Delo strokovnih združenj, kckor se kaže iz zapisnikov Združenje sladkorne industrije Strokovna zdruienja so oblika gospodarskega zdru-ievanja podjetij. Osnovana so bila veiinoma leta 1954 in 1955 in danes obsegajo skoraj vso dejavnost na področju industrrje. Samo na tem področjn je okrog 54 strokovnih združenj. Za strokovna združenja ve-Ijajo naslednja zakonska pravila: Proizvajalne in ti ansportne gospodarske organtzacije se lahko zdru-žujejo v strokovna zdruzenju, da bi pospešile itroko ali panogo, za katero je združenje os)iovano. Stro-kovna združenju se tie morejo ukvarjati z gospodar-skiro poalovaniem. Strokovna združenia se morfLjo obvezno včlaniti v ustrezno zbornico. JVi dovoljeno ustanavljati taka združenja, fci bi imela »omen prc-prečeiihli tekmovanje oli ustvarjati monopolističnl pcložaj na trgu. V sodobnem. gospodarstvu se povezujejo med seboj, razen drugih, istorodne gospodarske organizacije To-da to povezovanje se opj-aulja predr.sem z zraščanjem lastnine, koncentracijo fcupitala. Pri nas pa je ustrez-no zahtevam gospodarskega razvoja povezovanje go-spodarakih organizacij duvoljeno, toda z zakonom se oneraogoča monopolizem. Povezovanje se opravlja za-radi pospeševunja vse gospodarske dejavnosti, izme-njave izkušenj v proizvodnji m delu gospodarskih organizacij, ustanavljanju inštitutov, birojev itd. Iz sodobnega razvoja jemljemo torej tisto, Icot je za nas v sedanjem razvoju pozitivno. Toda ni dovoljcno, da se podjetje pri združevaniu odpove svoje samostoj-nosti. Delavskega upravljanja nikakor ne smemo okr-niti z ustanavljaniem in delovanjem združenja. Strojtovna združenja so samoupravne organizacije. V njih se dosledno izvaja samoupravljanje delovskih ivelov podjetij - članoo zdruienja. Zaradi tega je posebno važno sprern.ljati njihovo delo kot delo orga-nov dmibenega samoupravljanja tudi po zapisnikih. l Kskaj statlstlke \ Pred seboj iraamo štiri za-^isiike upravnega odbora, jhajvišjega orgatia strokovnega Kdruženja industrije sladkorja, orl maja do avgusla letos (19. jruij, 25. junij. 24. julij in 31. fevgust). Kakor vidimo, uprav-fti odbor zaseda enkrat meseč-no. Roki sej upravnega odbo-ra nisožzakonom določeni. To jo stvar samega združenja. SU~okovno združenje ima 9 č-'inov. To pomeni, da so vse Vvarne sladkorja člani zdru-J&i-nja. ¦ Važnejše to&ke dnevnega re-3.i sej so bile naslednje: vpra-g;:nje pogcdb za sladkorno pe-so za leto 1957, vprašanje me-laso, vpraSanje vnovčenja sladkorja, prodaja in način prcdaje v letu 1956/57, raz-pravljanje o lahtevi Naiodne baiike, da tovarne sladkorja bolj sodelujcjo pri stroških za mvestici.ie. poro^ilo o za-logah po tovarnah, obvestilo o sj.nejetju sklada za pospeše-vanje industrijske proizvexJnje v letu 1956 (verjetno spre.jetje programa sklada), združevanje gospociarskih organizacij, pro-blematika mStituta — sodelo-vanje, org.anizsci.ia, lokacija in ksdri, statut postaje za se-lekcijo sladkorne pese in nje-no finansiranje, šolanje ka-drov v industriji sladkorja, probiem tehničnega kadra z višjo in srednjo strokovno izo-brazbo v industriji sladkorja.. Kakor vidimo se združenje ukvarja s komeircialninmi vprašanji. pa ttidi z vprašanii pospeševanja gospod^rske de-javnosti, toda prvo \rpraSanie je nekoliko bo!j naglašeno. Stotu! postoje za selekcijo semen Clan upravncga odbora (iz zapisnika): »Razpravljali smo že o predlogu diiektorja to-varne. naj se selekoijske po-staje vključijo v kLštitut... Toda pokazalo se je, da mora ta inStitut poslovati kot usta-nova s samostojnim finansira-njem. Zaradi takega položaja irižtituta bi obsloj selekdjske postaje prišel v nevarnost (če bi se spojila z inštitutom) ,ker bi ustanova morala vlagati ustvarjenj dobiček v proračuri in selekcijska postaja bi tako ostala brez sredstev. Postajam pa je potreben ta dobiček za lastno gradnjo. Postaje kot gospodarska organizacija po-trebuje od časa do časa dolo-čen kredit za lastno gradnjo in nabavo kmetijskih strojev. Ustanove s samoslojnim fi-nanširanjem pa nimajo pravice do tega kredita. Zmenili smo se. da bodo postaje organ združenja sladkorja in da ne bcdo vezane samo na eno to-varno sladkorja ... ker ne re-šujejo problema samo ene to-varne pa<5 pa več tovarn, ali im.ajo nalogo, skrbeti za pri-delovanje semena sladkorne pese. Tore.i je naš predlog, naj bo selekdjska postaja v ... samostojna in naj . pripade Združenju industrije sladkor-ja. Kar zadeva način fiminsi-ranja, naj tovarne sladkorja zagotovijo kxeditiranje za]og. Seiekcijska posteja bi bila go-spodarska organizacija, t. j. podjelje in hkrati član našega zdmžen.ia. Drugi flan uprr.vnega odbo-ra: Umikam svoj prejšnji predlcg, naj bi se selekcijska postaja priključila k in";titutu. Znanstveno je lahko povezana z in.štitutom, toda vprašanje finansiranja in druga so vpli-vala name, da umaknem svoj prejčnji predlog. Sem za to, da odložimo končno rešilev ... Treiji čJan upravncga odbo-ra: »Vidi se, da ste vi tam (verjetno prejšnji diskutanti aJi komisije za vpra&anje po-ložaja selekcijskih poslaj) ime-li eno stališče in reševali to vpra.ianje brez poda+kov. če bi ,upravni odbor pravo&asno dobil te podatke, bi imcli bolj določeno stališče.. Toda tako pa je jasno, da en direktor pod-jetja ne more zavzeti stališča, ker gre za načelna vprašanja tovarne, kar pa ni samo direk-torjeva stvar, temvcč vsega dclovnega kolektiva. Zalo me-nim, da je treba diines rešiti vprašanj.e poslaje v kraju ...« Po daljši diskusiji je odbor združenja sprejel predlog, da se samo store ukrepi v smeri spremenitve ene selekcijske postaje v gospodarsko podjet-je. Položa^a ostalih selekcijskiii postaj za seme šladkome pese ne bodo reševali vse dotlej, dokler se ne bodo seznanili z dejstvi in, dokler delavski sveti tovarn članic združen-i n bodo zavzelj svojega stall-šfa. Posebej ' so razpravljali 0 vprašanju semena sladkorne pese, toda ne kot posebne ioi-. ke dnevnega reda, zato tudi nl sklepov. Problem šoNinjo kodrov Clan upravnega odbora: »Diskusija ne bo obsegla ce-lotnega vprašanja šolanja ka-drov v industriji sladkorja, temveE je lo samo del kadrov-ske politike In menim da bi bilo treba na prihodnjem se-stanku širše diskutirati o tcm problemu tudi glede na teh-noložki proces in glede proiz-vodnje in pospeševa.nja delov-ne pioduktivnosti. To je samo nadaljevanje diskusij o šola-nju kadrov, ki smo jih že ime-li. Ze poprej smo sklenili, da bi skupno s tehnično šolo v Osijeku praučili možnost usta-novitve odseka za kemično stroko. Usposobiti moramo srednji kader, ki nam ga pri-manjkuje. V tej šoli so pogoji dokaj ugodni... Vsaka tovar-na ima možnost poslati v šolo kakšnega člcvvcka.« Drugri član upravnega očbo-ra: »Glasu.iemo in ostajamo solidarni, da ustanovimo šolo, toda če naši ljudje (delavci iz neke tovarne) ne bodo Sli v to šolo, bodo pa druge lovarne na dobičku, ko bodo lahko po-slale več svojih delavcev, ker kaže, da bomo tudi pri nas ustanovili šolo.« Trctji član upravnega odbo- ra: »Dejansko je skrajni 6as, da ustanovimo neko šoJo. Po-pre.j srno vse kadre vzgajali v naglici, samo da bi imeli kva-lifikacije, dejansko pa j,h ni-majo. Zaradi tega pa sedaj šep.amo. Zelo bi bilo dobro, če b) se v to šolo lahko vpisale tudi oeebe s štirimi razredJ gimnazije (iinamo samo delav^ ce s štirimi razredi osnovne šole in pa starejše ljudi, ki niso več za šolo)... zato bo-mo glasovali za ta predlog.« Cctrti član npravnega odbo- ra: »Predlagam, da bi bilo treba učencem te šole omogo-čiti, da lahko ob času kampa-nje proizvodn[e s]adkorn€ pe-se delajo po 20 dni v tovarni, ker bodo tako pomagali pri delu. hkrati pa dobill prakso«. Upravni »dbor se je konč-no zedinil, da ustanove žolo. Hkrati so tudi sklenili da ko-misija, ki so jo izbrali, na- Sladkoma tovarna v Vrbasu previ program za tako Solo, ki je za tovarne sladkorja ne-obhodno potrebna. Ncše sklepne pripombe Upravni odbor je: kakor smo poudarili, razpravljal +u-d: o dnigih zelo važnih vpra-šanjih. To so: pogodbe za slad-korno peso iz letine 1957, vprašanje melase itd. Prostor nam ne dapušča, da b! o tem širše razpnavljali. Iz zapisni-kov je vidno, da so pretresali pogodbo med tovarnami in repmbliškimi glavnimi zadruž-nimi zvezami, Verjetno gre za pogodbe, ki jih tovarne skle-pajo z zadrugami, ki postaja-jo činitelj v organizaoji od-kupa (kontrahiranje, avansi, serne za pridelovalce sladkor-ne pese, cene itd.). Med tovar-ne sladkorja in zadruge se vpleta zdiuženje sladkornih tovarn in Glavna zadružna zveza. Vpra^anje je, koliko je to zakonito. Nekatere repub-liške zveze zaMevajo poleg drugega, da se ves »presežek« rezancev (postranskega proiz-voda v proizvodnji sSadkorja, ki služi za živinsko ki-mo), ki osiane potem, ko obskrbijo pr/delovalce, da na razpolago zadružnim zvezam. Nadalje zahtevajo, naj bi prideloval-cem dali dolo&ne zneske kot odkupno ceno, ostanek pa naj se na poseben na-čin izloči za pospeševanje kmetijske pro-izvodnje, meditem ko tovame žeie določen odslotek tega de-la uporabiti za dvig kadrov. OEHno gre za razgovore med tovaTnam; in glavnimi zadruž-niroi zvezaini. Združenjeni za-vzelo končnega stališča. tem-več zahleva, naj bi zadruge na podlagi diskus!j dale konč-ni predlog pogodbe o kontra-hirajiju sladkome pese. Glede melase so sprejeli sklep o najvišji ceni in raz-delitvL . V vseh teh razpravah o kr>-mercialnih vpražan.i;h tiči zmo dvama v zakonitost po-stopka. Ali imajo tovame pra-vico, sklepati o vseh teh ko-mercialno-poslovnih vpraša-šanjih. Glede cene sladkorja obsto.ii posebno pooblaBlilo, toda ali obsto.il' tudi za vsa druga vprašanja? Ali ne vle-5e ena stvar. za kateix> obsto-ji pooblastilo tudi na druge, za katere ni pooblastil? Glav-na zadružna zveza inaa vse- kakar pravico dajati zadru-gam iin združenjem nasvete za pospeševanje kmetdjstva, toda po drugi strani pa ne moie ustvariti neltakšnega svojoga monopola. ko imajo zadruge pravico odkupa! Vseh teh dei-stev ni mogoče iz zapisn:Ible-mi. Vse to so stvari, ki potr-jujejo smatrnost obstoja zdru-ženja, še posebej pa tega združenja. Toda menimo, da je treba bolj upoštevati naš gospodarski sistern in njegov« zakone. Te zakone je treba bolj poznati. Končno, zapisni-ki tega zdmženja niso tak^ kakršni bi morali biti, čeprav to ni važno za lik združenja, ki nas tu zanima. Težko je moč razumeti tisto, o čemer so diskutirali. včasdh manjka jasna forcnulacija zaključkov, včasih tisti. ki ne pozna go-varnika, ne more vedeti v imenu katere tovarne govori itd. Zaipisn.ki se ne piše.jo sa-mo za »domače« potrebe, tem-več so javni do.kument. In pa, ali nered v zapisnikih ne pn-ča nekoliko tudd o neredu v administraciji? Dr. Nikola Balog