PROLETAREC JE DELAVSKI LIST, ZA MISLEČE ČITATELJE ' A1* 0 ' 't J ' * PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze In Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND nS EDUCATIONAL BUREAU ST. — NO. 2182 (jmt«4 m mtowI-cImi Mlttr, D«. S, ISU7, »i iIm po»( «Ari at CSkkaga, •*Mkr (k* Ari ol Cm|Nh of MarcH V 1879 IB.. CHICAGO, ILL., September *8, 1949 Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. 611 LETO—VOL. XUV. T I suggest* we U<{ eft til exctpt tke person«*! 3tf*Wh. Položaj po svetu se ne izboljšuje vzlic ameriški pomoči Znižanj« vrednosti funtu šferlingu napravilo veliko zmede. — Leon Blum se razhudil. — Mac Arthur smatra, da je na Japonskem uspel Na Angleškem si ljudstvo še vedno ni na jasnem, kakšne bodo ekonomske posledice vsled znižanja funta šterlinga s prejšnje vrednosti $4.04 na $2.80. Ali bo to pomenilo inflacijo, kdo je finančnega ministra Stafforda Crippsa primoral v tak drastičen korak? Wall Street? AU ameriška vlada skupno s new-yorskimi velebankirji? Mnogo driav sledile vzgleda W 'VumTrda j* bil Cripps pod ameriškim pritiskom in da je njegov korak bil angleški ekonomiji bolj v škodo kakor v korist. Sploh si Attlee, Bevin in Cripps s svojim drastičnim korakom v angleški javnosti niso napravili kredita, dasi mnogi kritiki menijo, da jim v očigled finančne krize ni kazalo drugega kot ugoditi"ameriškim nasvetom". Toda še bolj kakor Anglijo je spravilo to znižanje z ravnotežja druge dežele, predvsem one, ki so imele svoje valute oslonjene na angleški funt šterling. 1 Posebno Francija je prizadeta in Leon Blum, ki je bil velik prijatelj angleških laboritov, je dejal, da se bo morala zapadna Evropa osredotočiti samo nase, ne pa "capljati" za veliko Britanijo ter njenimi dominjoni. rToda tudi njegovi argumenti so le želja, ker vsa zapadna Evropa, z Anglijo ter njenimi dominjoni vred, je sedaj odvisna od 3d d. držav — hočeš nočeš. >Krlsa tudi v vzhodni coai Ne ssmo zapadna Evropa z Anglijo vred, tudi drugod ne gre gladko. Italija je še vedno odvisna od ameriških dajatev, brezposelnost v nji ni pojenjala in politična napetost je velika. Bolj na konju pa je sedaj grška vlada — saj tako trdijo ameriški reporter j i v Atenah — češ, da se civilna vojna bliža kraju in da. je smaga rojalistične grške vlade zagotovljena — seveda s pomočjo ameriške intervencije. Toda takih prerokovanj je bilo Ali vam je naročnina ? obilo v prošlosti ne samo iz Grčije temveč tudi iz Kitajske, iz Indonezije, Indokiife itd. Vseeno je situacija — kar se grških gerilcev tiče, res spremenjena. Pred bojem med ko-minformom in Titom so bili grški gerilci navezani na pomoč Jugoslavije, ki pa je bila pozneje ukinjena. Grški gerilskl po-genersl Markos se je mo-naVodilu kominforma niti, ker je bil Titov prijatelj, in nasledil ga je komin- Ta polaiaj p—snt, so v ozadju velike intrige in pe da glavarjem kominforma ne gre gladko ne na Poljskem, ne na Čehoslovaškem in ne v Romuniji. Nedavne smrtne obsodbe v Budapešti proti osmim bivšim komunističnim vodjem — kl so bili obtoženi zarotništva v zvezi s Titovimi ter ameriškimi agenti, dokazujejo, da ni v nobeni deželi sovjetskega bloka vse solidarno — tudi v mali Albaniji ne, ne v Bolgariji, kajti tudi v njima so bile izrečene smrtne obsodbe nad "Titovimi pajdaši". Mir na Japonskem Edino ameriški vojni povel-inik na Japonskem — general Mac Arthur, se pohvali, da je svojo nalogo "dobro izvršil". Japonska je po njegovem mnenju sedaj demokratizirana, privatna svojina zaščitena in komunistična nevarnost odstranjena. Toda vsa ostala Azija je v vretju. Komunisti na Kitajskem prodirajo dalje, toda v ozadju so nastali zanje težki ekonomski (Konec na 5. strani.) potekla Tskota itevilka Proletarca 2182 Ake Je itevilka tik VAUOA imena n* NASLOVU na P»VI strani nižja, te pomeni, da vam je naročnina potekla sa toliko tednov kolikor je itevilka v va iem oklepaju nitja od gornje Prosimo, obnovite jo! Prlhrsnite nam s tem pri delu in na pofttnini! MMMMMi ATOMSKE BOMBE Predsednik Truman je minuli tedem dramatično oznanil, da ima sedaj tudi Rusija atomske bombo. Storil ie to na način, kot dd je vojna radi lega neizbežna in prilil na protisovjetsko histerijo ie vel petroleja. Brž se ie iz "poučenih" virov izvedelo, da bomo $p6ročili Angliji in Kanadi vse skrivnost kako ie izdeluje atomske bombe. Medtem pa bomš Anglijo založili s svojimi, ki jih imamo baje Že o$le skladnice spravljenih in pripravljenih za takojžnjo uporabo v slučaju da nas "sovražnik napaae Komaj je Truman dal dognano "skrivnost" javnosti, ie se ie oglasil neki senator z "nujipriporočilomda naj naš predsednik in predsednik sovjetske vlade Josef Stalin prideta skupaj trn se sporazumeta za mir po svetu., Celo senator Paul Douglas iz IIUnoi*at ki velja za razumnega človeka, je v Washingtonu tod njo sobo-, to dejal, da sedaj, ko ima tudi Rusija atomsko bombo, je vojna nevarnost ie toliko večja in boji se, da pride do spopada. k Taka propaganda dpla vtis, da afceV Rusija ne imela atomskih bomb, pa ne bi bilo nevarnosti, da se svet znova požene v klanje in ruienjel Ves čas, od kar sta bili vrženi v minuli vojni na Japonskem dve naii atomski bombi, ee dela v javnosti z militaristično propagando vtis, kot da nos bi Rusija že napadla, ako mi ne bi imeli tega skrivnostnega orožja. In ob enem smo čuli — od kar smo v "mrzli vojni" s Sovjetsko zvezo, nešteto vpraifnj, da čemu čakamo, ko vendar vemo, da s pomočjo atomskih bomb bomo imeli Rusijo na kolenih že po par dneh vojnel Dobili so se v Washingtonu in drugje po deželi "vojni vešča ki", ki so v časopisih za draa denar in v predavanjih pri povedali, da lahko porušimo i atomskimi bombami 50 največjih sovjetskih motit v dobrem dnevu. Kar tako enostavno! Tam bode mirno gledali, kako jih bomo pobijali in zavladali nmd svetom. A ob •imoi Moskvi pradbocvfwno, da ona strentf jjc^stcftf vladarica te da naj prideta Truman in Stalin skupaj ter rmzpravlfrs- ta o mednarodni kontroli nad atomsko sifo.Toda mar je atomska bomba vzrok, da nas/tajajo vojne? Radi bomb - takih ali takih, ni nastala še nobeno vojna! la vsako, ki se je pričela, so bili drugi vr*oki. In v veth ki je bil nekdo napadalec. V prvi sv* ovni vojni je bila napadalka Avstro-Ogrska, pod pretvezo* da ee-moro maščevati nad Srbijo radi atentata na Fiance* Ferdinanda v Sarajevu. A v resnici je bil tedaj že ves svet v vojni napetosti radi tekme med velesilami za svetovne trge, za kolonije, za večjo moč po svetq. V drugi setovni vojni je bila Nemčija napadalka vsled Hitlerjevih ambicij za osvojitev Evrope in nemške kontrole nad vsemi kontinenti. O čem naj bi se Truman in Stalin ako bi res prišla skupaj? Saj so najvišji naii ski predstavniki že večkrat bili skupaj Churchill, Stalin, Molotov, potem spet Ti Roosevelt umrl, toda namesto miru imamo, vanje, krik in bahan je z atomskimi bombdmdimpmdm miru ne bo dokler Rusije ne zmlatimo.V Moskvi pa mm* do/že, da smo vojni hujskači in da imajo (Konec na 4. strani.) i hm jo Zed. države trošljt v pomoč zaveznicam in 'poražtnkant" Senator By rd, demokrat i s i Virginije, ki ps je nespreten Trumsnovi ekonomski politiki, je prešlo soboto poročal, da je naša dežela po minuli vojni prispevala v pomoč raznim deželam po svetu 33 nrilijard dolarjev in da bo po sedanjem merilu te podpore vsota dosegla do konca prihodnjega leta že 40 milijard (milijarda po evropskem je tisoč milijonov). , Associated Press poroča v depeši a dne 25. sept., da je svesne vlada v minulem fiskalnem letu, ki je bilo končano 30. junija, potrpšila v pomoč rasnim državam po svetu $S,IS9,009,000 in da je ilo od tega ena tretjina v podporo državam, ki so bile v vojni proti nam — največ Italiji, Nemčiji in Japonski ter takim deielaiu, ki se se pustile Hitlerju poraziti skoro bre^ odpora. Vse te tri poražene države — namreč Italije, Nemčijo in Japonsko, bomo morali s našimi davki ie vsdrievati, pod prstve-se, da ake jih mi ne bomo držali na nogah, bedo šle h komunistom v moskovski blok. Nemčija je dobila v letošnjem fiskalnem letn od Zed. držav na stroške naših davkoplačevalcev $913,000,009 in leto prej $€27,- • _____ _ ____ _ _ _____ _ • v a v mau jl e m Aamwm • a • KOMENTARJI Zbira in presoja urednik Ameriška domovina" se de- predsednik Vatro, ki je v mestni , Od kanca vojne pa do 39. junije so Zed. države prispevale v podporo bivšim zaveznicam in pa državam, kl so bile v vojni preti nam, ie 33 milijard dolarjev, kar je kajneda ogromna vsota. Plalati jo morajo delavci in farmarji s svojim delom, namreč s produkti in v obliki dav- dr» do konca tega in prihod-leta 49 milijard dolarjev. Je kongres odobril na-daljne dobro milijarde sn prlče-tek ^oboroževanja držav Atlantskega pakta. Kdaj se bo ekonomsko bogastvo naše dežele izčrpalo, o tem si ekonomi niso edini. Nasprotniki Tramanove administracije pravijo, da bomo kmalu "sa med berače", ako bo to razsipanje nadaljevano, zagovorniki pa doka-zujeje,da le na ta način lahko odbijamo "komunistično never-noet" ter vzdržujemo blagostanje v naši deželi. Dejstvo je* da ae bogastva res isčrpavajo, pri-tedna in finančna in. da ni ie nikjer isgleda, da svetu to kaj pomaga v stabiliziranje. Vsi dosedanji potroiki so sgolj zapravljanje v korist starim režimom in v borbi proti penetraciji Sovjetske svese. Minula vojna je stala Zed. države v materijalni vrednosti 330 (Konec ns 5. strani.) nuncijanske taktike ne more odvaditi. V izdaji z dne 20. sept. ima na prvi strani v prvih dveh kolonah nekak uvodnik, naslovljen s "Torej fantje, ali ste ali niste?" Tiče se Enakopravnosti, ki pa je na napad pošteno in krepko odgovorila. Takole piše "A. D." v omenjeni številki v namenu, da očmi v sedanji vojni in politični histeriji list, ki ji konkurira v slovenski ameriški metropoli: Pred senatnim podosekom za migracijo je bilo te dni zaslišanje, pri katerem je pričal dr. Slobodan M. Draskovich, bivši profesor ekonomije na belgrajski univerzi. Zaslišanju je predsedoval senator Herbert O'Connor. Ta pododsek spada k senatnemu justitnemu oddelku. Zaslišanje se je vrtelo v glavnem o delovanju jugoslovanskih komunistov v Ameriki. Kar nas (Slovence) zžnima je samo vprafianje in odgovor, ki sledi in ki ga bomo navedli dobesedno, kakor je v poročilu, katero obsega 22 strani, da ne bo kakšne pomote: Vprašanje: IS THERE A SLOVENE COMMUNIST NEWSPAPER PUBLISHED IN THE UNITED STATES TO YOUR KNOW. LEDGE? Odgovor: YES, THE ENAKOPRAVNOST, WHICH MEANS ' EQUALITY OF RIGHTS " Ena sama oseba te označi, da si to ali ono, toda ali je taka oseba sodišče, ali kaka avtoriteta, ali je provokator, pustolovec ali kar že? To bi pri "A.D" menda morali vedeti! Toda namesto tega so dodali k gornjemu citatu na najbolj vidnem mestu sledeče hujskajoče, zavajalno denunci- IKK*;«-«**"- posetmo nje službi, bodo gotovo zarjuli, ko bodo to Čitali! Kako se boste oprali je vaSa stvar. Lahko tudi pišete po poročilo v Washington na naslov: Subcommittee O n Immigration, Senator Pat McCarran, Chairman, Washington. D. C. da se boste videli, kako vas imajo zapisane. Zdaj pa povejte svojim čitateljem in slovenski javnosti sploh, ali ste, ali niste! Mi že vemo, kaj ste, pa bi morda tudi sami podali kakšno izjavo v tem, da ne bodo "vaši" tavali v temi. Tudi Vatrovi predstojniki bodo gotovo hvaležni za pojasnilo." V V časnikarstvu bi morala veljati dostojnost — ker ako se s kom kregaš, ali mu konkuriraš v biznisu, ali si glasnik nasprotne stranke, ali član kake tekmujoče politične "mašine" — se vseeno še lahko boriš ne da bi se posluževal političnega gangster-stva, natolcevanja in pa citatov renegatov in oportunistov, ki se mečejo po vetru kakor mislijo, da jim bolje kaže. Irving Pflaum velja za enega glavnih urednikov čikaškega dnevnika Sun-Times. Minule tedne je bil na potovanju in mudil se je več di>i v Jugoslaviji, od kjer priobčuje pisma, datirana iz Beograda, ki so Titu in njegovi vladi ne le sovražna ampak zelo propagandno zavita. Pravi, da ni srečal v vsi Jugoslaviji nikogar, ki bi imel za Tita eno samo prijateljsko besedo. Vsi, s katerimi je govoril — pravi Pflaum — so mu zabičevali, da naj Amerika Titu v njegovem boju s Stalinom nikar ne pomaga, ker da Jugoslovani nočejo ne Titove, ne Stalinove diktgtu- ... (Konec na 5. strani) Razredna nasprotstva plamte po vsi deželi V ameriškem monopolnem tisku in v radiu se je po prvi in ie bolj po dragi svetovni vojni dokssovalo, da povzročajo stavke in sploini industrialni nemir v tej in v dragih deželah komunisti, ker so se prikopali na vodstva unij. Tega se v Zed. državah ne mere več trditi, dasi je dokazovanje, da so stavk največ komunisti krivi, tndi prej slonelo na laži. Philip Murray je sovražnik komunistov, Isrinil jih je is uradov precej In drugim obeta, da jih bo letos ob priliki konvencije CIO. Namreč ne le "komuniste" temveč tndi sopotnike. In '•sopotnik" mn je vsak levičar. * V vodstvu unije jeklarskih delavcev, ki jI predseduje Murrijr, ni nobenegs levičarja. Pa se Je minule tedne pod vodstvom istega Murrsyja vseeno odloČile s% stavko, ake jeklarske korpora-cije ne ugode njenim sahtevam. Zahtevo sa svtianje mesde 39c na uro, od katerih bi ilo tretjino v pensijskl sklad, so kratkomale odbile. Stavka bi bila že takrat oklicana, ako ne bi predsednik Truman na obe strani apeliral, naj počakajo, kaj bo priporočila njegova komisija, ki jo Je imenoval, da preliče, ako so sahteve unije upravičene In če so jeklarske dražbe v stanju, da jim ugode, ne da bi ob enem morale dvigniti cene svojim produktom. Komisija Je po preiskavi izjavila, da svitanje mesde nikakor ne priporoča, pač pa ustanovitev penzijskega in zavaroval-ninskega sklada, v katerega naj bi delodajalci plačevali po 10c sviianja mesde na uro sa vsake-ka delavca. Jeklarski delavci niso bili s tem prav nič zadovoljni. TUdI predsednik Murray Je dejal, *i Je več pričakoval, toda na ljubo predsedniku Trumanu je pristal v priporočilo ter gs sprejel za podlago pogajanj z jeklarskimi korporacijami. A te pa se se <*otavljale — čoi, ds nekaj bi že plačevale v pokojninski sklad, nekaj pa naj bi plačali delavci od svojega zaslužka. . s, Murray Je bil v zadregi, kajti Iti v stavko samo saradi tek 19c —to bi med delavci ne vlekle, ker sahtevajo več. Pensije, kl Jih bi bil delavec deleften od privat nih združb* so»«elo negotova stvar. Lahko te boss odslovi prodno si sploh upravičen do kake podpore. Ali nastane brezposelnost in si ns ts način ob delo. AU pt se do kraja isgarqi ie predno dosežeš 95 let starosti Vseeno, unija s take vatnim vodstvom kož g jeklarski delavci mu s mogočnim jeklarskim kar-tekmi In to radi prav malenkostne zahteve, kl jo je odobrila sa upravičeno tudi T misija. Najbolj v boju so Delali so pe tri dni, prej ee M lo nedavno se spet s delom, dasi uradni osnačujejo sa stsvko, pač pa sa protect proti premogovniškim družbam na jugu, ker so prenehale plačevati po S9c od tone v pensijskl sklad. Operatorji pravijo, da so U prispevek ukinili, ker Je pogodbe s unijo UMW potekla, nova pa ni ie sklenjena. Johnu L. Lewisu, ki la boj vodi, in drugim vodjem UMW gotove ne mens nihče očitati, da se komunisti, a stavka pod njimi nI prav nič drugačna kakor bi bila če bi Jo komunisti ali kaki drugI levičarji vodili. Tudi unija avtnih delavcev pod vodstvom Walterja geuther-Ja je istreblla komunlate ln njihove "sopotnike" is svojega odbora, toda razredne raslike so ostale. Delavci sahtevajo svoje, družbe se branijo, vrle sn pogajanja kot so se dokler So Mil ie radikale! v vodstvu In Perdu kot drugim Je bilo sapreteho s stavko, ako so s unijo mimo ne pobotajo. ■ 4 Vsled stavka premegarjev Je bilo odslovljenih na t#oča dni elk delavcev, največ na ftelesnl-cah In lahko se reče, t* Je letos več nepokoja med delavstvom kot pa ga Je bllole kdaj po sad-nji vojni. Na drugi strani pa delodajalci kažejo vedno več volje odbijati sahteve unij v na-di, d s j i k b i s dolgotrajnimi stavkami uničile. Da, rasrodnl boj se bo nadajeval tudi če ne bo nobenega komuniste več* kajti U borba se vri! rudi rasred-ulk interesov ne po le Je kdo komunist ali ne. . . Nekaj o nasih stvareh Ceno Ameriškemu družinskemu koledarju je že vei let $1.50. Dočim so se tiskovni stroiki zanj dvigali - cena koledarju je ostala ista. Pred leU je nam koledar dgnaial precej prebitka, s katerim smo pomagali kriti primankljaj Proletarca. Vzrok, da moremo izdajati knjige kakršna je koledar po tako nizki.ceni je, ker nam pomagajo kriti 9treike oglasi. Nabirajo jih vsako leto naii zastopniki ter drugi prijatelji. Na Elyju, Minn., je to delo vršil, od kar koledar izhaja, torej 35 let, John Teran. Sedaj je težko bolan in njegovo nalogo morajo vršiti drugi. Tudi Anton Zornik v zapadni Penni, ki |e za Ameriški družinski koledar vsako leto veliko storil, je letos slabega zdravja. In dela za naše stvari pa je v ondotnih naselbinah nič koliko. Torfcj je treba nadomestiti vsako vrzel z novimi močmi. Saj je sposobnih za agitacijo mnogo naših naprednih rojakov. Apeliramo tudi na naše rojakinje, da one pomagajo pri tem delu kjer moški he morejo. Kdor ali katera je pri volji, naj piše upravništvu, ki jim bo dalo rade vol je navodila in poslalo potrebne tiskovine za to delo. i Precej oglasov v koledar smo že prejeli. Oktober je tu in za ostale se je treba požuriti, da |lh tiskarni lahko sproti pošljemo. Želimo več oglasov od slovenskih dvoran po deželi. Večinoma so se že oprostile dolgov in mnoge imajo |e prilično gotovine, pa bi lahko pomagale takim ustanovam kakor je Ameriški družinski koledar. Enako razna društva, trgovci, zdravniki, odvetniki itd. Pošljite oglase čimprej. H .Ker že pišemo o koledarju - maj ob tej priliki opozorimo tudi sotrudnike, da kdor svojega spisa ni še poslal, naj stori to čimprej, ker le na ta način nam bo ftt+goče izvršiti obljubo, da bo koledar izšel v no-vembru. V le o naših stvareh. Konferenca Prosvetne matice — okrožja severni Illinois ter Wisconsin, bo v nedeljo 30. oktobra v Milwaukeeju. Vsa pridružena druitva ttr razne druge organizacije, pripadajoče te| ustanovi, so bilo povabljene izvoliti zastopnike. i V Chicagu bosta to jesen dve zelo važni priredbi. Krožek Progresivnih Slovenk št. 9 vprizori v nedeljo 16« oktobra igr* "Trije vaški svetniki", peWki zbor Pfšerin pa bo imel svoj veliki |ubilejni koncert v nedeljo 6. novembra. Pevski zbor "Zarja" v Clevelandu ima svoj jesenski koncert običajno na Zahvalni dan. Upamp, da ta«* bodo člani o pripravah kaj poročali. proletarec LIST tA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. TOE FBOST IS ON TKI PUMPKIN! IZHAJA VSAKO SREDO, lsdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Chicago, 111. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAflCtf-NJflA y Zedinjenih driovah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75. za četrt leta $1 00. Inozemstvo: za celo leto $3 50; za pol leta $2 00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v na&em uradu najpozneje do pon-deljka popoldne za priobčitev v Številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., inc. Established 1906. Editor.................................. Frank Zaitz SUBSCRIPTION RATES: United States: One Tear $3 00; Six Months $1.75; Three Months $1 00 Foreign Countries, One Year $3 50; Six Months $1.00. PROLETAREC 23QI S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROckwell 2-2864 —»- • ' v Ceheslevoiki ter v f- j drugih deželah sovletskego bloka Glasilu češke komunistične stranke, "Rude pravo'' v Pragi, j svari svoje čitatelje, naj se varujejo vplivov "titoizma", ne samo i kltrikalirma, imeri.ških ter drugih imperialističnih agentov ter | necacfovolnjc reakcije, ki je po preobratu ob privilegije. * Isti list svari i poljsko, romunsko in bolgarsko vlado, da naj bedo ta straži pred Titovimi ljudmi — dokler je čas. Sklicuj £ se y Um svarilu na obravnavo v Budimpešti, ki je i pila končana 24. septembra. Osem bivših komunistov je bilo ob-j *gjpnih v nji — med njimi prejšnji madžarski minister vnanjih zadev Laszlo Rajk, ki je bil obsojen v smrt in z njim vred nad polovico njegovih tovarišev, drugi pa so bili obsojeni v zapor. Obtožnica v Budimpešti je beležila med drugim, da so ti ljudje paktirali s Titom, oziroma največ z njegovim notranjim ministrom Baškovičem, da se pomori v ogrski vladi Sovjetski uniji prijateljske ministre in se nato "titovci" polaste režima v celoti ter usmerijo svojo vnanjo in ekonomsko politiko Moskvi sovražno. Dalje je bilo v obtožnici dokazovano, da je obtožena skupina v svojih načrtih sodelovala ne samo s Titovim režimom temveč tudi z ameriškimi agenti. Laszlo rfajk je priznal vse česar se ga je dolzilo. Bil je na odgovornem mestu — kajti vnanji minister je v vladi čestokrat važnejši kakor pa njen predsednik, ako ni ob enem tudi vnanji minister. O Titu in RankoviČu je imel same slabe besede — zmerjal ju je — a vzlic temu je bil obsojen v smrt. Na Cehollovaškem ima vlada težave posebno s cerkvijo, ker se ji upira. Na Slovaškem so se kmetje za svoje duhovnike celo j $ silo podali v boj- Kmečka masa na Slovaškem je cerkvi še veliko bolj udana kakor npr. na Slovenskem ali Hrvaškem, toda ne na ftdkam t«r Mutaeafceui, daai j« v slednji n$ verske tradicije bol) navezan? fc* Cajkem a vendarle manj kakor na Slovaškem. Boj na Češkem je sedaj v bistvu med vlado v Pragi in med Vatikanom. Papež ifthteva, da mu mora biti duhovščina pokorna, češ služiti morate Bogu, ali pa boste izobčeni. In res se je v prej zrjani svobodomiselni Češki dogodilo, da je vlada naletela v nji nji odpor, kakršnega ni pričakovala. Vzrok — reakcija se je zatekla v cerkev in pod njenim okriljem in s pomočjo vnanjega sodelovanja toliko nagaja, da vlado boli in škoduje njenim naporom za ptrditev svoje moči in v izvrševanju njenih načrtov za ekonomski preobrat iz starega red« v socializem. Tpda tUdI ipad njeniipi pristaši niso vsi zadovoljni — sicer »t bi V vle4neto tisku toliko propagande proti "tito- iznuT. Strankino glasilo "Rudp pravo*" zahteva, da Jih je treba "likvidirati" in trebljenje se vrši. Toda vsak "likvidiranec" ima pristaše, ali saj sorodnike, ki delujejo dalje, bodisi sabotažno pri svojem delu, a suši j an jem ali kakor že morejo. Češka je bita im pod Avstrijo modernizirana v industriji, v obrti ia kulturno. Sploh sp Cehi sloveli za najkulturnejši slovanski narod. In to brez pretiravanja. Po ustanovitvi svoje prve republike po prvi svetovni vpjni so državni in ekonomski aparat grabili po modelu, kakršen je v veljavi v zapadnem svetu. Nastala so podržavljenje a načelo privatne svojine Je bilo obvarovano — največ s pomočjo socialnih reform in narod je bil zadovoljen ia varen — dokler i*i Hitler dregnil vanj. In ostal je na cedilu, ko sta g* Francija in Anglija zapustile — le Rusija je bila pri volji iti ipu v pomoč, ako bi isto tudi vladi v Londonu in v Parizu tyoteli. Tako je bilo Cehoslovaske, kakršno sta ustanovila Tom Masaryk in JSdvard Bene« konec. Po dfugi svetovni vojni je bila osvobojena po starem modelu in Beneš ter njegov minister vnanjih zadev Jan Masaryk sta jo oslonila spet na zapad, namreč na sistem, ki ga imajo države ameriškega bloka. Nastal je vsled tega med politiki na Češkem in Slovaškem silovjt boj, katerem jt zmagala prosovjetska struja. Mnogi češki politiki so pobegnili. Nedavno je en češki diplomat v Tutfijl d# n« gre več nazaj pod "diktaturo" in vpraša) fa z*ščitp l|ot politifen begunec. Sedanji češki režim — ki je prijateljski Moskvi toliko, da je postal nji na ljubo Tittfcskrajno sovražen, pa je Yialetel na opoziciio, kakršne od kraja ni pričakoval, namreč da mu bo Vatikan rabgel nagajati. Morda se bo komu čudno zdelo, toda duhovniki ne Cehoalo-veškem »o tudi pod današnjo vlado plače ni od države. Enako tudi v drugih državah sovjetskega bloke — daai teoretično cerkev v njih ločena od države. Češkoslovaška vlada je letos duhovnikom pltfe *višai«f a Vatikan* a tem ni mogla potolažiti. Papež Pi> XII je Rji v p poro Ud*l dekret, da vsi, ki so komunisti, ali ki komunistom pomagajo, ali sodelujejo V procesih proti duhovščini, bodo ob zakramente. To je dimilo posebno Slovake, ki so skrajno verni in verujejo v moč cerkvenih obredov A tudi drugod po Češkem in na e vtkem je naetal nemir radi tega Vrh tega si nekdanji češki lipi šele po v ra tek v zapadni blok, ker po njihovem mnenju je ie on demokrstilen. Tako vidirtw>. 4* tudi v sovjetskem* bloku ne gre vse gladko Izneveril se mu je Tito, ki vztraja v opoziciji že nad dobro leto — namreč y odprti opoziciji, v podtalni pa — kot pravijo v Beo-t^rsdu, še od leta 1M4. Navidezno ni izgledalo, da je kaj narobe man njfm in Stalinom. A sedaj pa se je boj med komlnformom in "Titovo kllko* tako1 razvnel da padajo glave v Budimpešti, da «rozi z likvidacijo "titovcem" na Čehosiovaškem vlada v Pragi, Joiko Oven RAZGOVORI Zadnje čase imamo precej novic. Nekdaj mogočni angleški "pound sterling" j^ zlezel v nove nižine. Njemu so sledile skoro vse denarne edinice, izvzemši dolarja. V Moskvi pravijo, da I imel' dovolj. Poleg njega je zapadna Evropa postala ame- ka^didatirala Purfii riška kolonija — in kot izgleda, mazila Marshall plana zapadni Evropi niso pomagala do zdravja. Položaj, mislim ekonomski položaj Evrope, je iz kapitalističnega videka zelo resen. Socialne reforme angleške delavske stranke niso v resnici napravile tistega uspeha, kar bi bilp v prid socializmu. Socializacija nekaterih industrij, premogorovov itd., kateri se v svojih zastarelih formah niso izplačevali privatnim'lastnikom in katere je delavska vlada z veliko odškodnino njihovem lastnikom podržavila, so sedaj breme di\pvi ter zelo ugodna propagancjft nasprotnikom socializma. Slične stvari vidimo tudi drugje. Razkosana Evropa, brez pravega ekonomskega sistema ter vojno stanje, katero še vedno sena. Leta 1871 je bil končan njegov tretji termin predsed-ništva. Čutil je da njegova naloga še ni končana ter je vprašal za (^etr|ti termin. Opozicije je J tJ "oleg njega sta kajiduiatirala Porfirio Diaz ter član Juarezovega ministerskega kabineta Sebastian Lerdo de Te-jada. Ker nobeden teh treh kandidatov tu dosegel absolutne večine — je kongres izbral Juare-za. Se istega leta je Porfirio Diaz začel z revolto, katera se je žalost qup končali z njegovem begom v gorovje. Aprila, leta 1872, s popolno zmago nad njegovimi nasprotniki, se pripravlja Juarez, da spravi njegove progresivne Reforme v realnost. Osemnajstega julija istega Leta je sedeč" za pisalno mizo — omahnil. Pripeljali so ga na dom, kjer je še isto noč umrl. Pravijo, da ga je ugonobila srčna hiba.Ali simptomi niso bili slični Srčni hibi. Govorilo se je javno, da je bil zastrupljen. Pravi vzroki niso bili nikdar dognani. Z Juarezom eksistira, mora ta slab položaj, je stopila iz mehiške zgodovin-še poslabšati. Mrzla vojna ter j ske arene edina osebnost, kate-novo skuhani "Atlantski Pakt" ra je imela ne samo dovolj po-pomeni oboroževanje, ki si ga že stenja in kateri niti njegovi naj- tako beraška Evropa brez nevarnosti popolnega bankrota — ne more privoščiti. Pri nas MRAZ in zima sta na pragu in tlaaa je padla na buče, iz katerih delajo priljubljeni ameriški 'pumkin pie". In enako ie padla na naše atomske bombe s novico iz Moskve, da so se s takimi 'bučami" (atomskimi bombami) tudi tam preskrbeli. Kdaj bo v takem mrzlem, sovražnem, splet- ka rs kem ozračju nastal mir, je teško prerokovati. ANTON UDOVlC P0C0V0R S CITATELJI IN ZASTOPNIKI večji sovražniki niso mogli očitati najmanjše sence korupcije katera je navadna bolezen mehiških politikov — in kateri je imel nezlomljivo odločnost za dosego njegovih ciljev, ki so bili za podvig ljudskih mas bele, krcolne in indijske Mehike. Popotnik, kateri obišče glavno mesto Mehiko, lahko obišče staro pokopališče Panteon de San Fernando. Na levi strani, skoro ob vhodu opaziš velik marmorni mavzolej, kjer leži Beni-rod. Jugoslavijo j e zapustil donezije itd. |Q pBWo juarez, Indijanec ter vzhod in zapad. Sama je ostala Tudi velika četvorica se snide največji predsednik Mehike. Na na pogorišču, brez prijateljev in to pot v New Yorku. Mogoče sarkofagu je njegov kip, ležeč ~ materijala, z zbeganim celo rešijo vprašanje avstrijske in njegova glava počiva v na- Jesensko zborovanje ' Združenih narodov". Vrši se v precej pesimističnem vzduhu. Na programu imajo veliko dela. Koliko bo uspeha se ne ve. Govori se, da pride vprašanje spora komin-forme in Jugoslavije na vrsto. Ali to ni vs^ Nerešena so vpra-I šanja Palestine. Pakistana, In-zapustil donezije itd. brez ljudstvom, ki ni vedelo, kam bi mirovne pogodbe. Mogoče—se- ro£ju jokajoče žene, simbol zase obrnilo, ker ni bilo nikjer daj ko so izigrali Jugoslavijo? lyjoce Mehike, zanesljivosti, dokler se ni poja- Delavska kriza dveh, dnkrat vreči ae aazaj na dno, na ono dno iz katerega ,bi nikdar več ne vstal? Se nikoli ni bilo bolj«, te ao tfrugf gospodarili Kar vprašajte naše primorske Slovence, ko so prišli pod Italja-na, kako je bilo. Se pisati se niso smeli kot so se prej. Kmetije so njim jemali in na nje naaeljeveli Italjane Slovence ao pa v Etiopijo poslali v sužnost, ko tako radi govorimo o sužnosti. Včasih radi potožimo o sužnosti, pa v pravem pomenu besede vendar nismo. V Ameriki trdimo, da smo kapitalistični sužnji. V domovini nekateri trdijo, dS so komunistični sužnji. Dokler moramo delati za naš vsakdanji kruh, smo več ali manj nezadovoljni — to p^ zato, ker moramo, smo prisiljeni, ker potreba nas sili. Ce smo brez dela se jezimo, ko ga pa dobimo in moramo prav trdo delati ae tudi jezimo. Italjanpki delavci ae jezijo in proteatlrajo, ko nimajo deta. Zahtevajo od države, da nekaj stori o tem. V Jugoslaviji ae pa jezijo, ker imajo dovolj dela— oziroma preveč. A užitka od svojega dela še nimajo. Predno tovarno zgradiš, narediš stroje, da jo opremiš — vzame zajo dolgo, predno j? mogoče tkati blaao v nji. Kai bo pa delavec do takrat nag in bos ko gradi vse to, da bi bil enkrat bolj neodvisen, kot do sedaj? To Je danes problem domovine, Oni grade in bodo imeli, Če tudi zdaj trpe potnankanje, katerega pa niao sami krivi, in ne Vlada. Krivo je — io niao imeli nikogar, ki bi njim pomagal V najtežjih urah v zgodovini naroda. Ali pride vam na misel pesnitev Simon Gregorčiča, ki pravi "Gorje mu, ki v nesreči biva sam; a srečen ni. kdor srečo vftiva earn". To velja za posameznika, kakor za na- da obsoja Tita v pekel Ana Pauker v Bukarešti in aploh je nekaj narobe, ker ako so sovjetske "satelitke" vos policijake države toliko kot trdijo v državah takozvano zapadne demokracije, čemu toliko javne, prikrite in podtalne opocieije v njih? Ali pa je vse to morda le naraven proces zgodovinskega razvoja. Saj se v zgodovini ni še ničesar prehodnega dogodilo brez borb, brez opozicije, brez eksekucij in brez terorja bodisi z ene uli druge strani. Na ano pa se ne sme pozabiti, in porok za to resnico je nam zgodovina: tudi ako ae tu pa tam reakcija vrne, prej ali alej omaga Tako Vatikan ne bo več mogel nazaj v srednji vek, fevdalci sistem se na Madžarsko več ne vrne in tudi policijski teror bo morsl popustiti, kot je deloma stopnjama popuščal celo v bivši earski Rusiji in bo ali pa še popuščs v državah, ki aa nasivajo za ljudsko demokracijo. • Ker je Družinski koledar zdaj na dnevnem redu, naj začnem znjim to kolono. Minuli teden mi je poalal naš vodni popotnik Anton Jaakovieh iz Cieveianda 40 oglasov. Mislil sem. ko sem dobil tako velik zavitek, da mi je poslal kak obširen dopia, ko pi odprem, se pa s vale sami oglasi. Kar tlesknil sem z jezikom ;v drugem zavitku je bilo pa pismo, v katerem jih se več obeta. • Martin Judnich iz Waukegana mi je pa denar poalal za vse dosedaj ne oglase. To je vse kar je bilo slišati od naših nabiralcev minuli teden. Vse je nekako tiho; upam. da so vsi pridno na delu. Apeliral bi rad na vse naše organizacije, da 4>o možnosti dajo oglas v prihodnji letnik koledarja. SIcer bi rad vsakemu društvu posebej pisal, pa mi časa zmanjkuje za vse to delo. Ker je to ie dobro znana ustanova, mislim, da si je toliko zaslug prislužila tekom svojega obstanka, da ni treba posebnih prošenj. Ne vem če bi nadaljeval z mojo razpravo o starem kraju ali ne? Zadnji teden sem nekaj na-piaal, pa nisem stvar zgotovil. Ko ao Nemci napadli domovi« no, in z druge strani pa Italjani, so se nekateri hitro oprijeli sovražnika in delali njemu v korist in v škodo, ter sramoto svojemu narodu. S tem so povzročali toliko težjo borbo onim* ki so se hoteli tujega sovražnika rešiti. Danes mnogi obžaljujejo ta čin. Zavedajo se, ko se potepajo po svatu, prokleti od naroda is katerega so isšli, da so storili nekaj kar ae ne da nikdar več poravnati, in ne glede kdo bi tam gospodaril. Ali jo še kdo. ki bi se rad bratil s tujimi vladami? Ki bi bil pripravljen še mogoče vil Tito, v katerega so saj neka- treh velikih stavk, je tudi na teri zaupali ln mu sledili, da so dnevnem redu v ^Vashingtonu. dobili premoč in končno tudi na-, Premogarska stavka je že tukaj. rodno zatrpan je. Bilo je kot pra-jkaj bo z jeklarsko —. je odvisno vi ona pesem Iz turških časov.; od lastnikov. Sploh je položaj kl se deloma glasi .v. . "Tam se danes popolnoma drugačen kot nič ne smili. Oče svoj mu sinu. Je bil ob zadnji jeklarski stavki sin pa tud' očetu ne". Žalostno leta 1920 je, kadar pride tako Žalostno n . ...... r . , r . . . , . O zgodovini Mehike je, kadar narod mora skozi tako * Kalvarijo, posebno še tako maj- (Nadaljevanje) hen narod kot je naš. Kaj naj Kot sem že omenil, je bil mla-pričakujemo zdaj? Ali se naj di Porfirio eden najboljših Jua-nadejamo nebes, po tem kar so rezovih pristašev. Komaj par dni Nadaljevanje v prihodnji številki. tur šli skozi? Neki prijatelj mi je pisal: "Enkrat so šli Italijani čez vas, drugič Nemci; poleg tega so bili partizani in domobranci, mnogi so bili kljub temu nevtralni. Kaj se naj pričakuje iz vae te zmešnjave? Ce si šel k spovedi, ti je spovednik po svoje nagovarjal, Partisan je navduševal za narodno svobodo in boljšo bodočnost. Domobranci ali bela garda se je navduševala za Him. Vsi so bili iz enega naroda; ker se niso ze-dintli ao vsi trpeli mnogo več kot je bilo treba, ker niso rabili priprosti razum in skupno delali in se borili za narod. Ako bi bili razsodni, bi ne bilo danes toliko nezadovoljnosti, ne toliko trplenja in pomankanja, in toliko hujskanja doma in drugod. Da Je tam ilabo smo krivi tudi mi, ki smo v tujini. Namesto, da bi skupno pomagali vsem, in tukaj skupno nastopali, kadar se gre za narodne pravice in priznanje, pa se hujska drug drugega v škodo onim, kateri so zaslužili vso pomoč in priznanje. Nerad bi tako dolgo živel,* da bi se izneveril svojemu narodu, da bi ga bil pripravljen izdajati ali mu škodovati. Kadar ne bom jfiogel ali ne bom pri volji nič dobresa storiti v prid njega, bom tTho in pustil, da drugi vrše kar je v korist splošnemu ljudstvu. Tukaj jaz ne zagovarjam nikogar v vladi, ker jaz verujem v narod in njegove pravice, da si sam odločuje; in ako se to ne vrši danes, se bo vršilo v bodb-če. Saj je pisal v svoji pesnitvi France Prešeren. "Vremena kranjcem bodo |e zjasnila, in milj'Se zvezde kakor zdaj sija* le" . ;. V to Jaz verujem in bom in ne želim spremeniti svoje vere. Toliko zs danes, pa še pride kaj več o starem kraju. Oatanite mi zdravi po usmrtitvi Maksimiljana je Porfirio zavzel mesto Pueblo in takoj .zatem glavno mesto Mehiko. Predsednik Juarez je bil ves ta čas v glavnem stanu San Luis Pot os i. Juarez je sprejel te vesele novice kot pravi Indijanec —stojično. Takozvana vojna za reformo je bila kdnčana, republika je zmagala. Zavedal, se je strašne cene, katero je plačal mehiški narod za to zmago. Ali vendar je bilo vredno te cene. Večina ljudi je bilo sedaj za progresivne liberalne reforme. Klerikalizem je bil začasno strt. . Nase gibanje . .Kot razvidno© is naaib listov bo precejšna vrata kulturnih priredb to jesen in zimo. V Chicagu ae pripravljajo naše ženske pri Progresivnih Slovenkah na veliko slavnost 16. oktobra. Časih je bilo tudi dovolj 'vinskih trgatev" ali zadnje čase so te slavnost i ponehale. Spominjam se. ko sem bil pred leti v Detroitu, smo imeli pri našem klubu £t. 114 JSZ skoro vsako jesen .tako priredbo. Seve dela je dovolj ampak tudi veselja. Pa se menda malo staramo. Fotoaparat kot lapeitna ura Tvrdka "S(einek ABC" je dala pred kratkim na trg dva nova fotografska aparata, ki sta tako majhna, da se ju lahko nosi na roki. Prvi ima objektiv 1:2,5, drug pa 1:3,3. Oba aparata se lahko pritrdita na roko z maj- Vse to je bila v večini njegova hnim P080™ Prav uko kot kak" zasluga Brez njegove silne, ne- šn* 2 vsakim filmom lahko zlomljive volje bi ta zmaga ne bila nikdar dosegljiva. posnameta 8 slik. Aparata $ta zelo natančna, čeprav sta v bi- fct/4 mi ne gre Ob triumfalnem JuarezovemjrtrM>'H* MV>d'>* ***** uhodu v glavno mesto je Porfi-rio sa rea pripravil vae potrebno za ta zgodovinaki dogodek. Diaz je bil prepričan, da mu bo ta nekdanji učitelj zelo hvaležen za ta spre jen in za njegove zmage. Juarez se je pripeljal v istim starem skromnem vozu v katerem je vedno spremljal svojo vojsko. Ko je Porfirio na lepem konju dojahal do predsedniko- f vega voza in se poklonil, je Juarez mesto, da ga pokliče v voz poleg sebe samo malo pok ima 1 in se odpeljal dalje. In takrat je Porfirio Diaz zasovražil Jua-reza. Juarez je šel. takoj na delo. Ali komaj je zavzel svoje mesto, je bil Čas za predsedniške volitve. To je bilo leta 18*6. Juarez je bil ponovno izvoljen če prav ne z veliko večino. Njegovo prvo delo je bilo podvig ljudskih mas iz skoro popolne nepismenosti. Treba je bilo zidati šole. Poleg tega se je pojavilo tisoč drugih vprašanj, katere je zapustila dolgoletns vojna Cfcmu toliko vika ia krika o in pa prašna j atomskih bombah, to mi nikakor državna blagajna Treba je bilo i ^ gre v fllva! KaJ pi ^ močne roke. Juarez je kot pravi ka, ako me ubiješ ln porušiš hI- demokcat sovražil silo ali tukaj,, ..... «. je bilo potrebno ne samo, da se j nfv*dno pa z atomsko vzdrži red, ampak, da se zatre bombo?. Ne bo me več nt menr Anton Udovich reakcija katera še ni bila zadu- ne kise io lo je pse. Miško Kranjec: Fara Svetega Ivana ROMAN (Nadaljevanje.) Da, na ulico —. Ne kakor nekod v njeni mladosti, marveč na drugačen, na svetoivanovski način. In potem? Grizla si je ustnice. Ta trenutek je vedela, da prihaja tisto, pred čimer se je tako bala, pred čimer je trepetala, ker je vedela, da od tam ne bo nikdar vrnitve. "In kaj zdaj?" je vprašala tiho. "Ne vem," je odvrnil. "Premisliti je treba —." "Ne morem ga prositi odpuščanja," je dejala odločno in se stresla. Molčal je nekaj časa in premišljal, nato pa odvrnil: "Sam pojdem k njemu." "Ponižati se hočeš pred njim?" Ustnice so se ji skrivile v grenak nasmeh. Prijel je njeno roko in si jo stisnil najprej k ustnicam, potem pa jo je obdržal v svoji in rekel tiho: "Vse sem premislil, Zofuš. Ni nobenega izhoda. Samo on še zmore. Vem, da prodajam svojo poslednjo čast, toda druge poti ni, razen da te . . . ubijem Ui potem še sebe. Prišlo mi je na misel tudi to, da je bolje častno umreti, kakor tako živeti. Ali jaz te ne bi. mogel ubiti ... In jaz vem, da bo tudi to minilo. Prišli bodo svetlejši dnevi, maščevala se bova za vse te grde stvari in potem odideva iz teh umazanij. Nikdar ne bova govorila o njih, še spominjala se jih ne bova. Zbrisala bova vse to iz svojega srca in srečneje živela! — Ne, ne umreti! Od tam ni vrnitve. Ne, tja ne greva! — Spomni se nekdanjih let, najine ljubezni, saj bi* se ne mogla posloviti od sveta, dokler imava vsaj majhno upanje, vsaj majhno možnost. Kaj praviš? Povej nekaj, ti odloči!" Objela ga je in poljubila. "Napravi, kakor se ti zcB. Kar mi bol ukazal, bom storila! Ti odloča], kakor si vedno. Razumela bom, vedela bom, da je tako potrebno, da ni druge poti.. " Na večer se je Koren odpravil z doma. Sel je k — Smonu. Bila je mučna pot, pot naj-gršega ponižanja, toda druge ni bilo. K Zadravcu? Tisto je bilo poslednje? iti k njemu in se na njegovem pragu ubiti.} | V šoli so bili vajeni njegove gosposke prikazni z aktovko pod pazduho. A poslednje čase jim je bilo mučno, če so ga samo videli, še mnogo bolj, če so ga morali srečati. Bilo jim jp znano, da Koren propada in čutili so na sebi krivdo za to njegovo propadanje. Sicer pa se je Koren sam ogibal vsem, kar je za- čela njegova zvezda zahajati. Poznal je samo še eno pot, kar so vsi vedeli: k Smonu. Potrkal je in vstopil. Smon je sedel za mizo, se nagnil nazaj, kadil in topo bolščal predse. Tak položaj mu je godil, ker ga je Koren cesto našel tako sedečega. Včasih je ležal pred njim kos starega časnika, pa ne, da bi Smon bral, marveč so se na takem časniškem papirju poznali sledovi klobase in na mizi so ležale drobtine. Dalje je na mizi ležala zastarela številka Totega lista, edino berilo*ki ga je Smon redno jemal v roke. Poleg tega je ob raznih priložnostih po železniških kioskih nakupil neke srbske "vlcne" liste z umazano vsebino, kar pa je spravljal v svoj kovčeg. V ta kovčeg, ki je bila njegova "knjižnica", je spravljal tudi razne umazane fotografije, ki jih je bil nakupil že kot vojak in jih prinesel s seboj, ter to "zbirko" po možnosti spopol-njeval, a jo pokazal le redkim prijateljem ali pa v pijanski družbi. Koren ga je nekaj krati našel, sedečega nad temi fotografijami, in to kar nekam globoko zamišlnjega, nakar je vedno zgrnil fotografije in rekel z neko otožnostjo: "Naposled je ženska lepa stvar. Tako telo—!" Tokrat je Smon sedel za mizo brez dela in bolščal predse. Bil je presenečen, ko je Koren vstopil. Vedel je, da bo Koren prišel k njemu, a ga za ta dan nikakor ni pričakoval. Tako za teden dni,, ali še kasneje. Ta nenadni obisk je v Smonu vzbudil sum, da ne bo nič dobrega, marveč da Koren hoče — hudič ga vzemi! — z njim napraviti obračun! Zakaj včerajšnji dogodek, naj ga je Smon obračal tako ali drugače, je bil tak, da ga je spravil v kaj mučen položaj. Smon je imel opravka z Ženskami že mnogo let, tudi "na tak način", ampak ženske so bodisi molčale, bodisi ga ozmerjale: osramotile ga pa niso nikdar. Naposled je sinočf stal pred Korenom kakor paglavec, ki ga gospodar zaloti na češnji. In to celo zaradi ženske, o kateri je Smon bil prepričan, da je "ši-rokogrudna". Vedel ni, pač pa sumil, da prihaja z ulic, od tam kjer je krepost v majhnih časteh. A kaj vse to modrovanje in premlevanje! Smon je v svojem srcu snoval veliko maščevanje, zakaj pri Svetem Ivanu poslej ne bo mogel ostati. Ko je Smon zagledal pred seboj Korena, je prvi trenutek mislil, da bo privlekel iz žepa revolver. Bila je smešna misel, kar je Smon šele kasneje sprevidel. Toda tisti trenutek se mu je zdelo naravno, da bo Koren e • e e • a e : e • o e • e e • e e • e • e e e e e e e • e e t. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET f CLANOVfK) Jf TREBA ZA NOVO DRUŠTVO I NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA Naročalo* sa Cook Z Aru*«*« držai M M sa pat leti » aa celi takt t (tsyseaaši Chicaga) In t.tf sa ftetrt leta; «a Ckleago In aa pel leta; aa laosematvo $11. Naslov za list I* tajništvo jo: 26$7 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS 11 • f * o o • o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o e o o o o o o o • e o t e o o o • • e o • e o • e • e o • o o o e o • o • o o napravil nekaj takega, kar se bere v romanih: revolver ali pa vsaj zaušnice. Koren pa je samo za čas stal tako preteče. Nato je stopil do mize in sedel na stol, se zagledal v Smona in ni trenil, tako da Smon še vedno ni sprevidel njegove nebogljenosti. "Prišel sem," je rekel Koren, "da se pomeniva odkrito kot moža. Mislim, da bo najbolje, če si pogledava naravnost v oči..." "Ne cijazi," je odvrnil trdo i Smon. "Kar privleči iz malhe, kar imaš. Čemu ta uvodna filozofija!" Koren je bil preplašen in je zato Smon po premolku nadaljeval: "Saj je vse jasno. Zofija je povedala. Položi na mizo svoj račun kakor trgovec ali gostilničar, pa je!" Koren je nekaj časa pomeži-koval. nato pa odvrnil: "Ne gre za račun. Nisem ne trgovec ne gostilničar in Zofija ni blago, na katero bi se izstavil listek s ceno. Mislim, da bi vse to lahko sam razumel . . . Zgodila se je nerodnost. Pa saj tudi sam nisi nedolžen pri stvari! Priznati moraš, da tvoje dejanje ni bilo lepo, še manj prijateljsko. Zaupal sem ti in nisem stikal po vajinem razgovoru, kadar sta bila sama, še manj po čem drugem. Priznati moraš, da ima pravico, celo dolžnost, povedati svojemu možu tudi kaj takega, dasi je sama sprevidela, da v tem primeru ni bilo najbolje, ko te je osramotila zaradi take s pozabe . ..." Smon je poslušal mirno in zdaj le sprevidel, da Koren ni prišel na obračun, kakor si je spočetka predstavljal. "Zdi se mi," je rekel, "da je Zofija napravila nerodnost ob neprimernem času, kar naravnost povej!" "Mislil sem," je odvrnil Koren, "da bi kako pozabili to . . . nerodnost. Saj si jo ti zagrešil. Pa jo zbrišimo, čeprav moram reči, da mi je mučno, da si se ti, ki sem te edinega *imel za prijatelja, tako spozabil. Pa sem vendar prišel k tebi, da se spravimo." In po premolku je dodal tiho: "Midva ne moreva živeti brez tebe. Samo ti nama še lahko pomagaš . . ." Skrušeno je sklonil glavo. Smon ga je gledal s priprtimi očmi in si počasi prižigal cigareto. "Kaj vama je Cilenšek odpovedal?" je vprašal. ^ "Prvega se morava izseliti." Smon je bobnal s prsti po mizi, se zagledal skozi okno, na njegovem obrazu ni bilo več negotovosti, ki se je bila pojavila ob Korenovem prihodu. Vedel je, da je Koren v hudi stiski. Toda v Smonu samem se je nekaj spremenilo: njegovo srce je prevzelo odurno, umazano čustvo. Njegov odnos do Korena se je docela spremenil. Dasi ni nikdar čutil do njega nikakega prijateljstva, se je vendar navezal nanj in zdelo se mu je, kakor bi mu nekaj dolgoval. Naj je bil Smon še tako umazan človek, za vse, kar je storil zanju, ni pričakoval ničesar i n ničesar zahteval. Tokrat pa se je čutil odvezanega od vseh "dolžnosti." "Stanovanje bi se že dobilo," je naposled rekel in še naprej bobna 1 po mizi. "A ne zastonj . . ." Ni se ozrl po Korenu. "To vem sam," je odvrnil Koren.. "Za denar dobim, kjer hočem." "Ni za denar," je menil Smon, in se*5e vedno ni ozrl po Korenu. Ta se je zagledal v Smona in mislil. Potem se mu je zazdelo, da se mu je zjasnilo. Ta Smonov proti oknu obrnjeni obraz mu je dovolj povedal. Koren se je grenko nasmehnil. "Torej ne za denar," je dejal trudno in se dvignil. Stoje je nadaljeval tiho, a strastno in sovražno: "J|isem mislil, da si tako umazan ... ne, tega nisem mislil. — Zofija je moja žena, pa misli ti o njtj, kar hočeš." Zdaj mu je Smon pogledal v obraz. "To ti lahko pripoveduješ kmetom pri Svetem Ivanu. Župniku pa si kaj takega menda ne upaš povedati in tudi meni ni treba. — Sicer pa je to tvoja stvar. S svojimi moralnimi nazori opravi sam. Jaz bom za vsak primer poskrbel za stanovanje. Do prvega bo pripravljeno. Ce bosta potrebovala, mi pridi pravit . . (Dalje prihodnjič) Z UPRAVNIKOVE MIZE ^ILLINOIS: Waukegan: Martin Judnich je plačal že v naprej za deset oglasov, ki jih je dozdaj nabral v omenjenem mestu. Upam. da bo še kaj. Denar je izročila Angela Zaitz. La Salle: Leo Zevnik je poslal obnovljeno naročnino z a Math Vogricba ♦ Prairie View: Roman Lesko-sek je obnovil naročnino. Roman je naš old-timer. Svoje bivališče menjava med Nokomisom in Chicagp. ~ OHIO: Cleveland: Anton Jankovich je poslal 40 oglasov, ravno ko sem odposlal kopije v tiskarno za zadnjo izdajo. S tem je porušeno vse moje praznoverje o neenakih številkah, in vera gre nazaj v decimalno mero. Bridgeport: John Vitez, tajnik kluba it. 11 JSZ je poslal $5, ki jih je prispeval v tiskovni sklad ^omenjeni klub, ob enem je poslal naročnino za Frank Mihelcica, in naročil nekaj članskih znamk. OKLAHOMA: Panama: Frank Pire je poslal vsoto za koledar, ki ga je pomotoma prejel, to je, da so bile storjene dve pošiljke namesto eno. Ker je najbližja slovenska družina, ki čita slovensko liste, 38 milj oddaljena od omenjenega kraja je vzelo dolgo, da je prišel z njo skupaj in ji prodal odviŠni koledar. Namesto da bi si kaj odračunal za trud je pa še dodal 50c in skupno poslal v urad. PENNSYLVANIA: Pittsburgh: Nick Povse je obnovil naročnino in prispeval v tiskovni sklad $2. Max Kumer iz Universal je naročil nekaj knjig iz Matične knjigarne. WISCONSIN: Willard: Joseph Slemec je poslal denar 'tza tri koledarje in 50c v tiskovni sklad. DODATNE NOTICE (To so beležke, ki jih pošljemo tiskarni potem ko je glavni del te kolone že postavljen.) Cleveland: Anton Jankovich je poslal nadalnjih šest oglasov. Milwaukee: Louis Barborich je poslal še sedem oglasov. Chicago: Naš aktivni nordsaj-čan John Turk je izročil tri knjižice in denar za nje — to je one, ki so bile razposlane po Prosvetni matici, in vzel je nadaljnih pet. Upravnik želi njemu kakor vsem drugim obilo uspeha pri razpečavanju istih. • Angela Zaitz je izročila dve prodani knjižici in denar zanje, ter vzela ie eno novo, sicer jih ima ie več na roki. Vrnjene knjižice z denarjem tudi od Josephine Potočnik, Elizabeth Kure, Josephine Trojar, Frances Vidmar. Več teh knjižic je med aktivisti v Chicsgu, Waukeganu, in Milwaukeeju: zato, kadar vam kdo ponudi v podpis — upam, da ne od rečete. Santa Ana, Cal.: Maria Capun je poslala naročnino in $1 v tiskovni sklad. Milwaukee: Louis Barborich je poslal nadaljnih sedem oglasov. Tisto, ki sem poslal raznim društvom je vredno k voder, cela stran — ali pa pet krajcerjev posamezna številka, toliko n a znanje onim, ki ne vedo za ceno. Razume se. da se pri tem nič ne gliha. Upam, da me boste Mil-wauceni in drugi razumeli. Detroit, Mich.: Angeline Slap-shak ima dopis na Angleški strani v katerem sporoča o uspehu piknika, ki so ga priredili naročniki Proletarca, pod vodstvom zastopnika Jos. Koršiča. Pravi, da je piknik zelo lepo uspel. Plemenske in verske mržnje v Z. državah Vzlic želji vlade in drugih odgovornih političnih avtoritet, da se bi o plemenskih in verskih Aasprotstvih čimmanj pisalo, ali se jih celo zakrivalo, kot da jih ni, se nasprotstva med belokož-ci in črnci ter napadi na Žide širijo in večajo. Mnogi poslanci iz južnih držav že kar odprto prijemajo one kongrešhike, časopise in gibanja. ki delujejo, da se bi rasna nasprotstva omililo. Dolže jih, da si prizadevajo "onesnažiti" belo pleme s črnci, češ, da zahtevajo za črnce isto stopnjo socialnega, političnega in kulturnega priznanja, ki spada samo belcem. "Na jugu se tej pogubni kampanji beli ljudje ne bomo ud^i," je moto najnapetejšfti južnjaških politikov. Na drugi strani se črnci pritožujejo, da se vzlic obetanjem zvezne vlade z njimi še vedno postopa kot z manjvrednimi, ne-zaželjenimi ljud* . Prezira se jih pri najemanju, ali pa v ravnanju z njimi, celo v vladnih uradih širom dežele, v industriji in v mnogih unijah. Obetane enanakopravnosti zanje še ni nikjer, trdijo zamorski predstavniki, ki organizacije svojega plemena pridno grade, v veri, da sedaj je čas izvojevati si svobodščine, kakršne obetamo z .našo vojno ljudst\om v drugih deželah, neglede na polt in vernjo. je bil socislistični klub št. 1 v Mnogih je strsh vsled njihne-Chicagu že prilično deloven in ga mnenja, da njeni preizkuse-poslal delegatom njene ustanov-j ni ideologiji preti konec s prev-ne konvencije vzpodbuden poz- zemanjem vodstva jednote po drav. Na tistem zborovanju je novih, tukaj rojenih in tukaj bilo nekaj takih, ki ga niso spre- vzgojenih močeh. Ideale da bo jeli z "vzradoščenjem na zna- nadomestil sport in požrtvoval-nje". A m Rak ta skupina, zapo- nost pa pohvale in nagrade, padena v klubu št. 1, ki je pri Bojazen je neupravičena, ako ustanoviti po svoje pomagala, se bodo tisti, ki so sedaj na vod- SLOVENSKE IN ^ * * « < » » f ANGLEŠKE KNJIGE O Največja slovenska knjigarna v Zed. državah je vavzela pregnesti to mlado podporno organizacijo tudi v BOJEVNICO za socialne pravice in boj proti klerikalizmu usmeriti tako, da to ne bo borba proti "farjem" kat takim, pač pa boj PROTI ZLORABLJANJU CERKVE v namene izkoriščevalcev delovnega ljudstva. Tako je bila SNPJ mnogo let v borbi sama s sabo od znotraj in na zunaj skupno zoper ^|cup-nega sovražnika — proti stebrom nazadnjaštva med ameriškimi Slovenci. V tem procesu je zmagala dobro organizirana socialistična struja, ki je delala z drugimi naprednimi slovenskimi delavci neumorno in nesebično za pro-spevanje SNPJ, katera jim je postala pod vodstvom Jožeta Za-vertnika kakor zenica v očesu. Kdo bi na tem odmerjenem prostoru mogel naštevati, kaj vse so prestali stoteri in tisočeri agitatorji SNPJ, ker so delali ne samo za dobro podporno ustano- Stanovanjski zakon L 1949 vo, ampak ob enem za jednoto, I uveljavlja kot narodno smerniki je trebila iz naroda duh hlap- co "čim skorajšnjo dosego pri- stvu, hoteli, da SNPJ nadaljuje po svojih tradicionalnih potih napredka in borbe za socialno pravičnoat. Kajti vsi tisti socialni problemi so šele komsj dotak-njeni in borba zanje je sedaj hujša kakor takrat. Ko je bila SNPJ ustanovljena, je bilo naše prišel jeništvo nevedno in naprednim idealom sovražno vsled vzgoje, ki jo je prineslo s sabo. Te ovire v tolikšni meri med našo tukaj rojeno generacijo ni. A tfreba je mednjo odločno prav tako, kakor so šli tisti, ki so morali puščati celo službe zaradi svoje ognjevitosti zs načelja organizacije, ki vzlic krizam, ki jih je prestala, vzlic vojni in vsemu še vseeno lahko triumfalno praznuje svoj 45-letni jubilej. Naj nadaljuje po tej poti! Stanovanjski zakon 1.1949 Pišite po cenik PROLETARCU 2301 LAWNDALE AVENUE CHICAGO, 2\ ILLINOIS čeVstva in navduševala člane z vero v DOSTOJANSTVO delav-ca-človeka! V prvem letu je imela SNPJ 1,072 članov in $5,791.82 v blagajni. Ob zaključku minulega leta je štela že blizu 72,000 članov in v blagajni ima $14,500,000 imovine. Toda vse drugo njeno delo na polju prosvetnih aktivnosti, v borbah delavcev . za človeške pravice in v neštetih drugih akcijah, v katerih je pomagala, pa je NEMOGOČE označiti s številkami Nič čudnega ni, da so naaprot-niki zunaj, in tudi v njeni no- mernega domovanja in življenskega enviromenta za sleherno ameriško družino'* — kakor je to izrazil predsednik Truman. V ta namen daje zakon zvezni vladi možnost, da pomaga posameznim predel jim odpraviti zanemarjene distrikte (ki jih na-vadno .nazivamo slums), obnoviti razpadajoče predele mest in tako nuditi družinam z malimi dohodki stsnovanja po nizki najemnini. Omenjeni zakon izrecno določa (1) petletni program za odpravo slumov, za kar bo vlada vzela nase eno tretjino stroškov, dočim bodo ostalo krile krajevne oblasti; (2) konstrukcijo subvencijo do. $308 milijonov letno za dobo štirideset let. Sta-nsrinsks subvencije je dosedaj edin način, ki omogoča nudenje primernih, varnifc in ssnitamih domovanj po nizki stsnsrini za družine z manjšimi dohodki. Sicer pa federalna pomoč z nizko-rentnim javnim stanovanjskim projektom ni nova stvar. Stanovanjski zakon 1. 1937 je določal gmotna posojils za izgradnjo takih projektov, obenem pa tudi letno podporo (subvencije) za ohranitev nizke stanarine. Kakor pravi stanovanjski urad v Washingtonu obratuje pod tem programom vsegs skupaj 191,-700 stsnovsnjskih enot v 268 rszličnih krsjih dežele. Nov zakon razširja program z dodatki k zakonu isss 1. 1937. Ti dodatki ne bodo le omogočili večje federalne pomoči, pač pa bodo prinesli spremembe, ki so posledice dvanajstletnih izkušenj. N* primer: novi zakon zahteva, da krajevne oblasti določijo višino dohodkov in s tem zagotovijo družinam z manjšimi dohodki nizko stsnarino ozir. sts-novsnjs v projektih zgrajenih v ta namen. V splošnem se je to izvsjslo že leta, ali zdaj je to zadeva zakona. Ena važna sprememba je v omejitvi potrošnje za possmez-ne stanovanjske enote ali stanovanja. Po zakonu izza 1. 1937 se ni smelo potrošiti preko tisoč dolarjev za sobo v nizkorentnih javnih projektih — v mestih z več kot pol milijona prebivalci je bilo dovoljenih tisočdvesto-petdeset dolarjev za sobo. Pred dvanajstimi leti je bilo to umestno. Danes pa ni mogoče zgraditi projektov apartmentnega značaja za to ceno ln zato je določenih dodatnih sedemstopetde-set dolarjev zs sobo in nsdsljnih $750 v neksterih dražjih predel jih Prvotni zakon Je vseboval določbo omejitve stroškov za izgradnjo "stanovanja", nov zakon določa omejitev cene sa- CALIFORNI A. Fontana: John Pečnik. Oakland: Anton Tomšič. Los Anfeles: Frank Novak. $an Francisco: A. Leksan. COLORADO. Crested Butte: Ant. Slohodnik. Pueblo: John M. Stonich. Waleonbarv in okolica: Edward Tomiit. ILLINOIS. Ckiaaca ia okolica: Frank Bizjak, Joseph Oblak, Peter Verhovnik in Frank Zaitz. La 9alU ia akolica: Anton Udovich in Leo Zevnik. SprincfioUi Joseph Ovca in John Goriek. * Vtrdaa: Fr. llersich. Wa«ka(aa-Na. Cbicafo: Martin Judnich. Witt: Luka Podbrcgar. INDIANA. Iadiaaap%llat Mary Stroj. KANSAS. Aratat Anton Shular. ArcaMt»»««MMMMMMMM>MMH»MM»»MMMM»M» PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL. Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno TELEFONI: CAnal «-7lt»i-#-7ni >ea»»»»»»e»a»»»eas»sss»s»s»s>»ssssss»sss»ss»»»»»sss» Dr. John J.Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 WEST 26th STREET Tel. CBawford 7-2*1* . OFFlctC HOURS: . . !:*• to 4 P. M. . (Except Wed., Sat. and Sun.) *:*• to 1:11 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) * 2*11 So. RIdsewar A Tel. CRawfsrd 7-144« II ne aaswer — Call AUstln 7-57SS Ave. ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNI^SKp TISKARNO ADRIA PRINTING COMPANY Tal. Michigan 2-3145 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE TISKA PRI NAS Iz SANSovega urada 3424 W. 26th St., Chicago 23, III. s SEZNAM PRISPEVKOV ST. 6 V SKLAD ZA ZDRAVILA ZA SLOVENIJO % sprejetih v juliju in avgustu 1949. Podružnica štev. 54 SANS, Chicago, lil.: Rudolph in Frances Kosic $5, Mary Plesa $3. Po $2 00: Anna Kosich, Ladislav Kuhel, Ffank Kumše in Steve Malna-rich. Po $1.00: Frances Jenko. Jacob Brljavac in žena, Jospeh Kosich in Mary Kuhel, skupaj poslal Joseph Kosich, tajnik podr. štev. 54..............................................$ 20.00 Podružnica štev. 96 SANS, Auburn. HI.: Mary Gračnar............5.00 Frances Vidmar, Chicago, 111.; namesto venca na krsto umrle Mary Kurent ...... .....................................................................................10.00 Odbor Ameriškega slovenskega dneva za zapadno Penn..........250.00 Progresivne Slovenke, krožek št. 10, Johnstown, Pa.......V 50.00 Podružnica šteV. 56 SANS, Milwaukee, Wis.; Frank Ermenc $5, Frank Podlesnik $1, poslala Mary Musich, tajnica št. 56 6.00 Društvo štev. 10 SNPJ, Rock Springs. Wyo., $160 00, društvo št. 177 SNPJ, Reliance, Wyoming, $1100, štev. 253 SNPJ, Diamondville, Wyo., $20 00, poslal Frank Remitz, preds dr. št. 10 SNPJ, skupaj........................................191.00 Federacija druš. SNPJ za Fay»itte-Green okraja, Peiuia..........60.00 Prejšnji izkaz Skupaj $592.00* $10,628 79 $11,220.79 Vsem darovalcem in nabiralcem izrekamo prisrčno zahvalo! Mirko G. Kuhel, gl. tajnik. ' s Račun SANSa za july in avgust 1949 Bilanca 30. junija 1949 .......................... ............u................$1,720.51 DOHODKI za upravni sklad SANSa: Podružnica štev. 1 SANS, (M. Cetinskji Detroit, Mich..... hod«) Američani pomagali svo-| davno izkusil bivši madžarski jitinu delu Koreje? In če se to vnanji minister Laszlo Rajk. Ko- zgodi, mar ne bo pričela tudi liko boljše bi bilo — za ljudstva Rusija z odprto intervencijo? namreč — ako bi se tudi v ljud- Morda bodo vse te napetosti skih demokracijah odločili raj- ublažili na sedanjem z b o - še za nekoliko tolerance namesto ru Združenih narodov, kajti ve- za samo pokorščino in brezpo- liko odgovornih državnikov se gojno disciplino, vojne boji in so za pomirjenje, I med njimi tudi taki, ki bi radi, da bi se Kremi pogreznil kam v nagloblje morje. O MASAŽI OBRAZA Nekatere žene imajo silno utrujen obraz, v lice se jim za-režejo globoke gube, koža se jim povesi. To nastane zaradf tega, ker se z leti rahlja in izginja tako zvano vezno staničje, ki se nahaja v notranji plasti naše kože. Mišičevje nima več one Krepke opore, upada in se po-veša. Uvela koža, onemoglo mi-milijard dolarjev in dolg zvezne šičevje na obrazu se mora hra-vlade je narastel na 256 milijard niti, krepčati, da se prepreči ali dolarjev. Kar pomeni, da toliko vsaj zadržuje, kolikor je pač mo-dolgujemo samemu sebi in ves goče To skušamo doseči z mata dolg bo poravnan iz ljudskih sažo, ki je naj pri proste j še in žepov. Kadar in ako bo. Bo, če obenem najcenejše lepotilno Zed. države trosijo v pomoč zaveznicam in 'poraženkam" (Konec s 1. strani) st med tem ne dogodi kaka nova velika vojna in pa ako našo dr- sredstvo. Pri masiranju obraza se ne žavno ekonomijo preuredimo iz moremo izogniti kremi, toda militaristične v ljudsko gospo- uporabljamo le take, ki vsebu- darstvo. jejo malo maščobe in so prireje- Evropske in druge države po nc na podlagi lanolina, vazelina svetu nam dolgujejo par sto mi- ali glicerina. Zvečer, preden le-lijard dolarjev, a skoro nobena žemo, si namažemo obraz s kani sposobna plačevati niti obre 1 ko dobro kremo in potem prič-stl, razen kar ie bilo striktno tr- nemo z masažo. Z notranjo govskih posojil. Drugo se lahko stranjo sklenjenih, iztegnjenih izbriše ter se v knjige ripišc za prstov, potezamo precej krepko 'dar' po gubah po dolgem in počez. 10.00 8 " West Newton, Pa............. 15.90 12 " West Aliquippa, Pa. 24.30 24 " Virden, 111. 6.08 39 . " Cleveland, Ohio 500.00 45 " Sheboygan, Wis........ 4.20 46 " Brooklyn. N. Y. 18.50 54 " Chicago, 111. 32.00 56 " Milwaukee, Wis. 11.00 60 " Chicago, 111. 15.00 96 " Auburn, 111..... 8.00 ie enkrat vsake stvari konec in NASLOV v angleščini na gornji sliki v bistvu pomeni, da posebno pa političnih in finančnih šarlatanov, ker vsled svojih Imperialističnih ter profitarskih nehaio narode iz ene v drugo krizo, sani > da zadoste svojim ambicijam in pohlepnostim. Posledica so polomi.. SKLAD OTRO&KE BOLNIŠNICE Bilanca 30, junija 1949 ............................t$41>135 24 Obresti hranilnih vlog ................................ 300.00 Domnevajo, da bo deficit zve- Pri masiranju podolžnih gub na zne vlade letos znašal kakih pet čelu potegnemo obrvi navzdol, do osem milijard dolarjev in di kadar pa potezamo po navpič-vsled "mrzle vojne ", ki jo ima- nih gubah, ki se rade napravijo mo z Rusijo, ne bo nič boljše \ v smeri nad nosom, pa potegne-bodoče. mo obrvi navzgor. Ko masiramo Edino negovanje vzajemnosti levo polovico obraza, povlečemo po svetu bi lahko ustvarilo ugo- usta na desno in obratno. Pri ma-den ekonomski položaj za nas in saži gub, ki se vlečejo od ušes za druge dežele. A v sedanji pro- proti vratu na levi strani, zasu-pagandni vihri samih sovražno- kajmo glavo na desno in potest! ni upati na tak izid. Šele ka- zajmo ob spodnji čeljustni kosti, dar se svet pomiri in se ljud- Ko skušamo odpraviti linijo stva osvobode tlačanstva. bo mo- dvojnega podvratka, tedaj nag- razmere, obnašanje ali zadrža-1 goče zgraditi povsod prijateljsko nimo glavo nazaj in masiraj mo $41,435.24 Izdatki v zvezi z bolnišnico ...........\....... 226.00 nje, kar vse je po mnenju Read sožitje. Lewisa, načelnika Common Councila, treba še popraviti. "V predvajanju naše storije v KOMENTARJI f Konec S 1, Strani.) vrat. Kratkih deset minut na večer nam je potrebno, da izvršimo ta olepševalni proces. Kri kroži ži-vahneje po masiranem mišičev- Federacija društev SNPJ za zapadno Pennsylvanijo................50.00 Društvo štev. 218 SNPJ; < Filmi), Denver, Colo..................................50 00 Progres. Slovenke, kr. št. 10 iFilmi), Johnsown, Pa..............50.00 k Frank Lumberger, Ely, Minn.......................................5.00 Za upravne stroške ......................................................................................1,122.00 Za knjige in revije ...........A..................................................................................................47.65 Društvo štev. 304 SNPJ, San Francisco, Calif. (Filmi).... 91.86 Društvo štev. SNPJ, Rqundup, Montana ......................................5.00! Bilanca 30, avgusta 1949 ............................$41,209.24 SKLAD ZA ZDRAVILA ZA SLOVENIJO Bilanca 30. junija 1949 $ 3,639.55 Dohodki v juliju in avgustu *S LABEL /775 UMCW-MADE! date against Mayor Lawrence in this month's primary, accused the Mayor and both parties of giving Pittsburgh "counting house" politics, where one banking family rules through one party Republi-j can-Democratic government. Quick to the barricades came the local press, denouncing Councilman Leonard of Wallace and Progressive Party tactics. He told the truth, bat not all. To stall the people and prevent a real choice in November the banker-bosses of Democratic-Re- "Special interests,"' cried the publicanism are trying to scratch President and blamed them hard. He never said who they were. "Scare words, to," he added and presumably for him both represent Republicanism which criticizes the Progressive Party off the ballot. Never in Pittsburgh's history has either party recognize^ the Negro people's right for high office, though they number 80,000. Tru* Demoncratic policies as, "statism,; man sidestepped Civil Rights in his regimentation, welfare state, and speech; nor is it a co-incidence that socialism." Trnman failed to choose the more familiar scare word—communism. He knew Republicans and Democrats agree on this one; it's the diggest false face both use to frighten Americans into loss of civil liberties and to pummel our minds into submission to bi-par-1 tisan politics. It could be, Mr. President, that too many have begun to see a litle through this lie. As for "special interests"—who might they be, Mr. President? Are they the 10% of farm lords (company plantations) producing 50% of our crops; are they 113 corporations making 46% of all manufactured products; the two companies controlling 90% of aluminum; or four firms processing 82% of the copper; or three Detroit giants turning out 85% of the autos? Do your /'special interesu" include the five or six banking groups—Rockefeller, Mellon, Dupont, Morgan, Giannini, Dulles-Schroe^er-Vatican - trinity, Cleveland crowd, Chicago crowd— thi* finance capiUl tied with three or four life insurance companies that no longer do much but insure bigger profits for the banker-industrial empire set. It numbers about 1,000 persons — prominent party Democrats and Republicans whose apparent conquest of economic and political America makes them hunger for the century of Dollar-American Ism to ring the world with Marshall Plans,- AtlanUc Pacts, Western Unions, Armed Aid Programs and spend $29-$32 bil lion yearly of our money ln mad dreams of world rule, rive per centers are kid stuff ln Washington compared to these—Saudi Ars bia oil steals by Standard Oil of California, gotten through the public treasury—($740,000 profit daily of $2 on each barrel of Arabian oil paid by Marshall Plan funds that's sold in Europe)—are Just one instance to show that Vaughan and Maragon are beggars. If Truman did not define the ' special interests"—In Pittsburgh PEOPLE DO IT By Henry Jones BECAUSE teachers are such "re- radical who says there is no chance pressed people." their number will for a workingman to accumulate grow only one-fifth as fast as Is the capital to go into business for needed in the next ten years, ac- himself, just show him the Bow- cording to noted educators at the cry Market or its equivalent any. Chautaugua, N. Y. summer session where. If he goes into the business ciety But it woud be more to the sponsored by New York University. succeeds to the point where ' For years, especially in smaller be needs a suitcase for his wares, communities, the teachers have had be ll probably be howling about in- to go to the church selected by the terferencc with free enterprise president of the school board, and j lime «>P comes around will answer that he was insane. Psychiatrists may explain that he was out of adjustment with so- The Union Labor Life Insurance Bulletin quotes Andrew Carnegie as saying: "Take away my factories, my plants; take away my railroads, my ships, my transportation; take away my money; strip me of ill these; but leave me my men, and in two or three years 1 will tave them all back again." Matthew Woll's Bulletin prefaces this quote that it is the 'basis of tHfe life agent's work—the value of man." That's one more way to illustrate what strange meaning can be taken from j quotation. The factories, plants, railroads, ships, money of which Car-legie visualized himself as stripped, were made by men. But leave him the men, he figured in two or three years they could make them again and he would have them all back again. No ioubt he would so long as he could induce the men to work for lim and not for themselves. But why should the men work for Carnegie instead of build-ng the factories, railroads, ships for themselves? Because the capitalist has money? It comes in handy to a capitalist, but the record shows instances in which they somehow get along with very little of it. Because the capitalist has brains? So have the men or they couldn't build the factories, railroads and ships. The answer consists of such things as these. A working class works for a capitalist chiefly because the chances for them to work for themselves have become inadequate for the maintenance of any large number of workers. The employing class is the class that has access to the resources and past products necessary for current production, and has the connections for maintaining supply and distributing the product; this may and often does come through control of funds, but not invariably. It has sometimes been done without any appreciable financial resources, as a sort of confidence game—Durant and the Star motor is a classic example of that sore. It all boils down to command over the arrangements, whether obtained by funds, connections or i how. So long as some arrange to control the resources, the ar-j rangement for the rest is to line up for jobs, line up to punch the clock and produce the factories, railroads, ships or whatever the arrangers desire. But, as Carnegie was well aware, no command over resources, money, railroads equipment or wealth of any sort, would do him much good, unless the men were there to do his bidding. If some day the men collectively resolved not to be there to do his bidding, but henceforth to arrange things among themselves and to work on no other terms than to produce what their class collectively desired—what would be the future of the Carnegies and those who have succeeded him? It is as though a farmer said: "You can take away the butter, the milk, the cream and the cheese; leave me the cows and I will soon have some more.' But why should we be the cows?—Industrial Worker point to say* that he was unhappy. we know them well. There's thj Benedum oil crowd—multimillion-' cratic mis-leadership. no Negro is on the Republican-Democratic ballot for a policy making office. A prominent Negro lawyer-legislator, Homer S. Brown, with a good record in the state House is hidden away as a sop; on the ballot for a Judgeship. And it's no coincidence that Truman said nothing to unemployment and he must know—as you do—that it's huge among Negroes who get the axe first Over 80,000 Negroes in Pittsburgh have extreme problems which are becoming, worse So, in Pittsburgh that's never had a party nomination of Negro for City Council where policy is made, the Progressive Party challenges the machine and its industrial-financial bosses by presenting Alexander Wright. CIO trade unionist and official, as candidate for City Council to serve a city of workingmen and women, a worker is at the topside of the ballot and one who also carries the banner of the Negro people. Quickly, the Election $Q#rcl declared petitions of the Progressive Party as improper/ though 4,600 signatures were collected, far over the Umit required. Mr. President, here are "tti "special interests" engaged in an un-American act—denying a; political party the right to the ballot; refusing to recognize that 80,000 Negroes helped make Pittsburgh great, refusing to grant them first-class citizenship as well as to the 4,600 Americans who signed Progressive Party petitions. You may have spoken blandtty and blankly about "special interests" because people's sentiment is jwinging leftward; but the Progressive Party In a lpcal city election, where basic monopolies have .heir stronghold, defines them and drives the nail harder by acting ind living up to the program of rull civil rights for all Americans. Deeds—not words, will stop special interests. Mr President. It will be done in Pittsburgh snd in every city and town of our country by the people and by them alone, without need of Republican-Demo- THERE NEVER HAS been an accurate census to measure the toll that capitalism levies upon human beings. Although the nation's mental institutions are overcrowded and the jails are well filled, only a minority of the population really crack under the strain of living in an insecure and an anti-social society. But that doesn't mean that the rest of us aie serene and happy. According to Dr. Julius Schrei-ber, president of the Northern Virginia Mental Hygiene Society, "general hell is abroad in the land." Dr. Sphreiber says that the cause of unhapplness is fear: "Fear of war. fear of loss of savings due to runaway inflation, fear of loss of Job, fear of depression, lack of housing and medical services," and other "gnawing anxieties," the good doctor said, are inflicting upon millions of the American people these results: "Mental ills, stomach ulcers, abounding aches and pains, disrupted family ■ relationship, and misplaced hates for scapegoats." Unemployment Growing in Now York Stato Some 700,000 workers, close to 10% of New York state's total labor force, were jobless ln July, the state Labor Department reported here. Of this number, 200,000 did not receive unemployment benefits since they fell into categories not covered by the law. At the same time Industrial Commissioner Edward Corsi revealed that tor the fifth consecutive month, manufacturing employment in the state dipped in July as 50,000 workers were laid off. This brought employment to s level sbout 10% below thst of s year ago. All major Industries with the exception of petroleum fired workers, Corsi said. In apparel, textile and metal industries layoffs were heaviest. In upstate New York many large industrial plants were operating on a short work-month with employes veek i to refrain from all (dances and such more reserved toMta of mirth. And now such imbecilities as the Fein-berg Act as *'clted as the type of measure that weald keep the best students out of the profession." • • • PROBLEM FOR SOLOMON: Herbert Tuthill came to Oakland, Calif., to take his 18 year old daughter Nancy back to a small community, which She did not like Father put daughter across his knee; daughter took off her shoe and socked father in the eye. Father called cops, had daughter arrested on battery charge. At last report she was viewing the glamor of Oakland from inside the city jail for lack of $20 bail money. When it comes for trial problem may be who assaulted whom? At what point in the development oi Nancy does pa lose the right to spank her? Such a point comes sometime, and reminds • us that someartieffe in the development of the working class there must come a point too where the employing class no longer has the right to treat us like a lot of little kids, telling us when we can work and when we can't and what we'can produce, and how we can live. Aren't We grown ap enough to decide these things far ourselves? e • e FREE ENTERPRISE seems as hard to eradicate as feudalism. Many efforts have been made to eradicate it and not all by socialists either, or for that matter by monopolists. All those who wish to hedge their trade about with licenses, permits and other bSrriers to competition, are trying to eradicate free enterprise ... but it's a job. To this witness the door-to-door salesmen engaged in practices frowned upon by Better Business Bureaus and owners of stores that don't seell door-to-door. Or the Jobless out of four. Two-thirds of the nation's industrial establishments are concentrated In 10 states, sccording to a preliminary summary report of the census bureau. The 10 most Important states were New York, Pennsylvania, Illinois, Ohio, Michigan, New Jersey, California, Massachusetts, Indiana and Wisconsin. and makes him shut his suitcase. IF YOU DON'T believe in the American gospel of success, look at Mr! C hey fits. He didn't rise on the Bowery market, but he probably is the sort of fellow who might have succeeded even there. He used to be a CIO organizer. Then he was a labor consultant on the War Production Board. Now he's assistant to the president of the Motion Picture Association of America, the organization charged with so serving the leisure hours of the masses, that the leisure class can live in leisure. His latest stunt has been to address the industrial relations clinic of the Associated Industries of Cleveland — the great promoters of the American Plan open shop drive of the 20's and of industrial espionage and large scale scab-herding thereafter as disclosed extensively in the LaFollette report. Advised Mr. Cheyfits: "You will not have to worry about how labor votes If you make him a satisfied employee and a good cltlsen at the faetery level.'* With him was Wallace Bennett, president of the NAM, to advise "Our greatest asset are the men and women who work in our plants. How weak are we as managers if. able as we are to manage Propaganda Didn't Tell Whole Story A few days ago, some papers played up a story that it took eight months for a visiting American to get a pair of spectacles in England. The idea was that this made good propaganda against the "socialized medicine" in Britain, and against President Truman's health insurance program here. The story forgot to mention, however, the reason for the eight-month delay. Until the Labor government took over, mil-lilons of British men. women and children needed "glasses" but could not afford them. Now the rush for "specs" is temporarily exceeding the supply. Incidentally, the American got "deluxe" British spectacles for 30 cents, and could have had a plainer pair free. Compare that with the price of "glasses" in the United States.—Labor. capable of providing the kind of leadership that can help these men and women find in our industries the kind of life they need." And how dumb and weak will we men and women of labor be, if we let those who have bean mismanaging the industries that our labor built, and in which we make our living, to provide us with the spiritual leadership that the NAM head speaks of. Strange how much the same sentiment was' recently expressed by Matthew Woll's Bulletin . . . and strange also how important this concept of Industrial relations market on the Qowery where in and of feuhrer-prinzeps was to the Proletarec Picnic A Success Detroit, Mich.—Sunday, Sept. 18, was the last picnic of the season as far as I know, and it was a great success. The weather was very bad, it rained all night Saturday and it was still raining Sunday morning, but the rain didn't stop the people from going to the picnic. Everyone had one thought in mind and that was to attend in order to make it a success. The weather finally cleared up. The cooks were very busy barbecuing the pig which was delicious. Everything was done to a "T" and really very good. Some of the the physical plant, we prove in- j levies baked potica and strudel front of the diamond exchanges, the police repeatedly, try to break up the efforts of a hundred free enterprisers who are trying to sell something to sbout the ssme number of customers One dealer In second hand shoes wore his goods on his feat, used the curbstone for fitting, and wore the cast-off pair of his customer to where he got another pair for sale. He must have been a "customer's man" for some slightly more elegant emporium of second-hand shoes. But there was the "service" of free enterprise, right to the curb. Others selling knives and socks, keep their wares In their pockets Next tlma you run Into scheme of fascism as it developed under Hitler. It's something to nip in the bud. (Industrial Worker) Chiselers Hit Albsny, N. Y—"Chiseling" employes of the Knickerbocker Stste have been compelled to cough up $304.000 during the fist six months of 1949. Edward Corsi. head of the state Department of Labor, announced recently. Most of thst, he said, went to employes who had been cheated on earnings due under the state minimum wage laws. Later on they even had sausage and hot dogs for the ones who got hungry. If you weren't there you certainly missed something. This was one of the nicest picnics I have attended in a long time. Everyone was well taken care of. If you were bashful Molly Korsic would come around with the drinks and fo?d so you Just couldn't refuse. After we had our fill of everything the group got together and Sang Slovenian songs. It was music to my ears and beir\g Slovenian myeelf, I think there is nothing better than the songs we sing. Hearing these songs brought back memories of the singing club my Dad and I belonged to in Carlin-ville, 111. I was Just a child at the time, but felt so grown jap to be singing with the older group, We did hsve some grsnd times traveling to Staunton, Springfield, Benld and I believe to Livingston Joe Korsic belonged to the same club and we had a talk about old times in Illinois. This picnic Sunday was like a big family gathering. I know someone will write in Slovenian and let you know who donated the various things. I'd like to thank everyone who helped to make this a great success. I hope the paper Proletarec will Norman Thomas Tells Unions Broader Security Is Needed DETROIT (FP) — American unions should lead the battle for general social security and not merely for their own members and their families, said Norman Thomas, Socialist presidential candidate and lecturer at the Central Methodist church here. "It is proper," he said "that workers in particular unions should struggle to provide for their own old age. But the problem of old-age security requires that we go beyond piecemeal approach to the problem and integrate union provisions with general programs of security." The same attitude was expressed by the UAW-CIO Skilled Trades Council in quarterly session in Detroit. It resolved th^ the union social security programs should be pressed on employers principally with a view to enlisting employer support for general federal social security legislation. Congratulations, Uncle Sam "About 6,600,000 veterans, or 44 per 6ent of the entire World War II total, have taken education or training under the G. I. Bill," the Veterans' Administration reported. But only 112,000 hsve exhaust-ed their rights under the legislation. Certainly no other country ever did so much to open the gates of opportunity for its former fighters. be published for s long time to come. There are so many people who read the Slovenian papers to their great benefit and pleasure. I can't read Slovenian and I know a lot of you can't, but never the less let's go out to the various affairs to help keep this excellent paper going and working in Its dynamic way for the benefit of hu* manity. ANGELINE SLAPSHAK.