bi bilo velikega pomena za. sodelovanje ln povezavo med okraji, ki Je za sedaj še zelo šibka ali pa Je sploh nI. Ce bi ta poskus uspel, bi bilo morda dobro to tekmovanje razširiti na vse okraje Slovenije. Mladinci novomeškega PARTIZANA — prvakil Republiškega smučarskega pr- čičev čai je za 9.7 sekunde alatv venstva Partizana Slovenije, ki je šl od zmagovalca s Crne. bilo v Kranjski gori od 2. do 3. marca, se je udeležila tudi reprezentanca okrajne zveze Partizana Novo mesto. Člane sta zastopala Slavko Medle ln Marjan Sonc. Medle Je zasedel dvajseto mesto s časom 2:47.9, medtem ko Je bil Sonc diskvalificiran. 2al se prvenstva niso udeležili dolenjski skakalol. v soboto so tekmovali v patruljnem teku mladinci na 5 km, člani pa na 8 km dolgi progi. Snežne razmere so bile odlične in proga KOŠARKA dobrta pripravljena. Največji uspeh Je dosegla patrulja mladin- PARTIZAN (N. m.) »1:81 (38:31) cev Partizana Novo mesto v po- Prvi Javni nastop po zimskem stavi: Anton Darovec, Ivan Be- odmoru so v Novem mestu pri- rus, Ivan Hren. Priborili so si I. pravili košarkarji. V goste so po- mesto s Časom 20:04 fn so biti za vabili Zagorjane. člana I. sloven- 3 minute in 20 sekund boljši od ske lige. NovomeSftanl so pokaza- drugoplasiranega Partizana Sent- h leno igro. gostje so pa prednja- lovrenc na Pohorju. Članska patrulja Partizana Novo mesto, v kateri so tekmovali: Viktor Cujnik, Ivan Lah, stane Pe-trinčič, je s časom 30:15 zasedla tretje mesto za Partizanom Lovrenc na Pohorju in Postojno. V nedeljo so se člant in mladinci iz vse Slovenije pomerili v veleslalomu. Proga je bila precej zahtevna in povsem potedenesa. Tekmovali so na lpodnjem delu znanega bukovniškega smuka. Tudi v veleslalomu so mladinci častno zastopali našo okrajno zvezo. Mladinec Partizana Trebnje Alojz Florllančič. 1e s časom 1:24,9 dosegel tretje mesto. mlarHnec isteca društva Drago Rebemlk dp deveto mesto s časom 1:40,1. Tlorijan- ClH le z boljSci igro v obrambi. Začetek 1e torel dober. Upamo, da se bodo domačini v prihodnji tekmi (s sredn1e*olsk1m prvakom LRS — ekipo TSS iz LJubljane) Se bolj postavili. NOGOMET V ČRNOMLJU Za začetek *e*one so se v Crnom! 1 u pomerili v nedeljo nogo-metaSi »Bele krajine« ln rokome-tati Partizana« Po zelo razburljivi tekmi sta se moltvl razšli pred 200 gledale! r. neodločenim rezultatom *:?>. Tgra ni bila nič posebnega, žal celo groba s strani »Bele kraVr-e«. V Dolenlsk! 11«?i bo treba več načrtneea trenlnea. Če bomo hoteli s kvaliteto naprM! M-k. teh je 13, so medtem napravile se posebej tudi gospodinjski tečaj. Večina učencev se je udeležila poučnega obiska v veterinarski bolnišnici v Ljubljani in v tovarni močnih krmil. Čudili 80 se lepi živini, zelo jih Je zanimala razlaga vodje bolnišnice o pojavih bolezni in načinu zdravljenja. V tovarni močnih krmil jih je najbolj presenetila mehanizacija obra'ta in pa to, da v tovarni ne gre v nič niti najmanjSi odpadek, pač pa vse izkoristijo za visoko .kakovostno krmo. 2elijo, da bi lahko obiskali ie več takih kmetij, skih obratov. • SoU v Blrčni vasi ima precejšen, kos zemlje okoli stavbe, ki dosedaj ni bila izkoriščena. Na tem zemljišču bodo sedaj uredili poizkusni sadovnjak. Večji del zemljišča bodo zasadili s hruškami in jablanami, najbolj iončni del pa s črnim ri-bezljem. Urejevanje in zasaje-vanje vrta bo združeno s praktičnim poukom .učencev kmetijsko gospodarske šole. Učenci so izra«ill željo, naj bi bil praktični pouk ob nedeljah dopoldne. , Zadružna stavba na Ruperč vrhu, ki so jo pričeli graditi lani v septembru, je bila do zi_ me dograjena v surovem stanju, letos pa računajo, da bo -sposobna za vselitev. V njej bo imela kmetijska zadruga svoje prepotrebne prostore za upravo, trgovino, gostilno in skladišča. ..«..«..»..«..». .••.•-.«. .«,.(..•• >•«•<••. f F0T0TEHNIKA ! f Novo mesto »KRKA« — NOVO MESTO: Od 8. do u. III. ameriški film »Upor na ladji Baunti«. Od 12. do 14. III. Jugoslovanski film »Osumljen«. — Mladinski program: od S. do 7. III. italijanski film »Čudež v Milanu«. Od 12. do 14. III. francoski film »Gospod Hulot na počitnicah«. »JADRAN« — KOČEVJE: od 8. do 10. III. ameriški film »Clpvek iz Alana«, k;, in 14. III. ameriški film »Vaš zvesti Blek«. ČRNOMELJ: 8. in 10. III. ameriški barvni film »Pokliči M. zaradi umora«. 12. in 13. III. mehiški film »Poslednja želja«. METLIKA: 9. ln 10. III. ameriški film »Sneg na Kilimandžaru«. 13. III. ameriški film »V vrtinau Himalaje«. KOSTANJEVICA: 10. III. ameriški barvni film »Rdeči gusar«. DOL. TOPLICE: 9. in 10. III. Italijanski film »Nehvaležno srce«. Predstave v soboto ob 19.3o url, v nedeljo ob l3.3o in 19.30 url. TREBNJE: 9. ln 10. III. madžarski farvnl film »Se živijo«. Predstavi v nedeljo ob 14. In 16. url. ŠENTJERNEJ: 9. 1n 10- III. ameriški film »Slavolok zmage«. MOKRONOG: 9. in 10. III. francoski film »Ponosni«. STRAŽA: 9. in 10. III. švedski film »Tatovi ljubezni«. Predstave v »oboto ob 19. uri, v nedeljo ob 15.30 uri in 19.30 url. POTUJOČI KINO NOVO MESTO predvaja ameriški film »Ljubezen na bojišču«: v četrtek, 7. III., ob 19. uri v Podgradu; v petek, 8. III., ob 19. uri v Mirni peči; v soboto, 9. III., ob 19. uri v Stopicali; v nedeljo, 10. III., ob 15. url v Skocjanu in ob 16. uri v Smarjeti. NOVO MESTO Nedelja, 10. marca, ob 10. in M. url: »Čarobni klobuk«. Vstopnina običajna: 10 din za otroke, 20 din za odrasle. KOSTANJEVICA NA KRKI V nedeljo, 10. marca, ob 9. url dve predstavi: Trbuc ln roparji, Debela repa. Poslej bodo v novem lutkovnem gledališču ročnih lutk v Kostanjevici predstave vsako nedeljo. Izdeluje reklamo za kino (Črno-bele ln barvne diapozitive). Po želji l*dela tudi osnutek in skico ra take reklanvo. POSLUŽUJTE 8E NAJSODOBNEJŠE KINO-REKLAME! Sprejema naročila za razglednice vseh vrst. UGODNO PRODAM POSESTVO: njivo, sadovnjak, travnik in vinograd (v skupni izmeri l.laha), hišo z dobro ohranjenim gospodarskim poslopjem v Smarjeti pri Novem mestu. Podrobnejše informacije prt Grahutu Francu v Smarjeti pri Novem mestu. PRODAM 47 a NJIVE 2 kilometra od postaje Kandija. Prostor Je primeren za gradbene parcele. Naslov v upravi lista (92-57). NJIVO (4000 m!) pri postaji v Novem mestu prodam tudi na dele. Naslov v upravi Usta (91-59). ČRNOMELJ Februarja so bile rojene 3 deklice In 2 dečka. Poročili to se: Vranešič Adolf, poljedelski delavec iz Tribuč, in Trdič Jožefa, poljska delavka iz Desinca. Crnlč Mihael, kmet Iz Tribuč. in Simonič Marija, poljska delavka iz Vel. Lahinj«. Kralj Ivan, strojni tehnik iz Črnomlja, ln Predan i č Ana, bolničarka iz Novega mesta. Sušterič Alojz, kmet s Tanče gore, ln Rožič Ana, poljska delavka iz Dol. Pake. Sedlar Leopold, poljski delavec iz Rodin, in Grabrijan Slava iz Dol. Pake. Umrli so: Goatlša Ana roj. M01-ler, zasebnlca, »l let, iz Črnomlja. Stefanlč Marija, kmetica, «7 let, iz Svtbnika. Hudorovsc Marija, hči delavke, 14 let, iz Kanižarica. Poglajen Janez, upokojenso, ti. let, lz Ručetne vasi. NOVO MESTO V času od 23. II. do t. III. j« bilo rojenih 14 dečkov in i« deklic. Poročili so se: Brajdič Janez, zidarski delavec, in Brajdič Brl-gita, gospodinja, oba iz Prečne. Klobučar Ivan, delavec z Verdu-na, in Gimpelj Vida, tekstilna delavka iz CrmoŠnjlc. Plantan Franc, kmetovalec iz Vel. Cerovca, in Brudatr Ana, hči posestnika lz Vi-nje vasi. Jeršek Janez, delavec iz Vel. Bučne vasi, ln Miklavčlč Ivana, strojna delavka lz Irce vasi. Medved Martin, sin posestnika ■ Krke, in Jerm Jožefa, hči posest-nice lz Cešče vasi. Saš»k Jože, delavec, fn Kobe Frančiška, hči kmetovalca, oba s Pangrč vrha. Kregar Anton, sin posestnika iz Gor. Straže, in Zupančič Jožefa, hči posestnika lz Rumanje vasi. Ivanež Jožef, delavec iz Gabrja, in Kobe Angela, hči kmetovalca s Pangerč grma. Zelaznlk Alojz, kurjač, in Martinčlč Helena, šivilja, oba iz Novega mesta. Blažič Alojz, delavec lz Javornika. ln Ra-Jer Antonija, tkalka iz Novena mesta. Starlč Janez, šofer z Rožnega vrha, ln Teropšlč Angela, kuharska pomočnica lz Sred. Gr-čevja. Umrli so: Turk Marija, žena čevljarja, 46 let, iz Crmošnjic. Brezar Jožica, hči delavke, 1 leto, iz Črnomlja. Kalan Franc, uslužbenec, 88 let, iz Dobrniča. PREČNA Umrla Je Kokalj Frančiška, užitkariea, 80 let, iz Vel. Bučne vasi. GOTNA VAS Rojena je bila l deklica ln 1 deček. Umrl Je GombaSa Milan, sin čevljarja, 1 leto, lz Plemberka. fa s Krvavčjega vrha — dečka, Gregorčič Ana iz Gorenje vasi — deklico, Mehak Marija iz Regerče vasi — deklico, KJobčar Anica ls Broda — deklico, Usenlk Valerija iz Novega mesta — dečka, Srebrnjak Nežka iz Vel. Slatnlka — dečka, June Jalka z Otočca — deklico, Plantan Alojzija iz Koroške vasi — dečka, Bele Terezije lz Smolenje vasi -i dečka, Zabkar Neža iz Rake — deklico, Zoran Marija z Dolža — deklico, Henig-man Marija lz Vavpčje vasi — dečka, Sluga Marinka iz Bučke — dečka, Leskovar Hedvika iz Sevnice — dečka, Uršič Ivanka is Mirne peči — dečka. Smole Terezija z Brega ob Temenici — deklico, Tramte Frančiška z Ruhne vasi — dečka, Keserlč Mara lr Keserjev — dečka, LlpaJ Angel« lz Cerovega loga — deklico, Primožič Ivanka lz Novega mesta — dečka, Bokan Glzola z Brega pri Kočevju — dečka, Malnarič Marija iz Nestoplje vasi — dečka, Planinšek Jelka s Hinj pri Sevnici — deklico, Lavserger Viktorija lz Tržiča — deklico, Koželj Ana z Luže — dečka, Udovč Marica iz Malkovca — deklico, Teropšlč Marijo iz Cešnjlc — deklico, Medved Marija iz Gor. Grčev-ja — dečka, Vidmar Vera iz Sa-dinje vaal — dečka. PretekU teden »o v novomeški }x*rodnišnicl rodile: Badovlnac Marija s Sel — dečka, Plut Jože- Z zborov volivcev občine Semič Zbori volivcev v *emlški občini, kd so se pravkar zaključili, so bili dober obračun dela ObLO in ljudskih odborov. Leti so poročali voLlvcem o de-u odbora in svetov v preteklem letu. Razpravljanje Je bilo živahno, predvsem so pa ljudje razpravljali o elektrifikaciji Sredgore dn Planin«, kj čemer bodo imela napelja v občini električno luč. Precej ©ogovorili tudi o porabi in potrebi novih sredstev za dvig kmetijstva. Zlasti zadruge naj nudijo kmetom pomoč za zboljšanje sadjarstva in vinogradništva. Predlagali so tudi, da bi zadružna podjetja čevljarstvo, brivnica in me'sniea imele združeno komunalno upravo. Pe«ko-kop na Brezovici naj bj obnovili, da bo gradnja hlS tn gospodarskih posloptl cenejša. Občina ^ma velike izdatke zaradi novih pri-stojnosti, k| Jdh je dobila. Zlaiti so občutna sredstva za 'socialne podpore, za Štipendije dijakom, plačilo bo.nisnlc in domovom za onemogle ljudi. Proračun lani ni bil docela uresničen, zaradi česar so oistali nerešeni tudi ne- TeCa| Rdečega križa v Ljudsko izobraževanje v Kostanjevici itudi letos v redu poteka. Tudi letaj se v tečajih izobražuje okoli sto ljudi. V soboto, 1. marca, so tečajnice Rdečega križa podale obračun svojega dela pred osemčlansko komisijo. Od 32 prijavljenih deklet je tečaj uspešno zaključilo 27 deklet. Po izpitih, katerih so se udeležili poleg predavateljev dr. Jožeta Križnica, Stane Gajškove in Rajk« Počkarjeve, še skrbstveni organ Obč. LO Marija Vintar, ravnatelj nižje gimnazije Lado Smrekar, veterinar France Bučar in predsednik RK ter, organizator tečaja Lojze Mlakar, je zavladalo med tečajnicami veselo razpoloženje. Priredile so skromno pogostitev in se zavrtele ob zvokih harmonike. V zaključnem nagovoru je tovariš Mlakar pojasnil, da bo prihodnje leto tečaj nadaljeval z delom ln da bodo tečajnice, ki kateri sklepi. Odborniki so ljudem pojasnili, da daje družna mnogo več sredstev v raznih oblikah nazaj na vas, kot pa posameznik vplača davkov. Na zborih iso ljudje isk.enili, da bodo va&čani s skupnim prostovoljnim delom popravili vaška pota, ljudski odbor bo pa dal sredstva za brezplačno raz-stre4ivo. Volivci ao predlagan, da naj vsak vaščan, ki se dela ne bo udeležil, p.aca namesto tega 800 dinarjev. Volivci 'so rapravljali tudi o popravilu pokopališča v Ne- etoplji vasi, o »emiškem vodovodu in njegovi razširitvi protii Strekljeveu ln Sadinji vasi. Izvolili so tudi potrošniški svet, v katerem so predvsem feett«, ki najbolj poznajo vprašanja s področja trgovin. Zbora v Semiču «e j« udeležil tudi republiški pos-anec TVv-ne Suštaršič, ki je govoril o domačih in zunanjih politično-gospodarskih vprašanjih in o ukrepih za zboljšanje življenjske ravni, posebej pa se o prizadevanjih za dvig kmetijstva. Metod Plut Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Kastellc Franc, sin posestnika iz Vinje vasi, je padel in s glavo zadel ob kamen. Sobak Milan, sin uslužbenca iz Novega mesta, se je z vročim mlekom opa-ril po desni roki. Kalan Franc, lesni trgovec iz Dobrniča, se j« zadel s kolesom v električni drog ln si poškodoval prsni koš. Sku-šek Jože, pekovski pomočnik iz Mokronoga, se Je s sekiro usekal v levo roko. Koren Danico, ženo posestnika iz Trebče vasi, je domači bik napadel In Ji poškodoval obe nogi, Golob Jože, posestnik z Mirne, Je padel s kolesa in si poškodoval desno nogo. Moravee Vinko, sin kleparja iz Blrčne vasi, se Je z vročo kavo opekel po obrazu, prsih in rokah. Segina Branko, sin posestnika s Sela-Ra-teža, Je v slamoreznico vtaknil roko ln si Jo poškodoval. Bartolj Milan, sin delavca iz Slovenske vasi, se Je pri igranju s sekiro usekal v levo roko. Kukman Neža, žena užttkarja iz Ručetne vasi, je padla s sekiro ln si poškodovala levo nogo. Hudorovac Janko, delavec iz Rosalnic, je padel z voza ln »si poškodoval vrat. Kapšu Jožetu, gozdnemu delavcu iz Hreljina, je padla na desno nogo bukev. Plantana Franca, telefonskega monterja s Poljan, je a sekiro udaril sodelavec po desni roki. Spudič Marica, hči delavca lz Reštovega, Je padla s štedilnika ln si poškodovala levo roko. Za razmah Ljudske tehnike v Straži-Toplicah Okrajni odbor Ljudske tehnike v Novem mestu uresničuje naloge, sprejete v lanskem okrajnem Tednu LT. Tako je pred dnevi ustanovil občinski odbor LT tudi v občini Straža-Toplice, ki bo skrbel za ustanavljanj« novih klubov. Najprej bodo ustanovili Avto-moto klub pri podjetju »Gorjanci«, ki ima za to največ pogojev, v načrtu imajo pa Se ustanovitev radioamaterskega in fotoamaterske-ga kluba. Odbor bo pomagal tudi pri uvajanju tehnike v kmetijstvo. —n Pitna voda — davna želja Z občnega zbora članov SZDL v Kostanjevici na Krki V nedeljo 17. februarja so se zbra.i člani SZDL iz Kostanjevice na redni letni občni zbor, kjer so pregledali uspehe in slabosti dela v preteklem letu ter si obenem zastavili nove naloge in nove načrte. Ciisto gotovo je eno osnov-rtllh komunalnih vprašanj Kostanjevice vodovod. To vpra- Kostanjevici je končan so izpit v redu opravile, šle v drugi letnik. Dekleta so se v kratkem nagovoru zahvalile voditeljici tečaja tovarišicj G«J-škovi in s tem izrazile hvaležnost za pridobljeno znanje. sanje se namreč vleče že n*kaj desetletij in je predmet domala vseh sestankov in zborovanj. Kakor znano, je vsa' voda v Kostanjevici okužena in tako neuporabna. So.ska mladina n. pr. pije vodo lz Studene, ki teče pred šolsko zgradbo in jo zajema natanko tam. ktjer se napaja domala vsa živina iz Kostanjevice. Krka skoraj vsako .et)o, včasih itudi večkrat preplavi svoje bregove. Takrat zajame tudi vse vodnjake, ki so zavoljo visokega vodostaja talne vode že tako pokvarjeni. To se s'cer dogaja že nekaj stoletij in želja po vodovodu je v Kostanjevici živa že več kc*t petdeset let. In vendar gre za žive ljudi, v šolskem poslopju celo za tiste ljudi, ki nam bi morali biti najdragocenejši — našo mladino! Predstavniki SZDL so to pot obljubili, eta bodo prevzeli iniciativo v tem boju in jo gnali do konca, do-k.er ne bo tako važno vprašanje rešeno. Zadali so si prav tako za nalogo, da bodo razširili svtoje vrste in poglobili politično dejavnost organizacije v našem mestu. Lepo obiskani občni zbor si je izbral novo vodstvo, ki si bo razdelilo funkcije na svoji prvi seji. Zanimanje za napredek Na občnem zboru Kmetijske zadruge Črnomelj so člani kri. tično pregledali svoje uspehe v dosedanjem delu. Bre* dvoma so v zadnjem letu dosegli lepe uspehe, zlasti na področju kmetijstva. Delo pospeševalnih odsekov je bilo plodno, čeprav v nekaterih primerih začetniško. Nasadili so 3 ha visenj na zemljišču splošnega ljudskega premoženja. Nasad je last zadruge. Organizirali so akcijo za pre-ceplijanje češnjevih divjakov, da bi jih presadili na primemo mesto. Prav dobro je uspela akcija pregleda krav z ozirom na jalovost in brej ost. Več krav so tudi zdravili. 200 krav je bilo vpisanih v popisno knjigo; zanje bodo uvedli mohsno kontrolo, nato pa uredili rodovnik. Da bi povečali krmno ba«o, je prispevala zadruga približno 350 tisoč dinarjev za regres umetnih gnojil. Zadruga je posredovala svojim članom kredit za gradnjo gnojhičnlh jam in hlevov. Da bi živinorejo tudi kvalitetno izboljšali, so v teku priprave za umetno osemenjeval-nico, za kar je zadruga dala na razpolago 200.000 din. Zadruga skrbi tudi za kmetijske kadre; tako je štipendirala študenta agronomije, dijaka kmetijske srednje šole, gojenko vrtnarske iole in dva gojenca nižje kmetijske šole. Za svoje člane je r.adruga plačala revijo »Naša vss". Organizirala je tudi več strokovnih predavanj in poizkusov ter vrsito drugih ukrepov za izboljšanje kmetijstva. Člani »o razpravljali tudi o bodočih nalogah. Izrazili so željo, da b! zadruga nabavila stroj-le. J. *» Živa Ob izidu knjige: »NAJSTAREJŠA ZGODOVINA DOLENJSKE« Mikavno in poučno je spoznavati prastaro zgodovino, spoznarvati življenje, ljudi in njihove navade, ljudi, ki so pred tisočletji živeli na ozemlju, kjer sedaj prebivamo mi, in so tej zemlji vtisnili bolj ali masnj globok pečat svojega bivanja, življenja in ... dela. Ni pisanih spomenikov iz tistih »sivih« časov, le izkopanine govore o njih, toda ta govonica je kljub pomanjkljivim besedam živa, poučna in zanimiva. Predmete pra-Btanovalcev na tem področju Dolenjske hranijo naši muzeja — Dolenjski v Novem mestu, Belokranjski v Metliki, Posavski v Brežicah. To je dragoceno gradivo za spoznavanje prastare zgodovine na Dolenjskem, in naši trije mu-fceji, čeprav hranijo »mrtve« predmete, so žive ustanove, iiva vez med našimi in davnimi m pradavnimi časi. Zgodovina je učiteljica življenja, to je star, vedno enako tehten rek, in svoj predavateljski kateder ima ta učite-ljdca prav v muzejih. Nemara kar velja, da se Dolenjci pomena svojih muzejev še vse premalo zavedamo, da jdh jemljemo le kot eno ustanovo več,1 ki potrebuje toliko in toliko dotacij, im da smo nanjo kolikor toliko ponosni. (»Hm, muzeja nimajo samo drugod, tudi mi ga imamo!«). Toda muzeji so izredno pomenljive ustanove, tega se moramo zavedali; tudi te, na videz »mrtve hiše« so živa kulturna žarišča. Odkrivajo nam podobo naše preteklosti, podobo, ki riše svoje poteze tudi v naše sedanje žrtje dn bitje. In kdo hrani pričevanja kratke, toda najslavnejše dobe naše narodne zgodovine — NOB! Muzeji! Ali je še treba poudarjati njih pomen!... To je nekaj misli, ki se zbudijo človeku, ko lista po pravkar izdani knjigi Staneta G a b r o v c a: NAJSTAREJŠA ZGODOVINA DOLENJSKE, s podnaslovom: Vodnik po arheoloških zbirkah .muzejev v Novem mestu, Brežicah in Metliki. Vsi ti trije muzeji imajo lepe zbirke prazgodovin-skih predmetov, naj dem h na Dolenjskem, zato je bila izdaja te knjige več ko potrebna. V spremni besedi založnikov — Muzejskih društev v Novem mestu, Brežicah in Metliki — piše: »Z Najstarejšo zgodovino Dolenjske in Bele krajine začenjajo muzeji na Dolenjskem vrsto razprav, ki naj na poljuden, pa vendar sodobni znanosti ustrezen način podajo zaokrožen pregled posameznih področij, ki so predmet zanimanja in dela naših muzejskih ustanov in katerih dokumente hranijo muzeji v svojih zbirkah... Naši muzeji hočejo dati šolski mladini pre-potrebni pripomoček za poglobitev znanja in poznanja okolja, v katerem živi, raste in se uči... Prav tako bodo te knjižice koristne vsem ljud-skoprosvetnim delavcem pri njihovem vzgojnem in izobraževalnem delu«. Mi bi dodali, da jdh bo z veseljem dn zanimanjem prebiral sleherni dolenjski človek, saj prav domača zgodovina ljudi vedno dn močno zanima. Avtor je v tej knjigi podal oris prazgodovine in rimskega obdobja Dolenjske, Bele krajine in Posavja v treh poglavjih: Prazgodovina Dolenjske in Posavja, Dolenjska in Posavje pod Rimljani, Bela krajina do naselitve Slovencev. Tem razpravam so dodani trije Vodniki po muzejih (Dolenjskem, Belokranjskem in Posavskem), oziroma po njihovih arheoloških zbirkah (od omare do omare). Priložena sta zemljevida arheoloških najdb na Dolenjskem in v Beli krajini ter 24 strani fotografij in risb raznih prazgodovinskih najdb. Knjiga obsega 100 strani več-iega formata in ima tudi kratek povzetek v francoščini. Z izdajo »Najstarejše zgodovine Dolenjske« so naši trije muzeji in Muzejska društva storila veliko, pomenljivo dejanje, ki smo ga lahko resnično veseli. S tem so se odprla vrata tudi nadaljnjim publikacijam, ki nam bodo v določenem času dale zaokroženo podobo celotne dolenjske zgodovine, da bomo spoznali njen »obraz in izraz«. (2e letos bo v založbi Dolenjske muzejske knjižnice izšel pregled NOB na Dolenjskem, izpod peresa univ. prof. dr. Metoda Miku-ža). Namen teh vrstic ni ocenjevati »Najstarejšo zgodovino Dolenjske«..To morejo storiti in bodo storili le strokovnjaki. Lahko samo vnovič poudarimo, da smo je veseli in da zasluži svoj častni pi-ostor na knjdžni polici v sleherni dolenjski in belokranjski hiši. Človeka, ki nam je všeč, radi nr* v-- * •— čimbolj poznamo. To svojo dolenjsko zemljo ljubimo, z-to io spoznavajmo čedalje bolj, tudi v potezah njenega najstarejšega obličja. In za to spoznavanje nam je Gabrov-čeva knjiga tehten in zanimiv priročnik. -n Opozorilo: »NaJstarejSa - zgodovina Dolenjske« slane v predprodaji 200 din, knjigotrška cena bo 240. Naročite Jo v Dolenjskem muzeju (Novo rneslo), v Belo-krajskem (Metlika) in Posavskem muzeju (Brežice). Mladincem, skojevcem in mladinskim aktivistom iz časa N0B1 Slovenska mladina je mnogo prispevala v narodnoosvobodilnem boju in ta njen prispevek prehaja dames že v zgodovino polpretekle dobe slovenskega naroda. Kljub temu pa še danes nimamo publikacije, ki bi prikazala delež in vlogo mladine v tem boju. Morati po bt imeti tako publikacijo že zaradi popolnejše zgodovine NOB, še bolj pa zaradi vzgojnega dela med mladino, ki naj bi čim temeljiteje spoznavala pot medvojne mlade, generacije jji se ob tem vzgajala. Zato je plenum CK LMS na svojem zasedanju 19. januarja 1957 sklenil, da bo izdal zbornik »Mladina Slovenije v NOB«. Zbornik bo posvečen 40. obletnici ustanovitve SKOJ, ki bo leta 1959. Ta zbornik naj bi z dokumenti in slikami, predvsem pa s čim večjim številom S}xyminov prikazal razvoj, vlogo in širino mladinskega gibanja, junaštvo, požrtvovalnost, nesebičnost in trpljenje mladih ljudi, ki so se polni idealizma borili za osvoboditev jugoslovanskih narodov. Tako obširno delo pa zahteva sodelovanje vseh nekdanjih mladincev, ki hi zbirali arhivsko gradivo, pisali spominske članke ali pa delali kot sodelavci pri uredništvu Zbornika. Po okrajnih središčih bodo ustanovljeni pokrajinski aktivi, v katerih bodo tamkajšnji nekdanji mladinski aktivisti. Ti bodo obirali gradivo o razvoju in delu organizacije po pokrajinah. Pozivamo vse tiste, ki so pripravljeni sodelovati pri urejanju Zbornika, naj se obračajo na uredništvo Mladinskega zbornika pri CK LMS in na okrajne komiteje LMS. Le s sodelovanjem vseh mladih ljudi, ki so bili med vojno borci, kurirji, skojevci, organizatorji raznih akcij po okupiranih mestih, vodilni mladinski aktivisti itd., bomo lahko Zvezi slovenske mladine. Zvezi komunistične mladine in vsej slovenski mladini z Zbornikom postavili dostojen spomenik. Centralni komite LMS Naš prvi poskusni reaktor Na nedavnem posvetovanj', o* uporabi jed -ske energije v industriji, ki je bilo v Beogradu* so ugotovili, da smo na področju atomskih raziskav že precej napredovali. Da bi ustvarili tehnične in materialne pogoia za .širšo uporabo jedrsk-« energije, so pripravili osnutek načrta za uporabo izotopov v industriji za leto 1957. Akademik; Pavle Savič je hkrati poročal, da bo začel prihodnje leto obratovati naš prvi poskusni reaktor v V inči. Volitve delavskih svetov v Sloveniji Izvršni svet Ljudske skupšči-ne LRS je izdal odlok, po katerem se začne v Sloveniji razpis rednih volitev delavskih svetov 1. marca 1957. Končan mora biti najpozneje do 15. aprila 1957, volitve same pa morajo biti opravljene najpozneje do 30. aprila 1957. Redne volitve delavskih svetov gradbenih podjetij morajo biti opravljene najpozneje do 15. maja 1957, redne volitve gostinskih in turističnih podjetij pa najkasneje do 31. maja 1957* PETKRAT HITREJE OD ZVOKA V okolici Londona so poslali v zrak posebno raketo, oprem* Ijeno z astronomskimi aparati* Raketa je v 150 sekundah dose- ' gla 160 km višine, letela je torej petkrat hitreje kot zvok. Dresirani pes odkril roparsko tolpo Pogled v oddelek NOB v Dolenjskem muzeju v Novem mestu Lopovi so v Smederevu vlomili v neko trafiko in odnesli velike količine tobaka, znamk in denairja. 2e ponoči je mili-čarski vodnik Boškovič pripeljal dresirane ga psa Binko. Binka j a pozorno prevohala sledove vlomilcev in takoj odšla proti cerkvi. Tu se je ustavila pri nekem dvorišču, kjer so roparji skrili svoj plen. Nato je Binka s svojim vodnikom odšla na Kako je stari Mohar nazaj hodil V ČRNOMLJU LETA 1944: DEKLETA ŠIVAJO ZASTAVE ZA NASE BRIGADE (Iz arhiva Belokranjskega muzeja v Metliki) Pozna jesen ga je pobrala. »Tepka ga je vzela«, so rekli sosedje. Mohar je bil ločen z ženo od mize in postelje, kar je bil takrat smrtni greh. Zadnja leta je bil vdovec, ker je žena umrla nekje pri sorodnikih. Tercijalke so trdile, da je vedno rad sprejemal ženske obiske in da po njihovi sodbi ni bil nikdar posebno natančen glede šeste božje zapovedi. Moharja so zakopali. Sorodniki so se *e na pogrebu sprli zaradi dediščine, potem so se pa Isti pes ga je 18-krat ugriznil Ameriški pismonoši so največkrat ogrizeni od psov. Rekord v item pogledu pa ima gotovo pismonoša Edvard Serven dz Mdniole; njega je v 11. letih isti pes ugriznil že 18 krat. Ko ga je ugriznil osemnajstič, je pismonoša padel v jarek in si poškodoval hrbtenico. Tokrat Je pismonošo minilo potrpljenje. Lastnika psa toži za »odškodnino 100.000 dolarjev. Pred Vrhovnim sodiščem je trdil, da se sedaj lahko premika samo v vozičku, Nova folklorna skupina v Metliki na) bi znala vse belokranjske plese V nedeljo, 13. Januarja, Je bil v Metliki občni zbor občinskega ■veta Svobod in prosvetnih dru-Stev. Čeprav so manjkali zastopniki nekaterih Igralskih družin, so bili vendar postavljeni temelji za sistematično ljudskoprosvetno delo v metliški občini. Brez prave organizacije Je namreč to delo včasih le preveč priložnostno, neredko odvisno od slučajne dobre volje posameznika in tako seveda ne more vedno roditi pravih uspehov. Delo posameznih ljud-skoprosvetnih skupin, pa naj te delajo v okviru gasilskih društev, Rdečega križa, ženskih društev, sindikatov ali kjerkoli drugje, navadno nt registrirano in dela, ki gredo čez take priložnostne igralske odre, so neredkokdaj vsebinsko in idejno šibka, čeprav ne moremo posameznikom odreči njihove volje v prizadevanju, da bi ljudem nudili vsaj skromno razvedrilo. Tu manjka povezava z osrednjim društvom, manjkajo nasveti, manjka posredovanje medsebojnih izkušenj. Prav zato, da bi bilo ljudskoprosvetno delo v občini tesneje povezano in vsebinsko ter idejno pravilno usmerjeno, je bil osnovan občinski svet Svobod in prosvetnih društev. Ugotovljeno je bilo, da sta se poleg že obstoječih prosvetnih društev v Metliki ln Gradacu v zadnjem času ustanovili še prosvetni društvi v Podzemlju ih na Suhorju. Tako združuje Metlika v svojem društvu sedem odsekov (dramski, pevski, folklorni, godbo na pihala, orkester, ljudsko knjižnico In ljudsko univerzo), Gradac šest (dramski, pevski, tamburaški, izobraževalni, ljudsko knjižnico in kino). Podzemelj tri (dramski, tamburaški in Šahovski) in Suhor dva (igralski ln šahovski). Ce bi bilo možno dobiti spretne pevovodje, bi bita pri obeh zadnjih društvih ustanovljena tudi pevska odseka. Več pa Je v občini občasnih Igralskih družin, ki delajo navadno le v zimskih mesecih. Take Igralske družine so v Bosalnicah, Dra&ičih, na Božakovem, Radovi-cl, v Slamni vasi in morda kje. Te družine, ki za zdaj nimajo zadostnih pogojev za osnovanje lastnih društev, se bodo v prihodnje včlanile v najbližje že obstoječe prosvetno društvo. Temu bodo plačevale števnl dinar, •icer pa bodo delale povsem samostojno. Hkrati bodo posamezniki a člansko izkaznico uživali vse pravice članov ljudskoprosvetnih tfruši »Vi Velika težava je z društvenim! 0ror«n»rni ln sploh z odri. Do ne- ke mere zadovoljiv oder ima samo Metlika, toda še ta Je v Domu Partizana in lahko društvo na nJem samo gostuje. Manjši stalni odri (navadno v gasilskem domu) so še v Gradacu, Podzemlju, na Božakovem, Radovlei in v zadnjem času tudi na Krasincu. Drugod navadno postavljajo zasilne odre v šolskih razredih, ki pa zaradi tesnega prostora ovirajo tako igralce kot gledalce. Težko Je tudi s kulisami, ki jih ponekod izdelajo kar lz papirja za vsako predstavo posebej. To vetja precej stroškov in tudi dragocenega rasa. Zato naj bi si taki odri omislili stalne zavese (lahko tudi iz vrečevine, ki bi jo primerno obarvali) in nekaj prakt.ikablov, s katerimi bi hitro in učinkovito menjavali sceno. Ljudska univerza dela samo v Metliki, od tu pa bo treba pošiljati predavatelje tudi na vas. V okviru metliške ljudske univerze sta bila to zimo osnovana dva tečaja za nemščino, začetni in nadaljevalni, medtem ko za tečaj slovenščine, kjer naj bi se tečajniki seznanili predvsem s praktlč- S OPOZORILO! $ Na vprašanja mnogih O naročnikov ponovno sporočamo, da velja sklenjeno nezgodno zavarovanje samo za tiste naše naročnike, ki imajo naročnino pa tekoči mesec v redu poravnano. Zavarovanec je oseba, ki prejema list na svoj naslov, nejjlede kdo zanj plačuje naročnino. Uprava lista ne bo posebej opominjala zamudnike za plačilo zapadle naročnine. Kdor ni poravnal naročnine za prvo polletje 1957, bo dobil ta mesec po poštarju opo-minsko položnico. UPRAVA LISTA 0 O o C €» O O m $ i i i i i nlm spislem v uradih, nI bilo dovolj pnjavljencev. Razen ljudske knjižnice v Metliki so vse obstoječe knjižnice na vasi po številu knjig precej šibke, zato Je bila na pobudo ravnatelja gimnazije Ivana Zeleta letos v občint osnovana občinska potovalna knjižnica, o čemer je bilo že pisano v našem listu. Upati je, da bo tako že to pomlad prišlo med ljudi kakih 800 novih knjig. Stalni kino je v občini za zdaj samo v Metliki — v Gradacu zaradi pomanjkanja kuriva pozimi ne kurijo dvorane ln torej tudi ne vrte filmov — zato se bo treba pozanimati, da bo potujoči kino, ki ga ima okrajni svet Svobod in prosvetnih društev, prišel s svojimi filmi čimprej tudi v Belo krajino. Med drugim Je bila izrečena misel, da bi se v občini osnovala neke vrste reprezentativna folklorna skupina — morda bi to nalogo prevzeli Metličanl, ki naj bi se naučili tudi vseh ostalih belokranjskih plesov in bi tako lahko po potrebi nastopali pri raznih svečanostih. K splošnemu ljudskoprosvetne-mu dvigu v občini prispevajo v nemajhni meri tudi razni tečaji, tako potovalni gospodinjski tečaj, ki se je ta mesec iz Podzemlja preselil na Radovico in bo na poletje zaključil svoje delo v Metliki, kmetijsko-gospodarska šola v Metliki in razni izobraževalni tečaji po vaseh. Za zdaj Je v teh tečajih poudarek bolj na splošno izobraževnlnih predmetih, toda s posameznimi gostovanji kmetijskih in drugih strokovnjakov se tudi to delo domačega učiteljstva uspešno dopolnjuje. -ar Išče zaupanja vrednega moža Policija v ameriškem mestu Davtonu je vtaknila v pripor 23-letno blondinko, neko Cynt-hijo, ker je ugotovila, da je bila že 7-krat poročena. Od tega je bila petkrat zakonito, dvakrat pa nezakonito. S porokami j* pričela, ko je bila stara 13 let. Policiji je izjavila, da je iskala moža. kateremu bi lahko zaupala. Njeno izbdralno poročanje so odkrilo", ko sta se sprla njena dva moža, f.estj in sedmi. Vsak je trd'1 za se, da je Cynt-hlja njegova žena. pričeli tolar iti. Bajto so zaklenili, ključ pa dali v varstvo sosedu Burji. Puhlova Jera, ki je nekoč že pozno šla mimo, je videla v bajti brleti luč. Drugi dan je vedela vsa srenja, da hodi stari Mohar nazaj. Knapova Mica je celo vedela povedati/ kako je stokal in klical na pomoč. Luč so videli tudi Janez. Jože, Miha, Katra in še drugi. V vasi je nastal preplah, Katra je hitela k župniku po nasvet. »V vicah se matra, za m?.s> dajte,« je modro svetoval župnik. Ker je bilo gotovo, da lakomni sorodniki ne bodo dalj za maše, so sosedje in tercijalke zbrali za deset maš, da rešijo ubogo dušo. Maše so se brale, toda rajni Mohar se zanje ni einenu dn je trdovratno hodil nazaj. Nekega večera je stari Jugec Sel ravno prav okajen mirrto bajte. »Tri sto zelenih, res je luč,« je vzkliknil. Ker je bil okajen in ker ni bil boječ, je stopil k oknu. potrkal in zaklicali »Hej, stari, kaj res hodiš nazaj babntce plašit?« Toda stari se ni oglasil. Jugec je pogledal čez njivo proti sosedu, imeli so še luč. »Tja stopim, ta ima ključ, pa pogledava kaj pravzaprav je,« je dejal'. Isti h:p so pri sosedu ugasnili luč. Jugec je pogledal še enkrat v bajto, tudi tu nI več luči. Takrat se mu je posvetilo; luč v bajti je odsev luči pri sosedu. Stopil je preko njive do soseda Burje in potrkal. Sosed je vstal in godrnjajo Kino ni zn predšolske otroke Profesor dr. Kreulz na Pedagoški akademiji v Munstru je po dolgem študiju zaključil, da kino sploh ni za predšol- prižgal luč. »Obesd luč, kjer jo imate po navadi in pojdi z menoj. Ti Mica.« je rekel Burjev-kl »pa nekajkrat zakrij luč, ko bova pri Moharjevi hiši«. Ko sta možakarja prišla do bajte, je luč v hisi brlela, ko pa je Burjevka luč zakrila, je nI bilo več. »Vidiš, to je strah rajnega Moharja — odsev tvoje luči.« Naslednje dni je bilo dokaj smeha v okolici. Babnice je bilo sram in škoda se jim je zdelo denarja, ki je šel za maše, ker ga včasih Se za sol ni bilo. Lojze Pod grajski železniško postajo, kjer eo se vlomilci vkrcali na vlak za Malo Krsno. Binka, Boškovič, vodnik Disič in poročnik Drobnja-kovič so šli za tem sledom. Na prvi postaji sta vodnik in poročnik izstopila in doživela spopad z lopovi na poti proti Srednji kmetijski SolL Vodnik Boškovič, obveščen o tem spopadu, je začel z Binko križariti okrog železniške postaje proti Mali Krsni. Okrog polnoči se je Binika vznemirila in popeljala vodnika skozi množico potnilkov, toda lopovom se je posrečilo zbežati. Binka je začela iskati po kompozicijah vlakov. V vlaku pripravljenem za Beograd, je Bimka šla k nekemu neznancu, pocenila predenj in ga neprestano zrla v oči. To je biil Božidar Tomič iz Porodina. Na zaslišanju je priznal, da je z Milutinom Stajlovičem vlomi) v trafiko v Smederevu. Priznal .ie tudi vlom v prodajalno podjetja »Panonija«, ki še ni bil odkrit. Nazadnje je Tomič priznal, da je vodja nevarne »kupine vlomilcev, ki je kradla okrog Smedereva. Binka, ki je Sele nedavno »Binka« z vodnikom Radovanom Boškovićem .»končala šolo«, je Se pred tetnj dvakrat odkrila vlomilce. Smrtni greh in ženski šport Hudo je, če se morajo tudi v Vatikanu baviti s športom. Ne morda tako, da bj imeli svoje nogometne aH druge športne klube ali da bi sestavili moštvo za mnogoboj z meverniki. Ne, gre za žensko mladino, ki se hoče športno izživljati in prj tem — kaka pregreha 1 — kazati tudj take dele telesa, seveda brez obleke, ki se po cerkvenih predpisih ne smejo kazali, ker to povzroča »pohujšanje naroda«. Leto an več se vodijo v Va-tkanu burne razprave, ali se mladinke, članice Katoliiške akcije lahko udejstvujejo v športu ali ne. Nekatere od teh so izrazile »pohuj šljivo« željo, O GC R O- Q L »Povejte no, Mirjana, Če bi padli v vodo in bi jaz vas re-Mf an bi me iz hvaležnosti poročili?« »Oh, zakaj bi se oba močila, saj mi tudi tako ugajate!* »Le zakaj se ne poročite? Za moškega kot ste vi, je to res Škoda?« »Ampak jaz sem že poročen, ljuba znanka.« »Kaj, že poročen? Skoda!« »Verjemi mi: razen moža me ske otroke, ne glede, ali je film v življenju še nihče ni polju-dober ali slab. Po njegovih u- bil!« gotov i Ivah pušča film predšolskim otrokom i*ko globoke vtise, da bi moral biti otrokom obisk kinopredstav prepovedan, pa naj bo film kakršnekoli kvalitete. Amerikanci so vpeljali smrtno kazen za prodajalce mamil Senat v ZDA je nedavno pretresal zakon o prodaji in uživanju nairkcitiikov — mamil. Najprej so hoteli uzakoniti prisilno zdravljenje narkotičarjev. toda zaradi razlike v pojmovanju so to za sedaj opustili. Izglasovali pa so takozvanj kaznjenski del zakona. Vsaka oseba, ki bo neposredno prodajala mamila mladilni do 18. leta, pa tudi td-eta. ki prodajo posreduje, je lahko obsojena na smrt. Ce porota zaključi, da smrtna kazen ni upravičena, je obtoženec obsojen na deset let ječe in 20.000 dolarjev globe. Vsaka oseba, ki nezakonito Ima narkotike, se kaznuje od 2 do 10 let ječe in z 20.000 dolarjev denarne kazni. Ce se prekršek ponovi, gre obsodba tudi do 40 let. To so najostreje zakoni! v ZDA, im utemeljeni, kajti uživanje mamil se je 1-zredmo raizSiiriilo posebno med mladino, kar pelje v telesni An duševni propad- »Neverjetno, draga moja! Samo povej, ali se hvališ ali pritožuješ?* Karboj Jimi leži hudo bolan. »Darling«, pošepeta svoji ženi, »vidim da bom umrl in bi si rad olajšal vest. Zadnjič, ko sem ti rekel, da grem na sejem kupit konje, sem v res- nici šel k svoji ,r.* »Kar molči, saj vem,» ga ustaui žena. »Ce ne bi vedela, te ne bi zastrupila.* »Čestitaj mi, postala sem zdravnica!* »Čestitaj tudi ti meni: poročila sem zdravnika!* »Ljubi mož, se ti ne zdi, da imava neka;j skupnega?* »O, seveda imaua; stanovanje.« »Pepe, zakaj pa govoriš skozi zobe?* »Zato, ker pravijo, da se zlažem, če le zinem.* PRVA POMOČ »Tako, dedec pijani, šele sedaj prideš domov- No, reševalce sem že poklicala!* »Reševalce? Mar se je zgodila nesreča v hiši?« »Se ne, ampak zdajle se bo!* »Človek res ne more v miru delati! Komaj udarim po žeblju, že mi oni start osel trka na steno!« da bi rade nastopale na javnihi priitditvah. To je povzročilo v, vrstah moralistov Katoliške akcije pravo burjo. Niti ena mla, da članica te organizacije sen« sme vpisati v športni klub. Ko dekleta nis0 odnehale so «e končno šesta Id voditelji K Al in po dolgem čao,u sklenidi, da j'im je treba nekaj le dovoliti. Vse vesele so mlade članice takoj pripravile tekmo dveb; ženskih ekip. T0 je bilo v me* etecu Bergarmasco. Vse je bi\9 pripravljeno za nastop, toda takrat se je vmešal tamošnji škof. Pozval j« voditeljici ekip in jut ozmerjal, kako »ploh moreta misliti na tako pohujšanje, da dekleta javno kažejo gole roka im noge. Voditeljica sta mu ugo* varjali, češ da se dekleta ko* pajo na plaži še v bolj pomanjk-* ljivi obleki, vendar se zaradit tega nihče ne pritožuje nad) moralo. Po dolgem obotavljanju je škof vendarle pristal na pri* reditev, toda pod pogojem: pri* reditvi ne sme prisostvovati no* ben moški, niti očetje deklet^ ki bodo nastopale. Končno so se voditelji KA1 obrnili po nasvet v Vatikan* Tj»m so sestavili posebno komU 6'ijo, v' katero so prišli tuc*t strokovnjaki jz drugih držav. Osnovno vprašanje je bilo, aH dekleta sploh lahko nastopajo javno v majicah in kratkih hlačah. Neki nemški moralist, član komisije, je vprašal: »Smo pov-« sem prepričani, da prideja ljudje na igrišče s čistimi nameni? Gotovo ne. So ljudje, ki ne pridejo zato. da bi videli lepoto golote, pač pa zato, da vidijo goloto lepote«. Najbolj »napredni« člani komisije so končno predlagali, naj 6e dovoli dekletom udejstvova-nje v nekaterih rrstah športa, da lahko nastopajo tudi v hlačkah; toda te morajo biti temna barve. Dovoljeno je, da se dekleta ukvarjajo z alpinistik«, odbojko, košarko in z veslanjem. Dovoljeno je tudj smučanje, toda brez skokov. Pod smrtna ka7-niJo greha jam je pa zabranjeno: troskok, skok ob palici, rokoborba in še vrsta drugih Športov. Med večmesečno razpravo o tem vprašanju so sa javljali razni vaMkanski »učenjaki«, ki so zahtevali, da sel prepove vsak šport razen telovadbe, da se določi točna dol, žima hlačk za vsak šport pose-bel in predlagal; *e vpč podob* nih »moralnih« ukrepov, vse t4 pa v dvajsetem stoletju... j 29 0045 5562