8TEMA MESECA 27KULTURA 6VELIKI INTERVJU SOCIALNA TOMAŽ HABE, BÉLA SZOMI KRALJ, UCITELJ, AKTIVACIJA SKLADATELJ ASTROLOG, PESNIK IN GLASBENIK glasilo obcine domžale 30. januar 2020 | letnik lx | številka 1 | izdaja kulturni dom franca bernika domžale | cena 1,09 eur www.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html dogajanja je branje poucne literature. O rganizatorji festivala – Miš založba, ob njej pa še šest knjižnic – soorganizatork: Knjižnica Domžale, Knji­žnica Cirila Kosmaca Tolmin, Goriška knjižnica Franceta Bevka, Mestna knji­žnica in citalnica Idrija, Kosovelova knjižnica Sežana in Mariborska knji­žica – so tudi letos pripravile nadvse pestro in bogato festivalsko dogajanje. Po vrtcih, šolah, knjižnicah in v dru­gih ustanovah se bo na razlicnih kon­cih Slovenije zvrstilo okrog 80 festi­valskih dogodkov, pri katerih bo sode­lovalo vec kot 7000 udeležencev, vsa dogajanja pa bodo v ospredje postavila pomen in lepoto branja, še prav poseb-no pozornost pa bodo namenili pouc­nim knjigam. NOVICE Strateška zemljišcav središcu Domžal Novo leto je cas za nove zgodbe in da­nes lahko brez dvoma recemo, da je zgodba z odkupom zemljišc v središcu Domžal vendar dobila epilog. Gre za zemljišca, ki predstavljajo delno asfal­tirane površine med trgovskim delom Tuš, Zdravstvenim domom Domžale in tržnim prostorom, ki so bila v lasti pod-jetja Tuš nepremicnine, d.o.o. Obcina Domžale je sklenila dogovor o nakupu teh nepremicnin in podpisala pogodbo, h kateri je na decembrski izredni seji soglasje podal tudi Obcinski svet Obci­ne Domžale. 10 O njih so strokovnjaki – dr. Lucka Kajfež Bogataj, dr. Sašo Dolenc, dr. Ti­na Bilban in drugi – razpravljali na iz­vrstno izpeljanem strokovnem sreca­nju, ki se je odvilo zadnjo januarsko so-boto v Knjižnici Domžale in je s svojo bo­gato vsebino navdušilo vse udeležence. Mladi bralci bodo v okviru festival-skega dogajanja namenili poucnim knji­gam veliko pozornosti v obliki poust­varjanja in prebiranja, omenjeni knjižni zvrsti pa je letos posvecen tudi literar­no-ustvarjalni festivalski natecaj. Bralnice pod slamnikom so uradno odprle svoja vrata zadnjo sredo v janu­arju na prireditvi v Kulturnem domu Fran-ca Bernika. Prireditev je kot v preteklo­sti vodil vsestranski ustvarjalec Boštjan Gorenc - Pižama, na njej pa je med dru- AKTUALNO 600 let legende o Marijina Homcu Leto 2019 je bilo za župnijo Homec in njene prebivalce še posebej slovesno. Vsakoletni romarski shod na rožnoven­sko nedeljo je bil obhajan s spominom na 600-letnico prikazovanj Marije na Homcu. V okviru praznovanja visokega jubileja, 600-letnice prikazovanja Ma-rije na Homcu, bo v prvi polovici leto­šnjega leta Kulturno društvo Jože Gostic Homec skupaj s Kulturnim društvomPeter Naglic Šmarca in v sodelovanju zŽupnijo Homec izdalo krajevno mono-grafijo Pod Homškim hribom. 15 gim gostil tudi letošnjega festivalskega gosta iz tujine, madžarskega avtorja Ró­berta Farkasa, ki je ustvaril poucno sli­kanico Moja prva knjiga o vesolju. V sklopu festivala je izšla tudi vec­jezicna slikanica Nine Mav Hrovat Pos­luh, jazbec gre, ki jo bo založba Miš po­darila dolocenim skupinam otrok. Festival, ki se bo s svojimi dogodki odvijal vse do majskih dni, letos name-nja posebno pozornost tudi festivalskim dnevom v okviru posameznih splošnih knjižnic. V marsikateri od njih se bodo mladi bralci lahko srecali s priznanimi ustvarjalci mladinske literature in po­klepetali o vsem, kar jih zanima. Vec o jubilejnem festivalu Bralnice pod slamnikom pa v prihodnji številki Slamnika. Vesna Sivec Poljanšek 21 Gostievi dnevi. VABIMO VAS NA SLOVESNOS I V SPOMIN NA OPERNEGA PEVCA JOŽE A GOS IA Domžale - Ljubljana - Homec - Zagreb 17. 2. - 21. 3. 2 2 Knjižnica Domžale O VORI EV RAZS AVE »JOŽE GOS I - ENOR« Avtorica: Marija Barbieri Razstava bo na ogled do 7. marca. Celoten spored prireditev na www. gosticevi-dnevi.net in v prihodnji številki Slamnika. aktualno ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v cetrtek, 28. februarja 2020. Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 13. februarja 2020, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v casu uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z odlokom o javnem glasilu Obcine Domžale Slamnik nenaroceni prispevki ne bodo honorirani, koncno odlocitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com Z urednico Špelo Trškan se lahko osebno pogovorite v sredo, 12. Spomin na borce in aktiviste v Rudniku Rudnik pri Radomljah je 4. januarja spet zbral številne obiskovalce, ki so s spominsko slovesnostjo pocastili spomin na tragicno ustreljene in pobite borce in aktiviste, ki jih je okupator presenetil in zajel 6. januarja 1945. Spominsko slovesnost izmenicno pripravljata borcevski organizaciji obcin Domžale in Kamnik. Ob zvokih partizanske pesmi so se v hladnem soncnem dopoldnevu pos­trojili praporšcaki in pripadnika ca-stne enote Obmocnega združenja slo­venskih castnikov Domžale. Po himni, ki jo je zapel Moški pevski zbora DKD Solidarnost iz Kamnika, je Dragica Požek pozdravila navzoce, goste, or-ganizatorje in izvajalce kulturnega programa. Orisala je dogodke pred 75 leti in okolišcine, ki so privedle do iz­daje postojanke in tiskarne Grafika 7a, v kateri se je sestalo politicno vodstvo kamniško-domžalskega obmocja in nacrtovalo dejavnosti do osvoboditve. V kratkem boju je padlo 19 partizanov, 10 ujetih pa so ustrelili v kamnolomu v Vrhovljah pri Rafolcah. Udeležence je nagovoril Aleksan­der Uršic, podžupan Obcine Kamnik. Poudaril je pogum, odlocnost in naro­dno zavednost partizanov, ki so zmo­gli toliko predanosti, da so se z orož­jem uprli okupatorjem. Navezal se je na današnji cas z upanjem, da bi eno­tnost, ki je krasila narodnoosvobodil­ni boj, premagala politicne razprtije. Spregovoril je tudi Dušan Božic­nik, predsednik Združenja za vrednote NOB obcine Kamnik. Spomnil se je ene­ga najbolj tragicnih dni za Osvobodilno fronto v teh krajih in pocastil spominna Vinka Žebovca - Vilka, ki je bil vsa­ko leto na slovesnosti, lani pa so ga po­kopali, kot zadnjega preživelega, ki se je uspel izogniti tragediji na Rudniku. Za kamniško obcino so venec k spo­meniku položili Aleksander Uršic, Du-šan Božicnik, predsednik Združenja za vrednote NOB obcine Kamnik, in Tone Slavnostni dvig zastave ob dnevu samostojnosti in enotnosti Clani Obmocnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Domžale, Združenja Sever in Obmocno združenje slovenskih castnikov Domžale so v cetrtek zvecer, 26. decembra 2019, ob pomniku braniteljev slovenske samostojnosti v Slamnikarskem parku ob stavbi Obcine Domžale slavnostno dvignili slovensko zastavo ter s tem pocastili dan samostojnosti in enotnosti. Veterani so v spremstvu praporšcakov prinesli zastavo od paviljona do spo­ menika ter jo slavnostno dvignili. Ob dvigu zastave je bila v delni zasedbi prisotna tudi castna enota OZSC Dom- žale, ki je s castno stražo ob prisotnosti praporov pocastila dvig slovenske za- stave. Slavnostni govornik, predsednik Pokrajinskega združenja veteranov voj­ ne za Slovenijo Janez Gregoric, je naj­ prej zbrane pozdravil, nato pa v go- voru poudaril pomen osamosvojitve in kako so že pred stoletjem potekala prizadevanja po samostojni Sloveniji. Poudaril je tudi, kako je potekalo razo­ roževanje teritorialne obrambe v tistih casih pred osamosvojitvijo, pa do da­ našnjih dni, ko bi lahko bili bolj eno­ tni, pa na žalost nismo. Izrecene be- sede imajo globok pomen. »Nekdanji ki je v vseh letih samostojnosti naredila z visoko udeležbo in z veliko vecino pripadniki Teritorialne obrambe, ki smo iz države vse drugo, kot pa nam je bilo (88,5 odstotka vseh državljanov z vo­ pred 29 leti skupaj s policisti sodelovali takrat obljubljeno. Obljube, ki so jih lilno pravico) potrdili, da bo Slovenija v spopadih in razoroževanju nekdanje dajali tedaj, so se razblinile kot milni samostojna in neodvisna država. Na jugoslovanske armade, smo za novo do­ mehurcki,« je dejal Janez Gregoric. V podlagi plebiscitne odlocitve za sa­ movino tvegali svoja življenja. Življenja upanju, da pa vendarle pridejo boljši mostojno Slovenijo je slovenska skup­ za samostojnost, za lastno domovino, casi, so se skupaj podali na božicno- šcina 25. junija 1991 uzakonila Temelj­ po kateri so naši predniki hrepeneli vec novoletni koncert Godbe Domžale v no ustavno listino o samostojnosti in kot tisoc let. Niso razocarani nad tem, v Športno dvorano Domžale. Na dan sa­ neodvisnosti Republike Slovenije ter kar so pred 29 leti verjeli in tudi storili. mostojnosti in enotnosti Slovenija in Deklaracijo o neodvisnosti in tako po- Ponosni so na tedanje case, ko je bila njeni državljani praznujemo razglasi­ stavila formalni temelj slovenski sa­ prisotna enotnost in skupna vera v za­ tev rezultata plebiscita, ki je potekal mostojnosti. dani cilj. Razocarani smo nad politiko, 23. decembra 1990, na katerem smo Besedilo in foto : Miro P ivar Žibert, predsednik krajevne organiza­cije ZB za vrednote NOB Duplica. Za domžalsko obcino sta spominski ve­nec položila Marija Majhenic, predse­dnica Združenja za vrednote NOB ob­cine Domžale, in Peter Jerman, predse­dnik krajevne organizacije ZB za vre­dnote NOB Radomlje. Slavnostni govornik je bil Franci Ger-bec, tudi pisec brošure o partizanu Vin-ku Žebovcu - Vilku. V govoru je naslikal širši cas in zgodovinski okvir, pri cemer se je naslonil na razlicne vire – stare in najnovejše, ki vojno opisujejo z razlic­nih ideoloških vidikov. Spomnil je na januarske dogodke v širšem obmocju, ko so Nemci in domaci sodelavci zadali partizanskemu gibanju še zadnje rane: odkritje partizanske bolnišnice v Pod-volovljeku, obešanje talcev v Frankolo­vem, rudniška tragedija. Dodal je, da je partizansko gibanje v letu 1944 in zimi, ki je sledila, utrpelo najvecje izgube. Nemci so se namrec že pripravljali, da prek Slovenije omogocijo umik svojih enot z Balkanskega polotoka. Po dru­gi strani pa so se okrepili domobranci, ki so pod vodstvom Slovenske ljudske stranke špekulirali, kako bodo ob mo-rebitnem izkrcanju zaveznikov v Istri in unicenju nacistov prevzeli oblast. Po minuti molka so kulturni pro­gram nadaljevali pevci DKD Svoboda in ucenci Osnovne šole Marije Vere iz Kamnika pod vodstvom Alenke Mar­kus z recitiranjem intimnih pesmi par-tizanskih pesnikov. Navzoci so se raz­šli z obljubo, da se srecajo na prazno­vanjih 75-letnice osvoboditve. Besedilo in foto: Igor Lipovšek ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB OBCINE DOMŽALE IN KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZB IHAN vabita na SPOMINSKO SLOVESNOST pri spomeniku padlim borcem Kamniško-zasavskega odreda na Oklu nad Ihanom v soboto, 29. februarja 2020, ob 11. uri. Skupni odhod na Oklo bo ob 10.30 iz Dobovelj. Udeležence bo pozdravila Marija Majhenic, predsednica ZB za vrednote NOB Obcine Domžale Slavnostni govornik bo dr. Martin Premk, zgodovinar Kulturni program VABLJENI IN DOBRODOŠLI! februarja 2020, med 16. in 17. uro v prostorih Kulturnega doma Franca SLAMNIK, GLASILO OBCINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 13 500 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLACNO. Ustanoviteljica Bernika Domžale, Ljubljanska cesta glasila je obcina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Trškan / E-naslov: urednistvo.sla­61, Domžale. Prosimo, da svoj prihod mnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelcic / Prelom in priprava obvezno predhodno najavite do 11. za tisk: Zavod Zank / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, faks.: (01) 722 50 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domža­ februarja 2020 do 12. ure Tini Kušar le / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do na telefonsko številko 01 722 50 50. krajšanja prispevkov. letnik lx | januar 2020 | številka 1 slamnik | 3 aktualno 14. festival gorniškega filma – tokrat kar s šestimi celovecerci Konec februarja vse poti vodijo na Festival gorniškega filma, ki bo v svoji 14. izvedbi gostoval v Ljubljani, Domžalah, Celju, Radovljici in Slovenski Bistrici. slovanske alpinisticne odprave (JAHO) Trisul (1960), Kangbacen (1965) in Ana-purna II in IV (1969), si ogledati Kino koncert, neme filme z živo glasbo, ter spoznati slovensko šolo za nepalske gorske vodnike v Manangu. Obcinstvo bo razveselilo tudi pet od- licnih predavateljev. American Jim Doni- ni se že vec kot pol stoletja vraca k nav­ picnim granitnim stolpom Karakoruma in Patagonije, kjer so legendarne njego­ ve avanture na Latoku 1 in Torre Eggerju, na vrh katerega je opravil celo prvi vz­ pon. Jera Music bo obudila spomine, ka- ko je lani pri rosnih 19 letih kot prva Slo­ venka prehodila 3500 kilometrov dolgo Apalaško pešpot, s plezalcem Davidom Debeljakom bomo raziskovali strme ste­ ne po vsem svetu in zrli v zvezd no nebo, Milan Romih bo predstavil svojo bogato alpinisticno pot in nov roman Skozi tra­ ve oblakov, Tomaž Jakofcic pa prelomne vzpone in odprave, ki so krojili njegov alpinizem, filozofijo in nacin življenja. Cena vstopnic za posamezne filmske sklope in predavanja na vseh prizori- šcih je 6 evrov, za projekcije in predava­ nja ob 16. uri 5 evrov. Celoten program in druge podrobnosti najdete na spletni strani festivala gorniski.si.  Festival gorniškega filma Med 24. februarjem in 1. marcem bo na ogled 37 filmov o alpinizmu, pleza­nju, avanturi, gorski naravi in kulturi, z obiskovalci festivala bo svoje zgodbe delilo pet predavateljev. V ljubljanskem Cankarjevem do- mu, Mestnem kinu Domžale, celj­skem Mestnem kinu Metropol, Lin-hartovi dvorani v Radovljici in Kinu Slovenska Bistrica se tudi letos obe­ta teden navdihujocih zgodb iz za­kladnice gorskega sveta, dih jemajo-cih pustolovšcin in premikanja meja v navpicnici, spoznavanja skrivno­stnih gorskih kultur, obcudovanja ve- licine narave in premisleka ob nara­vovarstvenih sporocilih. Med izbrani- mi filmi – 37 se jih bo predstavilo v tek- movalnem in dva v spremljevalnem programu – je vrsta že nagrajenih na tujih gorniških festivalih, pa tudi ne­kaj tistih, ki šele zacenjajo svojo festi­valsko pot. Rdeca nit letošnjega gorniškega pra­znika v dolini so celovecerni filmi, saj jih je v tekmovalnem sporedu kar šest, daljših od 70 minut, med njimi nagraje­ni Teža vode, Klavir v Zanskar, Zadnja gora in Sanjska dežela. Pecat bodo do-dale ženske, protagonistke v vec filmih, med katerimi izstopajo celovecerna Sladki rekviem in Colite, srednjeme­tražni Ani, nune iz Yaqen Gara in Hce­re Karakoruma ter kratki filmi Visoka šola, Dalec stran in Isabella. Na ogled bo še trojec filmov slovenskih ustvar­jalcev: Smucanje po ognjenem obrocu, Edspedicija in Latok 1. Filme bo ocenje­vala mednarodna strokovna žirija: reži­serka in novinarka Vida Valencic, film-ski ustvarjalec in fotograf Rožle Bregar ter nekdanji predsednik Ameriškega al­pinisticnega kluba in alpinist Jim Doni­ni. V spremljevalnem programu bo mo­goce ob arhivskih posnetkih in v družbi takratnih akterjev podoživeti prve jugo- Tridesti pustni karneval na Viru Tudi letos se obeta pestro dogajanje. PROGRAM ZA LETO 2020 Sobota, 22. februarja 2020 OTROŠKO PUSTOVANJE OB 13.30 ZBOR V CEŠMINOVEM PARKU IN PUSTNA ZABAVA Z ZAJCKOM SLADKOM IN MAMO ZDRAVKO Zajcek Sladko in mama Zdravka bosta pripravila nepozabno pustno zabavo, a še pred tem mora mama zajklja na-uciti Zajcka sladka, da je treba pred pustnimi krofi, bomboni in sladkarija-mi pojesti kaj zdravega. Zelje, repo in krompir pa seveda korenje za dolgo in zdravo življenje. Poskrbela bosta tudi za vkljucitev kurentov, razdelitev kro­fov ter spremila pustne maske na ve­liko pustovanje na Vir pri Domžalah. OB 14.30 VELIKA POVORKA OTROŠKIH PUSTNIH MASK Organizirana povorka v spremstvu glasbene spremljave, pustnih maskot in kurentov bo krenila izpred Cešmi­novega parka po sprehajalni poti ob Kamniški Bistrici do ogrevanega pri­reditvenega šotora na Viru, kjer OB 15.00 VELIKA PUSTNA ZABAVA S CAROVNIKOM URŠOLINOM IN LEDENO KRALJICO Dobri carovnik Uršolin želi vsem pu­stnim maskam pricarati pomlad, sonce, veselje in smeh. To pa ni všec Ledeni kraljici, ki obožuje led, zimo in mraz. Uspelo mu bo samo, ce mu boste poma-gale vse pustne maske s pustnimi plesi, carovnijami, norcijami in vragolijami, bomo zagotovo premagali Ledeno kra­ljico in priklicali pomlad. OB 16.00 VELIKO DRUŽINSKO PUSTNO RAJANJE, ZABAVAL NAS BO SLAVNI SLOVENSKI RAPER NIPKE Vstopnine ni! Sobota, 22. februarja 2020 VELIKA PUSTNA ZABAVA V OGREVANEM ŠOTORU NA VIRU Ob 20. uri pustovanje z VILIJEM RESNIKOM in glasbeno skupino KINGSTON Nedelja, 23. februarja 2020 Ob 14. uri in 30 sekund VELIKI PUSTNI KARNEVAL – Vabimo vas na ogled enega najvecjih pustnih karnevalov v Sloveniji. Pred­stavile se bodo razlicne zabavne, bar-vite, tematske, okoliške ter gostujoce maske, ki jih vsako leto z velikim ve­seljem gostimo. K sodelovanju in ustvarjanju sku­pinskih mask ste lepo vabljeni tudi vi. Prijavite skupinsko masko na naši spletni strani, zabava in smeh zagoto­vljena! Po karnevalu sledi zabava v ogrevanem šotoru z glasbeno skupino DEŽUR. Pustna sekcija Stricek iz Vira pri Domžalah, bo v letu 2020 organizirala že 30. tradicionalni pustni karneval. Z dobrim in vestnim delom so postali znani po celi Sloveniji in tudi medijsko prepoznavni prireditelji. Tudi v letošnjem letu se nam obeta pestro pustno dogajanje z bogatim programom, ki bo Vir spremenil v pravo pustno deželo. S povabilom k sodelovanju želijo nedeljski karneval razširiti in obogatiti z domacimi, okoliškimi ter gostujocimi maskami. Lepo vabljeni v svet norcij, smeha in zabave! BOGATE NAGRADE! Za najboljšo skupinsko masko v prvi kategoriji kar 1.000 eur Prijavite svojo masko na njihovi spletni strani www.stricek.si in skupaj z njimi ocarajte obiskovalce nedeljskega velikega karnevala. Že sama izdelava maske je lahko zelo zabavna. Clani pustne sekcije vam z veseljem priskocijo na pomoc ali pa vam ponudijo že narejen kostum ali masko. Izbirali bodo tudi najbolj izvirne, zabavne, inovativne, igrane in kreativne maske v dveh kategorijah: Kategorija 1: SKUPINSKA MASKA (minimalno 5 odraslih udeležencev) Kategorija 2: DRUŽINSKA/OTROŠKA MASKA, kjer sodelujejo odrasli in otroci (minimalno 3 udeleženci) Vec o pogoji sodelovanja, kriterijih ocenjevanja in nagradnem skladu na spletni strani www.stricek.si. iz urada župana Osrednja obcinska slovesnost ob dnevu samostojnosti inenotnosti ter tradicionalni praznicni koncert Godbe Domžale V cetrtek, 26. decembra 2019, sta v Športni dvorani Domžale potekala osrednja obcinska slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter tradicionalni praznicni koncert Godbe Domžale. Po tradicionalnem dvigu zastave pri spomeniku v Slamnikarskem parku Domžale smo se srecali v Športni dvo­rani Domžale, da obeležimo enega najvecjih slovenskih praznikov – dan samostojnosti in enotnosti. Minilo je že 29 let od našega referenduma, ko smo enotno sprejeli odlocitev za sa­mostojnost in jo tudi javno razglasili svetu. Domžalsko proslavo smo odprli s slovensko himno, ki je bila uvod v tradicionalni praznicni koncert God-be Domžale pod vodstvom dirigenta Damjana Tomažina. Domžalska god-ba je v lanskem letu praznovala 135 let svojega obstoja in 90 let Godbenega doma, kar so proslavili s slavnostno akademijo, koncertom, mnogimi nastopi in izdajo dvojne zgošcenke. Uspešno leto so zakljucili prav z na­stopom v Športni dvorani Domžale, kjer se jim je kot gost vecera pridružil Študentski zbor sv. Stanislava, dogo­dek pa je povezoval Jure Sešek. Slavnostna govornica je bila podž­upanja mag. Renata Kosec, ki je govor zacela z besedami: »Moja domovina je tam, kjer sem sprejeta, srecna in svobo­dna, kjer živim in kjer so moji najdraž­ji. Domovina je nekaj lepega, je clove­ška toplina, ljubezen, skrb in socutje, je dom marsikaterega lepega spomina, je prav posebna in neponovljiva, ena in edina – naša Slovenija.« V svojem go-voru se je dotaknila preteklosti sloven-ske zgodovine in nastajanja neodvisne Republike Slovenije, hkrati pa se spra­ševala, kje se je naša država znašla po skoraj treh desetletjih obstoja: »Zato menim, da je država skrenila s poti, ki si jo je zacrtala, saj prepocasi reagira na tovrstne probleme in ne zagotavlja vsem ljudem enakih možnosti za do-stojno, samostojno in neodvisno življe­nje. Vedno bolj so dopušcene razlike med ljudmi in vedno težje so doseglji­ve osnovne stvari in storitve, ki jih po­trebujemo za svoje življenje. Pa vendar nam daje to spodbudo, da se državljan­ke in državljani prebudimo in zacnemo zavedati, da smo država ljudje, da smo pozorni ne samo nase, temvec tudi na socloveka in da se vedno bolj zaveda-mo pomena povezovanja, sodelovanja, strpnosti in pomoci, ki jo nudimo drug drugemu. Želimo si torej družbe, v kate­ri ne bo vec prostora za egoizem in tek­movalnost, temvec bo v ospredje posta­vljen clovek in naše medsebojno sode­lovanje. Primer dobrega sodelovanja, usklajenosti in povezanosti nam bosta pokazali Godba Domžale in Študentski zbor sv. Stanislava. Naj nas z odlicnim glasbenim programom popeljejo sko­zi zadnje praznicne dni leta 2019 in od­prejo priložnosti v novem letu.« Programski del letošnjega godbe­nega koncerta je bil izjemno barvit in v njem se je našlo za vsakega nekaj – za ljubitelja klasike, ljubitelja muzi-kala, ljubitelja narodno-zabavne, lju­bitelja zborovske glasbe in tudi lju­bitelja bolj pop-rock žanra. Poslušal­ci smo v uvodu uživali v Beethovno-vi Uverturi Egmont, nadaljevali po­potovanje v španskih ritmih, nato pa se je na odru Godbi Domžale pridru­žil Študentski zbor sv. Stanislava. Naj­prej so nas navdušili s pop - rock kla­sikami Abbe, saj so zapeli vencek pe­smi iz muzikala Mamma Mia!, nato pa še z dvema slovenskima pesmi-ma – Tisoc let je že minilo in Zvezde na nebu gore. Slednja velja za eno ti-stih skladb, ki najbolje povezuje pri­stno slovenski kri in božicne prazni­ke, hkrati pa je skladba predstavlja-la most med zborom in godbo. Pro-gramski del koncerta se je zakljucil s pesmijo Bohemian Rhapsody, sklad­bo, ki predstavlja neznano, kar lah­ko recemo, da je za vecino Domžal-canov Študentski zbor sv. Stanislava predtem vecerom tudi bil, hkrati pa je tako velicastna skladba odlicna iz­bira za zakljucek nepozabnega vece­ra. Tradicionalnemu zakljucku vece­ra, ko Godba Domžale zaigra še Rade­tzkyjev marš, so letos skupaj z zborom dodali še We Are The Champions in pa Tratara, zdaj igra naša muzika. Služba za turizem Domžale Foto: Vido Repanšek 49. novoletni koncert Simfonicnega orkestra Domžale - Kamnik V petek, 27. decembra 2019, je v Športni dvorani Domžale pod vodstvom dirigenta Slavena Kulenovica potekal tradicionalni, že 49. novoletni koncert Simfonicnega orkestra Domžale - Kamnik. Tudi letos je bil koncert del bogatega programa Carobnega decembra, ki ga organizira Obcina Domžale. Koncert z dolgo tradicijo Domžalcanom omo­goca, da v domacem kraju poslušajo vrhunsko glasbo in doda kancek ca­robnosti že tako praznicnemu vzdušju v mestu. Letošnji koncert se je zacel z uverturo k opereti Netopir, ki je naj­bolj izpostavljeno glasbeno-gledališko delo Johanna Straussa mlajšega in je do danes edina opereta, ki jo izvajajo v Dunajski državni operi (nekoc dvorni operi). Prav zaradi tega velja skladatelj tudi za utemeljitelja ‘zlate dobe dunaj­ske operete’. V nadaljevanju koncerta smo poslušali še dve njegovi deli, in si­cer Egipcansko koracnico, ki nas je po­peljala v nekoliko bolj eksoticni zvocni svet, in na koncu še širšemu obcinstvu dobro poznani valcek Zgodbe iz dunaj­skega gozda, v katerem je kot solistka na citre zaigrala Neli Zidar Kos, ena izmed gostij vecera. Z nežnimi gibi je iz citer privabljala mehke zvoke, ki so se razširili po dvorani in poslušalce od­peljali v zlate case dunajskih valckov. Obcinstvo je na zacetku koncerta po­zdravil podžupan Obcine Domžale Mar-jan Ravnikar: »Verjamem, da boste po­trdili mojo ugotovitev, da bi bili praznic­ni dnevi pred vstopom v novo leto brez tradicionalnega koncerta našega Simfo­nicnega orkestra Domžale - Kamnik pre­cej manj slovesni. Pogrešali bi priljublje­ne melodije, vsakoletno praznicno raz­položenje, ki nas zajame, ko pridemo vŠportno dvorano Domžale in z velikim pricakovanjem komaj cakamo, da sliši-mo ubrano in kvalitetno glasbo iz glas­bil našega Simfonicnega orkestra Dom-žale - Kamnik pod vodstvom Slavena Ku­lenovica, za katerega vemo, da je med najboljšimi, morda pa kar najboljši med neprofesionalnimi orkestri v naši drža- vi. Ampak igra pa profesionalno, z veli­ko ljubeznijo vseh glasbenikov do progra-ma, ki mu bomo prisluhnili tudi nocoj.« Koncert je bil mešanica priljubljenih valckov in tradicionalnih ruskih del s kanckom eksotike. Prepletala so se dela zlatih casov avstrijskega in ruskega ce­sarstva, skupaj z glasbenimi deli manj znanih vzhodnih skladateljev. Izjemno so uživali ljubitelji baleta, saj smo po­slušali najbolj znane odlomke iz bale-tne glasbe ruskega velikana Petra Ilji-ca Cajkovskega – Pas de deux iz bale-ta Hrestac in tri dela iz baleta Labodje jezero (Uvodni prizor, Ples labodov in Madžarski ples), ter slovenski javno­sti manj znan Ajšin ples iz baleta Ga-jane, ki je delo armenskega skladatelja Arama Hacaturjana. Sopranistka Mate-ja Potocnik nas je navdušila v ariji Silve iz operete Kneginja cardaša, zaradi ka­tere se je njen avtor, madžarski sklada­telj Emmerich Kálmán, za vselej zapisal med vodilne ustvarjalce tega žanra. Po-slušali smo tudi njegovo Sag ja, mein Lieb, sag ja iz operete Grofica Marica, ki jo je zapel tenorist Gregor Ravnik. S tem pa ni bilo konec ljubezenskih pesmi ve-cera, saj nas je tenorist Ravnik kot princ Sou-Chong popeljal še v Lehárjevo ope-reto Dežela smehljaja z arijo Dein ist Mein Ganzes Herz. Preprostost melodi­je in besedila ter iskrena hvalnica mla­dostni ljubezni so navdušili obcinstvo, tako kot so prepricali velike glasbene mojstre, da so jo nekoc in danes vklju-cevali v svoje repertoarje – med njimi tudi veliki Pavarotti, Carreras, Domin­go, Crosby in drugi. Že sedmo leto zapored je koncert po­tekal pod vodstvom dirigenta Slavena Kulenovica, ki s svojim nastopom, ka­rizmo, izkušenostjo, a hkrati mladostjo vedno znova navduši. Poslušalci cuti-mo njegovo energijo, ljubezen do glas-be in natancnost za detajle, ki kot mo-zaik ustvarijo vrhunsko glasbo. Dogo­dek je povezoval Luka Vasle, ki je tudi sam clan orkestra. Njegova sprošce­nost, poznavanje orkestra in povezova­nje programa z zgodbami iz gozdarstva so navdušili obcinstvo, ki ga je nagradi-lo z gromkim aplavzom in obilico sme-ha. Bil je pravljicni koncert, aplavz se ni koncal in obcinstvo je zahtevalo nada­ljevanje. Simfonicni orkester je zaigral še tri skladbe – najprej Lehárjev duet Li-ppen schweigen iz operete Vesela vdo­va (solo Gregor Ravnik in Mateja Potoc­nik) in nato še Ples ruskih pomoršcakov iz baleta Rdeci mak ruskega mojstra Re-inholda Glièreja. Kot je že tradicija, pa smo pred odhodom domov poslušali še slavni Radetzky marš Johanna Straussa starejšega. S spomini na prekrasen ve-cer smo odšli domov in se že pogovar­jali o tem, kakšen bo naslednji koncert. Ta bo vsekakor nekaj prav posebno uni­katnega in praznicnega, kot se za 50 let dolgo tradicijo novoletnih koncertov in s tem tudi delovanja Simfonicnega or-kestra Domžale - Kamnik tudi spodobi. Ajda Vodlan, Služba za turizem Domžale Foto: Blaž Peterka iz urada župana Carobno mesto Domžalam dodalo pravi praznicni utrip Lanski december je bil v Domžalah nekoliko drugacen, kot smo ga bili obicajno vajeni. Poleg tradicionalnih dogodkov, ki so vsako leto sprejeti zelo lepo, so si na Obcini Domžale želeli malce posodobiti ponudbo oziroma jo malce prilagoditi našemu mestu. To je prinesla novost – buticno in praznicno okrašeno Carobno mesto z glasbeno-akusticno ponudbo, v lesenih hiškah pa praznicno gurmansko in darilno ponudbo. sto, prebivalci, katerih število se pribli­žuje številu 40.000, potrebujejo kvali­tetne dogodke, koncerte in prireditve. Smo na dobri poti, za drugo leto si že­lim še boljši, bolj obiskan praznicni de- Da je bila novost, ki so jo v Domžalah lani uvedli prvic, vec kot dobrodošla, veliko pove že sam obisk, ki je bil iz dneva v dan vecji, odzivi obiskoval­cev pa izredno pozitivni, saj so bili prav vsi navdušeni nad carobnostjo mesta, ponudbo in glasbenimi izva­jalci. Program, ki ga je v sodelovanju z Obcino Domžale pripravil Blunout klub, je bil vrhunski, v casu dogaja­nja v Carobnem mestu so se zvrstili nastopi Maje Keuc, Slavka Ivancica, Ditke, New Swing Quarteta, Kristine Oberžan in Nejca Škofica, Alenke Go-dec, skupine Manouche, Avtomobilov ter še nekaterih domžalskih glasbe­nikov. Za rdeco nit pa je poskrbel voditelj Robert Pecnik-Peco. Seveda ne smemo pozabiti omeniti, da so v Carobnem mestu na svoj racun prišli tudi najmlajši, saj se je za njih zvrsti-lo vec otroških predstav, s katerimi so domžalske malcke popeljali v pra­vljicni svet. Skratka, nova zgodba je navdušila Domžalcane in tudi druge obiskovalce, svoj car pa je vsekakor dodal praznicno okrašen Slamnikar-ski park, ki je dogajanju ponudil pra­vo mero intimnosti. V casu Carobnega mesta je bil od­prt tudi Slamnikarski muzej, kjer je bil možen brezplacen ogled muzeja in muzejske trgovine z darilno ponudbo. Obisk je bil nad pricakovanji, po be-sedah Cvete Zalokar, direktorice Kul­turnega doma Franca Bernika, je tovr­stno sodelovanje doseglo in preseglo namene, da tudi Slamnikarski muzej obišce in spozna cim vec obcanov in drugih obiskovalcev. S Carobnim mestom smo v Domža­lah dobili primerno kulturno priredi­tev in to na lokaciji, ki do zdaj ni bila dovolj izkorišcena, nudi pa po odzivih organizatorjev in obiskovalcev dovolj potenciala. Zgodba, ki so jo na Obci­ni Domžale spisali z vsemi sodelujoci-mi, bo vsem ostala v lepem spominu, saj je bila to zgodba, ki je povezovala. V nadaljevanju si lahko preberete ne­kaj izjav organizatorjev in obiskoval­cev, ki smo jih zbrali v casu dogajanja v Carobnem mestu. Mag. Renata Kosec, podžupanja Obcine Domžale: »Iskreno povedano nisem pricakovala takšnega odziva, zato je to, kar smo dosegli prvo leto, res nekaj carobnega. Prepricana sem, da smo dosegli svoj namen, saj gre res za res buticno in unikatno ponudbo, ki je ne ponuja vsako mesto. Domžale pa so to ponudile. V naslednjih letih bomo Carobno mesto nadgradili še z novo vsebino.« Mira Becan, vodja službe za turi­zem na Obcini Domžale: »V Carobno mesto je bilo vloženo veliko dela, ener­gije ter tudi sem in tja neprespane noci razmeroma majhne ekipe, zato smo is-kreno hvaležni za veliko število obisko­valcev in za pretežno pozitivne odzive. Ker vemo, da smo vedno lahko še bolj­ši, smo veseli tudi dobronamernih kri­tik in opažanj, ki jih bomo upoštevali in se trudili prihodnje leto pripraviti doga­janje še bolj carobno. Hvala za obisk!« Teja Hauptman, odnosi z javnost-mi na Obcini Domžale: »Carobno me-sto je zagotovo eden mojih najljubših projektov, odkar sem zaposlena na ob­cini. To je nekaj, kar v Domžalah še ni­smo ponudili. Veseli me, da so ideje, ki so zorele že nekaj casa, prišle do ži­vljenja. Vsi ti lepi vtisi obiskovalcev, ki jih dobivamo v zadnjem casu, pa so ti-sto, kar nam najvec pomeni. Z obiskom smo zelo zadovoljni, glede na to, da je to prvo leto. Vedeli smo, da obstaja to-liko ljudi, ki bi radi prišli ven in uživali. Vsekakor bomo z dogodkom nadalje­vali tudi prihodnosti.« Zdenka Katkic: »Res je lepo in sim­paticno. Prav prijetno domace vzdušje. Ta prostor povezuje ljudi, kar se cuti in vidi, saj so ljudje po skupinicah. V bi-stvu je to odlicna priložnost, da Dom-žalcani srecajo prijatelje, znance … se povežejo in družijo. Tudi prijateljem re­cem, da naj pridejo v Domžale pogledat našo jelko, ker takšne nimajo nikjer v Sloveniji. Zdaj imamo še to lepo mesto, dobre glasbenike, ponudbo in obenem še nimamo problemov s parkiranjem, kot se ta težava pojavlja v Ljubljani.« Tina Urankar: »Dobro so se spo­mnili tega koncepta in se mi zdi, da je bolje kot lani, ko so prireditve poteka­le pod šotorom. Tukaj je bolj intimno vzdušje. Seveda me boste tukaj še vi-deli.« Tina Hribar: »Odlicna poživitev za praznicni cas. Malo drugace je. Všec mi je prostor in sam koncept.« Davorin in Breda: »Vsekakor je le­tošnja novost vec kot dobrodošla, saj Domžalcani pogrešamo pravi utrip me-sta. S tem pa smo dobili neko novo do-gajanje. Zelo sva zadovoljna s ponud­bo in programom, zato rada prideva v Carobno mesto. Organizatorjem in vsem, ki sodelujete, pa želim cim vec uspehov, in samo širite svojo dejav­nost, da bo tega deležno cim vec ljudi.« Staša Mlekuž: »Res je carobno, pohvale organizatorjem in sodelujo-cim. Domžale se iz specega mesta pre­bujajo in dodajajo nove barve kvali­teti življenja v tej obcini. Pozdravljam takšne prireditve, ki so paša za oci in ušesa. Kvalitetna glasba, za vse okuse, druženje, v samem centru mesta. Peš, koncno ne rabim z avtom v Ljublja-no za dobro atmosfero. Domžale, me­  Foto: Primož Krisper cembrski prostor in barvit program, ki nagovarja razlicne generacije. Odlicno druženje, upam na vec ‘veselih tednov’ tudi tekom leta, v prihajajocih letih.« Toni Žekar: »Sem presenecen, da se sredi Domžal dogaja nekaj tako le­pega.« Sanja in Jure: »Carobno mesto je res carobno. Želim si, da bi bilo tako vse leto. Prišli smo iz Kamnika, ki ima svoj lep Pravljicni Kamnik. Tudi Domžale imajo s Carobnim mestom svoj car.« Maja in Miloš Zabret: »Tukaj sva tretjic in nama je zelo všec. Presenetlji­vo dobro je izpadlo vse skupaj. Ta do-godek bi lahko postal tradicionalen, po mojem mnenju Domžalcani ne bi imeli nic proti. V bistvu ne najdeva nic slabe­ga, edino, da je malce mrzlo, a na to ne moremo vplivati.« Don Sergio: »Dejansko je to ena majhna vasica. Cista razlika med ve­selicami, ki so bile prejšnja leta. Saj so bile tudi v redu, ampak tukaj je vse bolj kulturno. Prav tako mi je všec glasba. Vabim Domžalcane, da naj se udeležu­jejo tudi takšnih stvari, ki so malo bolj na kulturnem nivoju.« Miha Ulcar Foto: Karin Božic veliki intervju NOBENO DELO MI NI PRETEŽKO BÉLA SZOMI KRALJ, UCITELJ, ASTROLOG, PESNIK IN GLASBENIK Sogovornika smo k pogovoru povabili v dneh pred kulturnim praznikom. V zadnjih letih je doma v Mengšu, a poucuje in deluje v Domžalah, svojo ustvarjalnost pa mocno povezuje s Prekmurjem … Cveta Zalokar Foto: Iztok Dimc V prvi vrsti je predvsem uci­telj na OŠ Domžale, tudi pisec številnih ucbenikov in prirocnikov, a obenem je tudi umetnik, kulturnik, uveljavljen glasbenik in pevec v skupini Kontra­ bant, pa tudi pesnik in prevajalec, ki je prav pred kratkim izdal novo pesniško zbirko z naslovom Babje­ verni pisani pes. Vodi vsakoletne astronomske tabore v Šalovcih in je organizator Etno rock festivala v Domžalah. Zelišcar in gobar … Rojeni ste na Hrvaškem, a vecino svojih mladostniških let ste preživeli v Prekmurju? Kaj je zaznamovalo vašo mladost in cas izobraževanja? Mojo mladost je zaznamovalo pred­vsem garaško delo. Moj oce je bil profesor madžaršcine in pisatelj, de­dek pa je bil neke vrste bio kmet, bi rekli danes. Orali smo s kravami, ko so že vsi sosedje imeli traktorje, jaz pa sem bil s hrano poplacani hlapec. Ko mi je oce rekel, da grem pozimi na pocitnice k dedku, je to pomeni-lo, da bom lušcil koruzo, prekladal seno, poletni spisek del pa je predolg, naj izpostavim jutranjo košnjo, žetev na roke, oskrbo vinograda ter oranje s kravami. Kdaj ste se prvic srecali z glasbo? Oce me je pri petih letih naucil igrati orglice, v programu vrtca pa sem na­ stopal na prireditvah za starše, spo­ mnim se, da sem pri petih prepeval pesmico Moja mala djevojcica (Tata, kupi mi avto). Kako ste prišli do poklica in kaj je vplivalo na odlocitev, da boste ucitelj? Nisem si želel biti ucitelj, do tega je prišlo, ker sem kot bruc zbolel, imel velike težave s centrom za ravnotežje, veste, tedaj se zdravnikom ni sanjalo, kaj me je nacelo, dandanes pa so mi postavili tocno diagnozo za nazaj. Dve leti sem se bodel z boleznijo, zato sem se po prvem letu bolezni prepisal na Pedagoško akademijo, smer matematika – fizika, uspešno koncal letnik, a ker me starši niso vec podpirali pri študiju, sem za pre­živetje ves cas fizicno delal: opravljal razne selitve, najveckrat klavirjev, cistil okna, stanovanja v novih blo­kih, ki so cakala na predajo, mimo­grede, leta 1983 sem cistil v Sarajevu bloke, v katerih so v casu olimpijskih iger živeli športniki. Leta 1982 me je bolezen znova zdelovala, zaradi nevarnosti meningitisa sem pristal v bolnišnici. Nihce me ni obiskoval, še starši ne, le tedanja ‘punca’, ki pa je žal bila porocena z drugim. Bil pa sem izredno trmast clovek, zato se nisem pustil Pedagoški akademiji, ki mi ni hotela dati absolventskega staža zaradi enoletne bolezenske odsotnosti. To sem si po pritožbi na Univerzo zaradi njene pravicnosti koncno le izboril. Na OŠ Domžale trenutno ucite fiziko, matematiko, logiko, razvedrilno matematiko, izbirni predmet astronomijo. Kako mladim vzbudite ljubezen do teh predmetov? Trudim se, da bi na mlade prenesel veselje do vedoželjnosti, delavnosti aparat, kamere, skratka dobro opre-mo. Naši astronomski tabori niso takšni, da pogledaš skozi okular in receš, aha, to je pa Jupiter, aha, to je Saturn. Mladi (pa tudi starejši) dela­jo vse sami: naucijo se pravilno po­staviti teleskop, ga alignati (vodeni teleskopi namrec morajo biti uravna­ni po zvezdah, uri, geografskih koor­dinatah), zatem pa sami posnamejo materiale: planete, meglice, zvezdne kopice, galaksije … in na koncu iz vec enakih posnetkov posnamejo nekakšno izostreno sliko, ki je na las podobna Nasinim, tistim izpred ne­kaj let, in posledicno je navdušenje za astronomijo tu. Prakticno v vsaki generaciji v zadnjih osmih letih se je našel kdo, komur sem pomagal pri nakupu teleskopa, v zdajšnji genera-ciji ucencev na moji šoli ima npr. pet ucencev svoje vodene teleskope. In to so morebitni bodoci znanstveniki, raziskovalci, skoraj zagotovo pa mentorji na mojih taborih. Zbirka je takšna kot sem jaz: zakrinkano obcutljiv, razvneto vnetljiv, moj življenjski ples (klicejo me Skoraj Dež). Ob ljubezenskih in humornih pesmih je veliko tudi tistih z družbeno­socialno vsebino. in nanje prelil še cloveške vrednote. Pri tem tudi sam ves cas treniram svoje možgane, saj mi je na delov­nem mestu podarjeno to, da se lahko tretjino casa ukvarjam z nadarjeni-mi. Biti ucitelj fizike zahteva veliko znanja, sprotnega ucenja, težava je le v tem, da ko se tudi sam želiš izo­braževati, ni pravih vsebin, saj fiziko ucim eksperimentalno in velikokrat naletim na izobraževanje, ki ponuja tisto, kar sem sam pocel pred vec kot dvajsetimi leti. Zato se v bistvu raje ucim od nekdanjih ucencev, ki so redni udeleženci mojih naravo­ zdravilna zelišca, gobe, izdelujemo zdravilne kreme. Zelo sem ponosen nanje, saj pridejo tudi tedaj, ko so financno že preskrbljeni in odklonijo placilo ali povracilo stroškov. Ko se ti to zgodi, je tvoj entuziazem poplacan, saj si nanje prenesel svoje vrednote. Ti ucenci so moj ponos in ob moji družini moj najvecji uspeh v življenju. Še posebej prepoznavni so vsakoletni astronomski tabori. Kako prenašate ljubezen do nebesni pojavov na mlade? slovno-astronomskih taborov, a ne le teh, oni so moji prijatelji ob vecerih, ko fotografiramo vesolje, nabiramo Pri astronomiji je kljucno to, da mlad clovek zacne delati takoj prakticno, da ima v rokah vodeni teleskop, foto­ Pravite, da ste ucitelj, ki je strup za lenuhe. Kakšne so vaše izkušnje z ucenci, starši, kolegi … Dandanes je izredno težko biti ucitelj, saj smo ves cas pod udarom staršev, predvsem lenih in razvajenih otrok, ker lahko vsakdo, ki ima pet minut casa, ucitelja žali, mu oporeka stro­kovnost, predvsem pa soli pamet. Ob vsem tem je uciteljem nenaklonjena še zakonodaja, neefektivno Ministr­stvo za šolstvo in inšpekcije. Povejte mi, koliko je bilo do zdaj takšnih primerov, kjer so starši odgovarjali za slabo opravljeno delo pri vzgoji la-stnega otroka. Ce se kaj slabega zgodi v šoli, je prst vedno najprej uperjen proti ucitelju. Ko bodo pravilniki na­rejeni tako, da bodo starši odgovorni za svoje izpade in krivicna dejanja do uciteljev, bo svet za ucitelje pravicnej­ši. Sindikat se je vse prevec ukvarjal s tem, kako iz proracuna izpuliti cim vec denarja, premalo pa z avtonomijo ucitelja. Jaz sem ucitelj starega kova in se trudim biti pravicen, zato enako pricakujem od staršev. Trudim se, da bi na mlade prenesel veselje do vedoželjnosti, delavnosti in nanje prelil še cloveške vrednote. Pri tem tudi sam ves cas treniram svoje možgane, saj mi je na delovnem mestu podarjeno to, da se lahko tretjino casa ukvarjam z nadarjenimi. Ste tudi avtor številnih knjig, delovnih zvezkov in zbirk nalog s podrocja matematike, logike,astronomije in fizike za ucence osnovnih šol. Kje najdete cas za ta presežek? Pri ustvarjanju delam kampanjsko, se poženem kot bik proti rdecemu platnu in sem izredno vztrajen. Marsikdo pri ustvarjanju ne vidi ciljne crte, zato tudi prehitro obu-pa, a moja trma pri ustvarjanju in delu je ena od pozitivnih zapušcin okolja, v katerem sem odrašcal. Ko pri šestih letih neseš 12 litrov vode v breg, da dedek lahko škropi vinograd in to pol kilometra dalec, potem ko po štiri mesece garaš na letnik lx | januar 2020 | številka 1 slamnik | 7 veliki intervju Moji otroci so sicer tekmovalno uspešni, v ‘vitrini’ imamo številne pokale in priznanja, pa ne samo z glasbenih tekmovanj, a najbolj sem ponosen na to, da so ostali cistega srca, naravni in nepreracunljivi. Vsem nam privošcim take otroke, ker bo svet z njimi postal lepši in bolj pošten. kmetiji pod žgocim soncem, ni tež­ko postati ucitelj, kulturnik, avtor, biti neke vrste multipraktik. Nobe-no delo, za katerega sem sposoben fizicno ali umsko, mi ni pretežko. Za delo sem izredno fokusiran, enako zavzeto vrtnarim teden dni ali pišem, skladam. V bistvu v trenutkih samote, nirvane ob fizic­nem delu zagledam in premeljem zamisli, ki tlijo na dnu skodelice moje polne duše. Morda je težava le v tem, da vcasih s svojo inercijo in delovno trmo ugonabljam tiste, ki mi stojijo ob strani, ker niso spo­sobni enakega tempa, zavzetosti. Zgodilo se mi je, da sem v enem letu napisal dve strokovni knjigi, a zgodilo se mi je tudi, da sem delov­ni zvezek za astronomijo Zvezde in vesolje pisal in urejal štiri leta. A pretolkel sem se lastnorocno cez vse vaje, preizkusil fotografiranje Lune, planetov, objektov iz globo­kega vesolja in sestavil vaje, ki so bile vizionarske, saj dandanes lah­ko že s pametnim telefonom lahko narediš polovico teh posnetkov. Kar pa je najbolj pomembno, pri vsem, kar sem napisal, sem imel odlicne recenzente, od katerih sem se veliko naucil in postal boljši uci­telj. Pri delovnih zvezkih iz astro­nomije je bila moja recenzentka kjer je odrašcala in zrasla v dekle od­prtega duha. Šakti se je rodila za to, da postane umetnica in je upravicila vso podporo svoje ožje in širše dru­žine. Meni in otrokom vse to vraca z ljubeznijo in dejanji. Od nje upravi-ceno pricakujemo še velike slikarske dosežke, saj je tudi slikarka. A hkrati dokazuje, da v tem trenutku medija fotografije še ni v celoti izrabila, da želi s fotografijami še veliko poveda-ti, zato dajmo casu cas. Kontrabant živi že od leta 1994. Od zacetkov je doživel vec sprememb. Kaj zaznamuje aktualno skupino? Ce je bil stari Kontrabant energetski bend, potem je zdajšnji virtuozni bend. Stari Kontrabant je iz nas izva­bil divjega jaz, ob novem pa se zalju­biš, poletiš, padeš v nekakšen trans. Redkokateri bend ima tako dobra be-sedila, pozna se vpliv prekmurskih pesnikov na moje ustvarjanje, ki so tudi iz mene izklesali poeta. Pál, Ma-tijas, Gašper in Kika so glasbeni per-fekcionisti, starosti v bendu, Duko in jaz pa negujeva melodicnost in zvok Kontrabanta. Stilno nismo vec etno skupina, temvec smo postali world music. Konec avgusta bo potekal že 24. etno rock festival. Lansko leto ste se preselili v Cešminov park. Kaj nam lahko poveste o nacrtih glede prihodnosti tega odmevnega glasbenega dogodka? Festival bo letos 28. in 29. avgusta, spet v Cešminovem parku, saj smo z Obcino Domžale našli skupni jezik v vseh tockah. Ce sta nam na zacet­ku stala ob strani zlasti ti, Cveta in Pavel Pevec, nam zdaj ‘drži hrbet’ podžupanja Renata Kosec. Program festivala je že znan in je spet izredno zanimiv. Ob vsem delu sem moral še Béla Szomi Kralj med prostovoljci leta 2019 Državni svet RS v decembru 2019 ob mednarodnem dnevu prostovoljstva podelil plakete DS najzaslužnejšim prostovoljkam in prostovoljcem za leto 2019. Med nagrajenci je bil na predlog Zveze za tehnicno kulturo tudi Béla Szomi Kralj, kot eden najuspešnejših mentorjev na podrocju logike, kjer že vec kot 30 let s svojim strokovnim znanjem sodeluje v komisiji za logiko ter kot clan pripravlja naloge za šolska in državna tekmovanja. Vsa ta leta je njegovo znanje logike nepogrešljivo pri ocenjevanju in popravljanju nalog na državnem tekmovanju za ucence, dijake in študente. Svoje strokovno znanje posreduje mladim na taborih in poletnih šolah iz logike, sodeluje tudi kot predavatelj na seminarjih za mentorje in ljubitelje logike. Nekoc je v šali dejal, da je logika najbolj zdravi virus, ki je okužil mladi rod razmišljajocih Slovencev. vodilna slovenska astronomka dr. postati skavt za iskanje vrhunskih, Andreja Gomboc, že kot srednje-a cenovno dosegljivih slovenskih šolec pa je z menoj sodeloval tudi zasedb. doktor fizike Tilen Cadež. Uglasbili ste vec kot 200 pesmi. Veliko vam pomeni družina, držite Najbolj znana in že ponarodela je skupaj, umetnica je tudi vaša žena pesem Prekmurje, moje Prekmurje, Arven. za katero ste besedilo napisali z Biti umetnik je nacin življenja. Ar-Barbaro Kova. Kako je nastala ta ven, jaz jo klicem po drugem imenu pesem? – Šakti, je ena najboljših slovenskih Gre za pesem, katere osnova je bila fotografinj, clovek ciste nepokvar-romska melodija, Barbarino besedilo jene duše, vizionar slovenske foto-v slovenšcini sem dopolnil z madžar­grafije, ki bi ob primerni podpori skim delom. Skladba je s tem povezala slovenskih medijev morala že okusiti tri narode, ki živijo v Prekmurju in tam tudi svetovno prepoznavnost. Bojim ponarodela. A ne pozabi, prav tako je se, da bo to možno šele, ko se bo po-ponarodela Zelena dežela ansambla novno infiltrirala v umetnost Anglije, Victory, katere besedilo je tudi moje. Prav gotovo ste najvecji povezovalec slovenske in madžarske kulture, jezika, pesmi, ljudi … Kakšni so dandanes odnosi med obema narodoma? Da, v to vlogo me je potisnil pesnil Bence Lajos, s prevajanjem zahtev­nih pesmi madžarskih pesnikov je zagotovilo osebno rast in napredek v lastnem pisanju. Odnosi med na­rodoma zares nikoli niso bili slabi. Imamo podobno zgodovino; državi, ki so ju nepravicno oklestili teritori­jev, oboji smo po besednem zakladu med vodilnimi v Evropi, naša sku­pna pravljicna oseba pa je Kralj Ma-tjaž. Oba z Lajošem se strinjava, da ni lepše in bolj vizionarske himne od slovenske Zdravljice, saj se nikomur na svetu ne zacne himna z Žive naj vsi narodi … Pred kratkim je izšla vaša nova pesniška zbirka Babjeverni pisani pes. Kakšne pesmi prinaša? Zbirka je takšna kot sem jaz: zakrin­kano obcutljiv, razvneto vnetljiv, moj življenjski ples (klicejo me Skoraj Dež). Ob ljubezenskih in humornih pesmih je veliko tudi tistih z družbe-no-socialno vsebino. Vabljeni tudi na pogovor z Bélo Szomijem Kraljem ob izidu njegove nove pesniške zbirke Babjeverni pisani pes, ki ga bo v okviru Srecanj z ustvarjalci pripravila in vodila Cveta Zalokar v Knjižnici Domžale v ponedeljek, 23. marca 2020, ob 18. uri. Vse bolj uspešni glasbeniki so tudi vaši otroci. Kako ste jih navdušili in katerih uspehov se skupaj veselite? Radi skupaj nastopamo, a tudi naj­bolj obicajne stvari radi pocnemo skupaj: vrtnarimo, kuhamo … Zanje je kazen to, ce z menoj ne ustvarjajo, delajo, ker delo samo ne sme biti ka­zen za cloveka, delo je zaslužena na­grada za zdravega cloveka. Seveda je naš nacin življenja, ki v naši dru­žini spodbuja ustvarjanje, ne samo glasbeno, ampak tudi literarno in vi-zualno prvovrstno okolje, nekakšna zibelka za razvoj njihovih nadarje­nosti. A moji otroci bi lahko postali tudi slikarji, prevajalci, navsezadnje tudi ucitelji, vedno smo poskušali pri njih razviti vec talentov, primanj­kljaje pa nadoknaditi s trdim delom, prigarana nagrada pa je njihovo zna­nje in zmožnost empatije. Kot druži­na smo imeli težave, ko je velika sku­pina otrok iz okolja, v katerem živi-mo, moje otroke šikanirala, a iz tega brezna smo izplezali in postali ce­njeni zaradi tega, kar dajemo ljudem okoli sebe. Moji otroci so sicer tek­movalno uspešni, v ‘vitrini’ imamo številne pokale in priznanja, pa ne samo z glasbenih tekmovanj, a naj­bolj sem ponosen na to, da so ostali cistega srca, naravni in nepreracun­ljivi. Vsem nam privošcim take otro­ke, ker bo svet z njimi postal lepši in bolj pošten. . 8 | slamnik številka 1|januar 2020|letnik lx SOCIALNA AKTIVACIJA – PRILOŽNOST ZA NOV ZACETEK NA TRGU DELA Brezposelnost nima samo vpliva na posameznikovo financno stanje, zdravje in dolgorocne karierne cilje, ampak pomembno vpliva tudi na clovekovo samozavest. Miha Ulcar Foto: GeRI B rezposelnost spremeni našo samopodobo in naš ugled v družbi. Brezposelni ljudje se pogosto borijo z depresivno­stjo ter obcutki žalosti in zaskrblje­nosti, zaradi cesar obstaja vecje tve­ganje za pojav resne duševne bolezni in depresije. Ob pomanjkanju stika s trgom dela pa lahko stagnirajo tudi vešcine posameznika. Ohranitev samozavesti in pozitivne­ga razpoloženja kljub brezposelnosti ni nemogoc projekt, je pa treba na dobrem pocutju aktivno delati. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v letu 2017 zacelo z izvaja­njem pilotnega projekta Socialne akti­vacije, ki je nastal kot odziv na posledi­ce gospodarske krize, s katero se je dvi­gnilo število dolgotrajno brezposelnih oseb. Kljub izboljšanju gospodarske sli­ke se danes še vedno srecujemo z ran-ljivimi skupinami in posamezniki, ki so težje zaposljivi, izgubljajo svoja de­lovna znanja in kompetence ter imajo številne socialne in zdravstvene težave. Ciljna skupina projekta so dolgotrajni prejemniki denarne socialne pomoci Projekt Socialne aktivacije, ki ga sofi­nancirata Republika Slovenija in Ev-ropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada, vzpostavlja model 16 regijskih mobilnih enot po celotni Sloveniji, v okviru katerih deluje 48 koordinatorjev socialne aktivacije, ki zagotavljajo podporo pri obravnavi po­sameznika, vkljucenega v sistem soci­alne aktivacije. Dodatno se na podlagi javnih razpisov financirajo tudi pro-jekti socialne aktivacije, kjer izbrani izvajalci z vsebino nudijo podporo in opolnomocenje ciljne skupine za pri­bliževanju trgu dela. Ciljna skupina projekta socialne aktivacije so dolgo­trajni prejemniki denarne socialne pomoci, ki so zaradi razlicnih razlogov zacasno nezaposljive osebe, druge ne­aktivne osebe, ki ne prejemajo denar­ne socialne pomoci, ter ženske iz dru­gih kulturnih okolij in romske ženske. Ponovna reaktivacija in integracija posameznikov Cilj projekta je doseci reaktivacijo in in-tegracijo posameznikov v družbene sis-teme ter jih ponovno vkljuciti na trg de-la. Kot kažejo dosedanji primeri dobre prakse, je to mogoce doseci s celovitim pristopom, ki ga je treba umestiti v kon­tekst delovanja že obstojecih socialnih služb. Osebe, vkljucene v programe iz­vajalcev, pridobijo konkretne prakticne izkušnje za trg dela, ki jih lahko usvojijo med usposabljanjem pri delodajalcih v samem delovnem procesu pod vodst­vom mentorja. Tako potencialni delo­dajalci spoznajo, da imajo brezposelni na zavodu za zaposlovanje ogromno znanj, a morda le premalo izkušenj ali možnosti, da jih pokažejo. Delodajalec z vkljucitvijo v projekt socialne aktivacije pridobi možnost, da svoj potencialni bo­doci kader nauci potrebnih znanj in si s tem zagotovi delavca, ki ga potrebuje. Za regijsko enoto Domžale – Kamnik projekt izvaja Gerontološki raziskovalni inštitut (GeRI) Izvajalec projekta za regijsko enoto Domžale – Kamnik je Gerontološki raziskovalni inštitut (GeRI), ki se je na razpis ministrstva, ki je bil objavljen v zacetku leta 2019, prijavil kot partner s prijaviteljem IC Geooss iz Litije, ki izvaja projekt za regijsko enoto v Litiji. GeRI je zasebni zavod, ki pripravlja in izvaja razlicne nacionalne in medna­rodne projekte s podrocja socialnega varstva, gerontologije, migracij itd. Poleg tega se ukvarja s strokovnim in znanstvenim raziskovanjem na po­drocju gerontologije, socialnega var-stva, izobraževanja, managementa, organizacije, socialnega podjetništva in drugih družbenih ved. Direktorica inštituta GeRI dr. Barbara Grintal nam je povedala, da njihovi strokovnjaki izvajajo razlicne svetovalne dejavnosti in izobraževa­nja z aktualnimi tematikami razlic­nih podrocij ter so avtorji številnih znanstvenih in strokovnih prispevkov. Kot partnerji ali pa samostojno so do zdaj sodelovali že na vec projektih. V okviru javnega razpisa Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so v obdobju med 23. 10. 2018 in 30. 8. 2019 izvajali projekt Socialna aktivacija – priložnost za za­poslitev, ki je bil eden od 24 pilotnih projektov socialne aktivacije, izvaja­nih po celotni Sloveniji. Krepitev socialnih in delovnih kompetenc udeležencev projekta Aktivnosti, ki jih izvajajo, bodo pri­spevale h krepitvi socialnih in delov­nih kompetenc udeležencev projekta. Socialne kompetence so po besedah dr. Grintalove opredeljene kot sposob­nosti, spretnosti in znanja, ki jih mora posameznik imeti, da se lahko kako­vostno in konstruktivno vkljucuje v svoje socialno okolje. Omenjene kom­petence udeleženci socialne aktivaci­je pridobivajo preko aktivnosti za dvig motivacije, aktivnostmi za izboljšanje funkcionalnih spretnosti za aktivno reševanje socialnih problematik in iz­zivov, aktivnostmi za opolnomocenje udeležencev za vstop na trg dela. De-lovne kompetence so opredeljene kot kompetence, potrebne za opravljanje nalog na dolocenih delovnih mestih in so skupne pripadnikom posame­znih poklicnih skupin. Spoznavanje delovnega procesana nacin ucenja skozi delo Dr. Grintalova pravi, da bodo udele­ženci socialne aktivacije te kompeten­ce krepili preko spoznavanja delovne­ga procesa na nacin ucenja skozi delo: »V projektu Tocka SoDELOVANJA se bodo udeleženci spoznali s premago­vanjem ovir in negativnih obcutkov ter znali poiskati rešitve, bodo motivirani za delo in pripravljeni na sodelovanje, bodo krepili sodelovanje v timu in bili sposobni soustvarjati sodelovalno oko­lje ter prijateljske odnose, se soocati z vsakodnevno rutino ter njenim vplivom, se seznanili z varnostnimi predpisi pri delu, znali vzpostavljati odnose ter ko­municirati, biti samostojnejši in samo­zavestnejši, prepoznali bodo vrednost vseživljenjskega ucenja, spoznali po­tencialne delodajalce v lokalnem oko­lju in širše ter njihove dejavnosti, se vkljucevali v razlicne aktivnosti, ki jih izvajajo organizacije v lokalnem okolju, prepoznali svoje sposobnosti ter cilje in soustvarili individualni izvedbeni nacrt v skladu s svojimi potrebami.« Prva izvedba projekta Tocka SoDE-LOVANJA poteka od 23. 10. 2019 in se bo zakljucila 22. 5. 2020. Sledile bodo še štiri skupine udeležencev. Projekt se prvi in predzadnji mesec izvaja trikrat tedensko po štiri ure, vmesno štirimesecno obdobje petkrat teden­sko po šest ur, zadnji mesec pa je na­menjen le individualnim srecanjem. »Lokacija projekta je Dom upokojen­cev Domžale, ki nam je svoje prostore v namen projekta odstopil brezplacno. Povezanost z domom upokojencev smo prepoznali tudi v tem, da udeleženci z druženjem s stanovalci pridobiva­jo socialne kompetence. Hkrati je ta ustanova potencialni delodajalec, ki je doslej v vsaki skupini socialne akti­vacije omogocil vkljucevanje v njihovo delovno okolje nekaj udeležencem,« je obrazložila dr. Grintalova. Projekt Tocka SoDELOVANJA vsebuje tri module V prvo skupino projekta Tocka SoDE-LOVANJA se je vkljucilo 15 udeležen­cev v starosti od 24 do 49 let, od kate­rih jih je devet ženskega spola. Osem udeležencev prihaja iz regijske enote Domžale, sedem pa iz regijske enote Kamnik. Skupina je mocno heteroge­na tako glede na starost, izobrazbo ter delovne izkušnje. Prvi mesec (uvo­dni modul) je bil namenjen medse­bojnemu spoznavanju, spoznavanju programa, obiskom razlicnih organi­zacij in dogodkov, racunalniškemu opismenjevanju, pisanju prijav in ži­vljenjepisu ter spoznavanju varnega delovnega okolja. Z drugim mesecem se je zacel izvedbeni modul, ki traja štiri mesece. V njem se izmenjujejo razlicne tematske delavnice (dva dni v tednu) ter vkljucevanje v procese dela pri delodajalcih (tri dni v tednu). Tematske delavnice so s podrocij komunikacije, tujih jezikov, poslov­nega bontona, reševanja konfliktov, ekonomskih in podjetniških znanj, timskega dela, prostovoljstva, oseb­nostne rasti, graditve samopodobe in drugih tematik, ki krepijo socialne kompetence. V tretjem modulu, ki bo trajal en mesec, bodo udeležence še dodatno spodbujali, usmerjali in jim nudili podporo pri vkljucevanju na trg dela, vkljucevanju v izobraževanje ali programe usposabljanja. Pri izvajanja projekta sodelujejo z lokalnimi delodajalci »Za izvajanje projekta smo se pove­zali z vec kot 30 delodajalci z obmo-cja Domžal, Kamnika in Ljubljane, ki vkljucenim osebam omogocajo prido­bivanje izkušenj, spoznavanje delova­nja organizacije in procesov dela. Ves cas izvajanja projekta tesno sodelu­jemo z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, koordinatorjema socialne aktivacije, Centroma za socialno delo Domžale in Kamnik ter Uradom za delo Domžale in Kamnik«,je še povedala dr. Grintalova. Sodelovanje v projektu za delodajalce priložnost pridobivanja novih sodelavcev Bojan Dremel iz podjetja IN2, Lju­bljana nam je povedal, da so z vklju-cevanjem udeleženca projekta v proces dela v njihovem podjetju zelo zadovoljni. »Ker udeleženec še ni imel veliko delovnih izkušenj, smo mu pred­stavili razlicna podrocja dela in ga vkljucili tam, kjer je tudi sam prepoznal, da procesa dela ne bo samo spoznaval, ampak se bo lahko vanj tudi aktivno vkljucil,« je obrazložil Dremel, ki nam je tudi zaupal, da na takšno vkljucitev udeleženca v njihov proces gleda zelo pozitivno, še posebej za profil kadra, ki prvic išce priložnost na trgu dela in je zaradi kakršnikoli razlogov pri tem neuspešen. Po njegovih besedah je takšno vkljucevanje ena od možnosti pridobivanja novih sodelavcev: »Na ta nacin uspemo spoznati potencialne sodelavce bolje kot na kakršnemkoli testiranju, in tudi kakšne talente, ki si­cer ne bi bili prepoznani.« Lenka Puh iz podjetja Allium in Marija Lovrencic iz Zavoda Ja­zon, ki pri vkljucevanju udeležencev projekta delujeta povezano, sta nam povedali, da so z GeRI inštitutom na projektu Socialne aktivacije zelo dobro sodelovali že v prejšnjem ca-sovnem obdobju. Prav zaradi tega se zdaj veselijo nadaljnjega sodelovanja, še posebej, ker gradijo medsektorsko sodelovanje in sodelujejo z razlicnimi narocniki njihovih rešitev, storitev in produktov tudi v obcinah Domžale in Trzin. »Naš inovativni pristop pri se­stavljanju dela in nalog na delovnem mestu, ki ga s tem prilagodimo posa­mezniku, predstavlja enostaven vstop v delovno okolje in prinese kandida-tom pozitiven, vendar realen odnos do svoje produktivnosti, ucinkovitosti in kariernih ambicij. Torej, ce napreduje, ga lahko vkljucimo v ucno delavnico na tocno dolocenem mestu v smeri karier­nih ambicij, in po uspešnem zakljucku le-te pomagati v smeri zaposlitvi pri naših poslovnih partnerjih, ki so že kar navajeni, da kadrujejo tako, da nam ‘prevzamejo’ usposobljene zaposlene zdaj, že kot vroce žemljice,« nam svoj inovativni pristop dela predstavita sogovornici. Zaupali sta nam še, da so vedno zadovoljni z vkljucitvijo po­sameznikov iz socialne aktivacije in veseli njihovega napredka: »Obe osebi sta se pri nas našli in se dobro pocutita ter napredujta po pricakovanjih.« Udeleženci projekt vidijo kot odlicno priložnost za ponovno aktivacijo na trgu dela »Za program sem izvedel od moje sve­tovalke na Zavodu RS za zaposlovanje, ki mi je predlagala, da se udeležim uvodne predstavitve. V tistem casu nisem imel nobene aktivne dejavnosti, in ker mi je bil program všec, sem se nato prijavil,« je povedal Martin, ki na omenjen program gleda zelo pozi­tivno, saj je bila zanj vkljucitev v pro­gram sprememba na boljše. Ponudil mu je spremembo okolja in bolj akti­ven bioritem, obenem pa lahko upora-bi tudi svoja znanja, ki jih je pridobil do zdaj. Z delodajalcem, kamor se je vkljucil, je zelo zadovoljen, saj je oko­lje dovolj sprošceno. »Na zacetku sem zgolj želel kakšne dodatne izkušnje, da bi lahko dopolnil življenjepis, kar sem vsekakor pridobil. Seveda bi bilo lepo imeti zaposlitev tudi po zakljucku pro-grama, ampak tudi ce ne, bo zagotovo lažje poiskati novo, kar je najpomemb­nejše,« nam je še zaupal Martin. Almina, ki na program gleda kot na priložnost za mreženje, nova poznan­stva, znanja in pridobivanja novih de­lovnih izkušenj, nam je povedala, da so ji vkljucitev v program predlagali na Zavodu RS za zaposlovanje. Najbolj je zadovoljna s stikom z delodajalcem, saj se tako lahko predstavi v najboljši luci: »Z vkljucitvijo pri delodajalcu sem trenutno zelo zadovoljna, žal pa ne vi-dim možnost za zaposlitev. Po zakljucku programa bi bila seveda najbolj vesela zaposlitve. Vsekakor pa bom zadovolj­na že z novimi izkušnjami, novim zna­njem, ki mi bodo v pomoc pri nadalj­njem samostojnem iskanju zaposlitve.« Martina, ki se je v program social-ne aktivacije vkljucila na podlagi po­vabila s strani CSD Domžale in Zavo­da RS za zaposlovanje, pravi, da se ji program zdi zanimiv in izviren: »Poleg vecje možnosti za zaposlitev sem v pro­gram vstopila z namenom razširitve so-cialne mreže ter altruisticne želje, da z doloceno skupino ljudi lahko delim svo­je življenjske izkušnje in znanja. Seveda je proces dvosmeren. Tako kot dajem, tudi dobivam in za to sem hvaležna. Po drugi strani sem v zasnovi programa (tj. šest mesecev v skupini petnajstih oseb) videla izziv. Na ta nacin preko soclove­ka pridobiš bolj izostren pogled nase in na življenje.« S kolegico iz skupine sta vkljuceni v delo pri lokalnem sple­tnem portalu domžalec.si. »Glavni ure­dnik Miha Ulcar je življenjsko izkušen, prijeten in odprt za nove izzive. To, da smo zaceli sodelovati, ni zgolj nakljucje. Želela sem si namrec okolje, kjer lahko ustvarjam, in ne delam v klasicnem pomenu besede. In tukaj lahko svojim prirojenim talentom ‘dam krila’. Mislim, da je to smisel življenja – da vsak s svojim življenjskim klicem na konstruk­tiven nacin prispeva za skupno dobro,« je povedala Martina, ki je v programu najbolj zadovoljna s tem, da so se ji odprla vrata tja, kamor sama morda ne bi vstopila. Vsaj ne na takšen nacin. »Po zakljucku programa želim ostati pri tem podjetju ter nadgrajevati in doprinašati portalu oziroma ljudem,« nam je še zaupala Martina. . letnik lx | januar 2020 | številka 1 slamnik | 9 novice Božickovanje Center za socialno delo Osrednja Slo - venija-vzhod, enota Domžale je s po­mocjo projekta Božicek za en dan ob-daril 180 otrok iz vseh petih obcin. V ta namen smo organizirali dogodek na Osnovni šoli Rodica, kamor smo povabili vse otroke, ki so bili izbrani. V sredo, 18. decembra 2019, ob peti uri je ravnateljica Milena Vidovic zaže­lela dobrodošlico na njihovi šoli in po­udarila, da z veseljem sodeluje pri ta­kšnih dogodkih. Z govorom je nada­ljevala Simona Rihter, pomocnica di­rektorice, po pooblastilu na centru za socialno delo, ki se je zahvalila vsem, ki so omogocili in pomagali pri izved-bi obdarovanja. Gre za zacetek nove zgodbe, ki nastaja s pomocjo medse­bojnega sodelovanja, njen namen pa je, da se vsaj obcasno prižgejo iskrice v oceh tudi tistih, ki jim življenje prina­ša težje življenjske zgodbe. Po njenem govoru je nastopil cas, da se nam pri­druži Božickov škrat, ki je prišel šele, ko smo bili dovolj glasni, da smo ga priklicali. Škrat se je pogovoril z otro­ki in nato so skupaj priklicali Božicka, ki je prišel z nasmehom na ustih in s posebnim sporocilom, da nas ima rad. Povedal je, da je ‘imeti rad’ najvecja vrednota in tisto, kar je pomembno. Škrat je zacel s klicanjem otrok in vsak otrok je prejel darilo. Po prejetju darila se je vsak otrok lahko fotografiral sku­paj z Božickom ob novoletni jelki. Na obdarovanju so bili prisotni iz RTV Slovenija, ki so pripravili krajši prispevek za jutranja porocila o na­šem obdarovanju otrok, kar nas je raz­veselilo, saj naše delo ni bilo spregle­dano. Ob tej priložnosti se zahvalju­jemo vsem, ki ste pripomogli pri sou-stvarjanju nasmehov na otroških ob-razih. Njihova pomoc ne sme biti spre­gledana, saj gre za prostovoljce pro-jekta Božicek za en dan, za prostovolj­ce Ucenje za življenje, za prostovoljca Luko podjetja Tilt in Rotary Club Dom-žale, ki je pomagal z donacijo za kritje predstave gledališke družine Kolenc. Zahvaljujemo se tudi Osnovni šoli Ro­dica, ki nam je odstopila vecnamenski prostor, in topel sprejem. Ravnateljici Mileni Vidovic se zahvaljujemo za nje-no dobrodošlico in njen cas. Ne sme-mo pozabiti na koncu še na vse ljudi, ki so sprejeli izziv in postali Božicki za en dan. Z dobrim medsebojnim sodelova­njem ste vsi poskrbeli za veselje, kar je bil naš cilj, in z veseljem bomo poskr­beli, da se naša zgodba nadaljuje tudi v prihodnje, kar si je v govoru zaželela tudi naša Simona Rihter. Ob tej prilo­žnosti vsi zaposleni CSD Osrednja Slo­venija-vzhod želimo vsem obcanom in obcankam vse dobro v letu 2020.  Simona Pirc Jenko vodja projekta Ucenje za življenje Želimo vam zaupanja polno leto 2020 Praznicni dnevi ob koncu starega in na zacetku novega leta so tudi za Rde-ci križ Slovenije, njegova obmocna in obcinska združenja ter pridne krajev­ne organizacije pomenili priložnost za kratek oddih, za pogled na opravljeno delo, ki bo podrobno zapisano v poro- cilih za leto 2019, pa tudi za sprejem usmeritev za leto v letu 2020. Del teh je vsebovala tudi novoletna poslanica vodstva slovenskega Rdecega križa, ki so jo namenili clanicam in clanom RKS ter podpornicam in podpornikom te humanitarne organizacije. V njej so zapisali, da sicer ne po­znajo odgovorov na mnoge, vedno bolj kompleksne, humanitarne izzi­ve sodobnega sveta, od podnebnih kriz vse do nujnih zdravstvenih raz-mer, želijo pa storiti, kar morejo. Že-lijo se pokazati, da so kot posamezni­ki družbena bitja, z obcutkom za po­moc in dolžnostjo podpreti ter šcititi ljudi v stiski. »Prostovoljke, prostovoljci, clani­ce in clani ter zaposleni Rdecega kri­ža po vsem svetu smo že vec kot stole-tje in pol upanje za vse v konfliktih, pri­ zadetih v naravnih nesrecah in drugih kriznih situacijah, ki se morajo soocati z izgubo najdražjih, doma, lastnine in sredstev za preživljanje, pa tudi s skraj­nimi oblikami kršitev clovekovega do-stojanstva, kot so npr. spolno in rasno pogojeno nasilje. Sodelovanje z njimi je možno, ker nam zaupajo. Zaupanje je temelj vsega našega dela. Je razlog, da lahko dosežemo tudi najbolj odda­ljene in izolirane skupnosti, ki jih dru­gi ne morejo,« so zapisali v poslanici ter poudarili pomen zaupanja dona-torjev in partnerjev, kjer je zaupanje bistvenega pomena. Za uspešno zbi­ranje denarnih sredstev, mobilizacijo prostovoljcev in javne podpore je nuj­na tudi podpora javnosti, zato si v letu 2020 želijo predvsem zaupanja. Prav zaupanje je vrednota, ki si jo Rdeci križ Slovenije, najstarejša in najvecja slovenska humanitarna or-ganizacija, želi krepiti tudi v priho­dnje, ob tem pa ne pozablja na spo­štovanje temeljnih nacel gibanja Rde-cega križa in Rdecega polmeseca, vi-sokih eticnih standardov in družbene odgovornosti. Z ucinkovito organizi­ranostjo bo RK tudi v prihodnje reše-val življenja, nudil ustrezno pomoc žrtvam družbenih konfliktov ali na­ravnih nesrec in katastrof; ne poza­bljal pa tudi posameznikov in druž­benih skupin, ki so najbolj ranljive; promoviral zdrav in varen nacin ži­vljenja ter vrednote solidarnosti, ne­nasilja in miru v odnosu do pripadni­kov vseh generacij, etnicnih, rasnih, verskih in kulturnih skupnosti. Vse nacela pri svojem delu upo­števa tudi Obmocno združenje RK Domžale, ki bo svoje delo predstavi-lo v naslednji številki našega glasi-la, se pa že zdaj iskreno zahvaljuje vsem, posebno prostovoljcem in pro-stovoljkam ter krvodajalcem in krvo­dajalkam, kar 348 se jih je udeležilo letošnje prve krvodajalske akcije, za vse opravljeno delo v letu 2019 in želi dobro 2020. Za leto 2019 pa še hvala vsem, ki ste v decembru darovali v tr-govini Lidl Domžale.  Vera Vojska Foto: OZ RK Domžale Iskrena zahvala Zahvaljujemo se vsem, ki ste se v januarju 2020 odzvali povabilu na kr­vodajalsko akcijo. Hvala vsem za darovano kri, saj le tako zagotovimo zadostne kolicine krvi, da lahko skupaj z vami dnevno rešujemo življe­nja in vracamo zdravje, hkrati pa nadaljujemo plemenito tradicijo slo­venskega krvodajalstva. Iskreno pa se zahvaljujemo tudi vsem drugim, ki ste pomagali pri or-ganizaciji in izvedbi krvodajalske akcije, posebno Centru za mlade Dom-žale, Društvu prijateljev mladine Domžale, obcinskima odboroma SDS in NSi ter Obcini Domžale za uporabo prostorov. Hvala za vašo solidarnost in pomoc v imenu vseh, ki jim je vaša darovana kri rešila življenje. Vsem želimo dobro 2020.  Rdeci križ Domžale Prednovoletno srecanje clanov MDJC v OŠ Venclja Perka Kot vsak konec leta smo se clani Med- generacijskega društva Jesenski cvet iz Domžal v decembru srecali na pred- novoletnem srecanju. Tokrat so nas prijazno sprejeli v Osnovni šoli Venc- lja Perka v Domžalah, kjer so za živa-hen zacetek praznicnega popoldne­va najprej poskrbeli clani in clanice plesno-pevske domžalske skupine Ce­šminke. Te so med petjem in plesom predstavile plesno koreografijo ple­tenja kit iz prave slame. V MDJC smo ponosni na naše tri clanice, ki že vrsto let plešejo pri Cešminkah, in ki vsaj dvakrat mesecno nastopajo po vsej Sloveniji, gostovali pa so tudi izven meja Slovenije. Nastopajo vecinoma na kulturnih in zabavnih priredit vah. 070 718 718 | maksi-oknavrata.si protivlomna vrata okna in vrata vhodna vrata notranja vrata garažna vrata protivlomna okna okna 10% POPUST VAŠA VARNOST - NAŠA PRIORITETA V drugem delu praznicnega pro-grama so nam ucenci Osnovne šole Venclja Perka predstavili enkratno ig­rano predstavo z naslovom Kokodaj­sa, s katero so se uspešno predstavili na gostovanjih izven šole. V predstavi Cešmink in igrani predstavi ucencev, ki so jo odigrali z navdušenjem in src-nostjo, so vsi clani društva neizmerno uživali in se zabavali. Ob koncu programa so nas v jedil­nici Osnovne šole Venclja Perka pogo-stili z zelo okusno pripravljenim zim-skim cajem in s praznicnimi poticami, clani društva pa so se medsebojno ob-darili s skromnimi darili. Srecanja se je udeležilo okrog 100 udeležencev. Osnovni šoli Venclja Perka in vsem ucencem, ki so sodelovali pri predsta- vi, in ravnateljici osnovne šole kot tu- di plesni skupini Cešminke se iskreno zahvaljujemo, da so nas toplo sprejeli in da smo na ta nacin zelo uspešno pr­vic sodelovali.  Mateja Turk novice Podpis pogodbe o nakupu Tocka SoDELOVANJA v Državnem zboru nepremicnin s podjetjem Tuš nepremicnine, d.o.o. Decembrsko soboto smo udeleženci in izvajalci programa socialne akti­vacije Tocka SoDELOVANJA obiskali Državni zbor. Z vodenim ogledom smo si najprej pogledali veliko dvorano, v kateri zasedajo clani parlamenta in sprejemajo pomembne odlocitve, tudi tiste, ki zadevajo našo skupino, torej brezposelne osebe. Vodic nam je predstavil zgodovi-no stavbe in delovanja parlamenta ter posebnosti arhitekturne zasnove. Prostori stavbe so res velicastni, pred­vsem preddverje velike dvorane Dr-žavnega zbora, v kateri je 67,4-metr-ska mojstrovina Slavka Pengova, ki je skozi fresko upodobil zgodovino Slo­vencev. Pritegnile so nas zgodovin­ske zgodbe slovenskega naroda, ki jo je prek te umetnosti predstavil vodic. Poleg velikega salona ter konfe­rencne sobe za novinarje smo si z zani­manjem pogledali protokolarna darila, s katerimi so Slovenijo obdarovali tuji predsedniki oziroma drugi pomemb­ni predstavniki. Proti koncu ogleda sta svoje delo v Državnem zboru na kratkopredstavili poslanki Mojca Žnidaric in Mateja Udovc. Povabili sta nas k aktiv­nemu državljanstvu, to je, da se udele­žimo volitev ter nam zaželeli uspešno leto 2020. Udeleženci so obisk sklenili z ugotovitvijo, da je bilo zanimivo in bi ga z veseljem še kdaj ponovili. Sicer pa udeleženci v programu pospešeno pridobivajo delovne kom­petence v razlicnih delovnih okoljih. Na tem mestu bi se delodajalcem za­hvalili za pripravljenost sodelovanja v programu ter za izkazano priložnost udeležencem pri pridobivanju novih delovnih izkušenj in spoznavanju raz­licnih delovnih okolij. Seveda bi si že­leli, da bi pri dolocenih sodelovanjih le-to postalo trajnejše. Dr. Barbara Grintal in dr. Peter Seljak, GeRI Foto: Arhiv GeRI Preteklo leto so med Obcino Domžale, podjetjem Tuš in hipotekarnimi upni­cami stekli resnejši pogovori o prodaji oziroma nakupu nepremicnin, ki so za obcino Domžale strateškega pome­na. Vse se je odvilo v to smer, da danes lahko recemo, da smo bili uspešni in podpisali pogodbo o nakupu nepre-micnin s podjetjem Tuš nepremicni­ne, d. o. o., na podlagi katere je že vlo­žen predlog za vpis lastninske pravice za Obcino Domžale. Izvedba pravnega posla, vrednega 707.818,50 evra, po­meni nov izziv pri ureditvi središca mesta. Župan Toni Dragar, obcinska uprava in ekipa, ki je bdela nad pro-jektom, ne skriva zadovoljstva, da so leta prizadevanj koncno obrodila sa-dove. »V vseh petnajstih letih, odkar sem župan, so pogovori bolj ali manj potekali v zvezi z urejanjem maka­damskega parkirišca, kam naprej od tega pa nismo prišli. Predvsem zato, ker so bile na teh zemljišcih hipote­ke. Dokler hipotekarni upnik ni želel umakniti hipoteke, smo se pogovar­jali samo o urejanju parkirišca in nic vec od tega,« je povedal župan. Zdaj lahko zacnemo z urejanjem strateških zemljišc v središcu Domžal, ki nam ne bodo v breme, ampak ponos. Obcina Domžale, Urad župana Foto: Urad župana, Primož Hieng Kakšen bo tvoj naslednji avto? Prvic se Smart Mobility Slovenija podaja na pot po Sloveniji. Tokrat go-stimo v Domžalah v sodelovanju s Klubom poslovne odlicnosti Domžal in okolice. Želimo združiti vse, ki ste radovedni, kako se lokalci dnevno vozimo. Ali imamo lahko kakšno boljšo rešitev, kot samo to, da imamo svoj avto? Že nekaj let pobližje spoznavamo, kaj se dogaja na podrocju mobilnosti, zato si upamo trditi: DA, IMAMO BOLJŠO REŠITEV ZA VAS! Zato bomo na debati odprli vprašanje: Kakšen bo tvoj naslednji avto? Na lokalno debato smo povabili žensko energijo: strokovnjakinje, ki bodo imele nove ideje o tem, kaj nam lahko prinese prihodnost. Z nami bodo: · Lucija Sajevec, CEO, AMZS; · Darja Kocjan, direktorica SŽ – Potniški promet; · Renata Kosec, podžupanja Obcine Domžale. Dogodek bo povezovala Petra Arnež, predsednica Kluba poslovne odlic­nosti Domžal in okolice, ki verjame, da skupaj lahko naredimo premike. Veselimo se novih idej, povezav in dobrega druženja. Dogodek bo potekal v slovenšcini. Kdaj:25. 2. 2020, ob 18. uri Kje:BluNout Domžale Urnik:18:00 Zacetek druženja in pijaca 18:15 Razprava z gostjami 19:15 Odprta debata 20:30 Zakljucek dogodka Prijava:https://www.meetup.com/Smart-Mobility-Slovenia/ events/268137054/ Kot je že v navadi na gostovanju Smart Mobility dogodkov, bo na voljo nekaj brezplacne pijace in slanih prigrizkov. Zelo se že veselimo, da vas vidimo med nami. Marko Peterka s.p., Salon: Ihan, Breznikova 78, 1230 Domžale, T: 01 721 12 18, G: 041 925 625, E: info@marsen.si www.marsen.si slamnik@kd-domzale.si Srecanje mladih iz družin, ki izvajajo rejniško dejavnost Zahvala Obmocnemu združenju Rdecega križa Domžale OZRK Domžale je skupaj s KO RK (kra-Za izvedbo tega programa so po-žale, ki je bil organizator in pokrovi­jevnimi organizacijami Rdecega križa) skrbeli mladi, aktivni in prijazni ani-telj tega letovanja, še posebno pa se-v sklopu Domžal organiziral letovanje matorji: Ana, Iva, Polona in Ženin. Z kretarki OZRK Majdi Mernik za odlic­socialno in zdravstveno upravicenih raznimi dejavnostmi in prijazno potr-no pripravljen in uresnicen program starejših clanov RK na Debelem rticu pežljivostjo so nam popestrili življenje tega letovanja. v Mladinskem zdravilskem letovišcu v casu od 25. novembra do 2. decembra 2019. Naša KO RK DOB, katere clanica in prostovoljka sem, je odlocila, da se tega letovanja udeležim jaz. Seve­da sem bila povabila zelo vesela in se udeležila tega srecanja tudi z ostalimi prostovoljci iz razlicnih pokrajin Slo­venije, kjer smo si izmenjali mnenja o našem prostovoljnem delu na terenu. Na tem letovanju nas je bilo prisotnih skupaj 88 clanov RK, poleg prostovolj­cev tudi drugi socialno in zdravstveno ogroženi starejši ljudje. Bili smo zelo lepo in prisrcno spre­jeti, organizacija programa v celotnem tednu pa je bila odlicna. Vsak dan smo se udeleževali razlicnih terapij, tele-v tem tednu, na katerega so nam ostali Zahvala tudi našemu upravnemu snih aktivnosti, kopanja v bazenih in lepi spomini, ki jih zlepa ne bomo po-odboru Krajevne organizacije Rdece­družabnih iger, kjer smo bili obdarjeni zabili. Zato se lepo zahvaljujem v ime-ga križa Dob za posredovan predlog. z lepimi darili, bili pa smo tudi na izle-nu vseh, tudi njim. tu z ‘ladjico’ do Kopra s povratkom na-Prisrcno se zahvaljujem Obmoc-Franciška Rožiczaj do letovišca MZL na Debelem rticu. nemu združenju Rdecega križa Dom- Sv. Trojica pri Dobu Cesar se vsi veselimo, tudi z drugimi delimo V prvih dneh januarja so na vrata hišPoseben pomen so imeli koledni-men prinaša priložnost za spoznava-v Dobu potrkali koledniki. Že od leta ki že v davnini v kmeckem okolju. K nje dežel in razlicnih kultur, saj kole­1994 se prek Misijonskega središca hišam so prinašali blagoslov za letino dniki spoznavajo vsako leto novo deže-Slovenije obuja star obicaj koledova-ter zdravje in sreco ljudem ter živini, lo in življenje ljudi ter naravne in kul­nja, ki mu dodajajo pomen solidarno-zato so bili zmerom in povsod dobro-turne znamenitosti. Vzgojni namen po­sti. Predstavili so se s kratko predsta-došli in vredni placila. meni vzgojo za odprtost in solidarnost, vitveno pesmijo in prinesli blagoslov, Nameni zdajšnje trikraljevske akci-za pripravljenost za pomoc, dobrodel­vec informacij pa smo našli v zložen-je so povezani tudi z duhovnostjo, saj nost, sodelovanje … Zbiranje prispev­kov za projekte slovenskih misijonar­jev je nenazadnje namen, ki daje nov pomen koledovanju. Ni vec le ljudski obicaj, temvec ga povezuje sodelova­nje z misijonarji po vsem svetu in prek njih z ljudstvi, plemeni ali narodi, ki so materialno ubogi in potrebni pomoci. Prav je, da imamo odprte oci za stiske bližnjih in tudi za stiske ljudi po svetu. Denar, ki ga otroci naberejo s kole­dovanjem, je namenjen projektom slo­venskih misijonarjev, ki jih predsta­vljajo v licni zloženki in zajemajo gra­dnjo in urejanje razlicnih nujno po­trebnih objektov (vecnamenska dvora­na, osnovna šola, obnova internata, pa tudi integracijo ulicnih otrok in nakup aparata za ultrazvok) na razlicnih kon­tinentih, ki bodo omogocili boljše po­goje, predvsem za mlajše generacije. ki, kjer je podrobno napisano, v ka-je pomembno zavedanje, »da smo vsi Veselo darujem, da osrecujem, je tere namene se letos zbirajo sredstva lahko misijonarji in oznanjevalci evan-eden od motov pomoci, vsem sodelu­trikraljevske akcije. Prebrali pa smo gelija. Poklicani smo, da prinašamo ve-jocim v teh in drugih akcijah pa še tale lahko tudi, koliko sredstev je bilo selo oznanilo, da smo nosilci upanja.« lepa misel, s katero vas vabijo, da po­zbranih v lanskem letu in za kaj so Kulturni namen se kaže v koledniškem magate: S svojimi darovi brišete solze, bila porabljena, saj z zbranimi sred-izrocilu in ga plemeniti z globljim po-postavljate na noge, vracate zaupa­stvi vsako leto podprejo vecprojektov menom – solidarnostjo z revnejšimi in nje, dajete pogum, rešujete življenja. slovenskih misijonarjev. potrebnimi pomoci. Izobraževalni na-Vera Vojska 4. 2. 2020 ob 18.00 Prisrcno vabljeni na ... MAJHNE SPREMEMBE, VELIKI REZULTATI ... o spreminjanju navad z Boštjanom Gorencem - Pižamo 6. 2. 2020 ob 10.00 KAJ SPLOH JE TO? ... o spoznavanju sveta z dr. Tino Bilban in ilustratorjem Ivanom Mitrevskim V Knjižnici Domžale! Vec na www.bralnice.si/urnik Ob izteku leta, smo v petek, 13. decem-bra 2019, skupaj z mladimi iz družin, ki izvajajo rejniško dejavnost, gosto­vali v Srecni hiši v Lukovici. Zbralo se je skoraj 30 mladostnikov in mlado­stnic. Preživeli smo prijeten, sprošcen in zabaven vecer, iz katerega so mladi odhajali z novimi dobrimi socialnimi izkušnjami zabavnega druženja brez pomoci alkohola ali droge. Vsi smo aktivno sodelovali in se pristno zaba­vali v družabnem programu z anima­torjema Metko in Goranom Macuro. V igrah so mladi pokazali veliko domi­selnosti, zdrave tekmovalnosti in pri­padnosti skupini. Prav vsi so lahko Skušnjave Na dogodku Srecanja z ustvarjalci je bil gost Tone Hocevar, novinar, televi­zijski voditelj in dolgoletni dopisnik, ki v sveži knjižni uspešnici Skušnja­ve popisuje svoje najbolj vznemirlji­ve novinarske izkušnje iz Latinske Amerike, vzhodne Evrope, Italije in Vatikana. V pogovoru s Cveto Zalokar sta polno dvorano obiskovalcev po­peljala v zaodrje krvavih diktatur, po­liticnih spletk, neresnic in polresnic, cenzure, pa tudi dvomov in dilem, s katerimi se je v svoji novinarski karie­ri spopadal avtor. Srecanje je bilo v ponedeljek, 13. januarja, v prostorih Knjižnice Dom-žale, pogovor s Tonetom Hocevarjem, ki je bil novinar, porocevalec, ure­dnik, televizijski voditelj, avtor do-kumentarcev, številnih clankov, dol­doživeli potrditve o uspešnosti svoje­ga sodelovanja. Alenka Žumbar Klopcic je s pomoc­jo pekarne Srcek poskrbela za pogosti­tev in sladkanje. S podporo Rotary clu­ba Domžale smo za mlade pripravili Bo-žickova darila. V financni izvedbi sreca­nja sta sodelovali prek sofinanciranja programov Društva rejnic in rejnikov Domžale obcini Lukovica in Moravce. V imenu vseh mladih se našim podpornikom v Centru za socialno delo Osrednja Slovenija vzhod, enoti Domžale ter Društvu rejnic in rejnikov Domžale iskreno zahvaljujemo. Svetovalka za rejniške družine: Marta Tomec, univ. dipl. soc. del. stvovanje na delovnih zajtrkih Opu­sa Dei. V pogovoru so obiskovalci po­govora v Knjižnici Domžale cutili, da je Tone Hocevar rojen pripovedova­lec, ki obiskovalca predstavitve knji­ge potegne v osrcje viharnih trenut­kov, ko se je pisala zgodovina. Že od zgodnjega otroštva Toneta Hocevarja spremljajo pasji prijatelji. Z njimi je z ženo Bojano potoval tudi po svetu, denimo v Mehiko, na Kubo, v Rim. Nemalokrat so mu psi poma­gali do pomembnih informacij. Tone Hocevar se je pošalil, da je na pasjem sprehodu ob šestih zjutraj izvedel, kaj se je zgodilo prejšnji vecer in kaj se bo zgodilo v prihajajocem dnevu. Spoznal je Ernesta Guevara Lyn-cha, oceta Cheja Guevare, ki mu je re-kel da mu je sin unicil življenje! Imel goletni sodelavec RTV in casopisa Delo pa je vodila Cveta Zalokar. Gost je služboval na razlicnih koncih sve­ta, v Mehiki, na Kubi in v Italiji, ter se nemalokrat znašel v najbolj vihar­nih trenutkih zgodovine: v Nikarag-vi v casu vojne, v Gvatemali in Salva­dorju v casu državnih udarov, v Ber-linu ob padcu zidu, v Mozambiku kot opazovalec Združenih narodov in še veliko drugih. Knjiga Skušnjave nas popelje v zaodrje krvavih diktatur, politicnih spletk, neresnic in polresnic, cenzu-re, pa tudi dvomov in dilem, s kateri-mi se je v svoji novinarski karieri spo­padal avtor. Pripovedujejo o prijatelj­stvih, ki so se tkala med novinarski-mi kolegi, ter živo opisujejo tako izje­mne dogodke, kot so srecanje z Gre­goriem Fuentesom, Hemingwayevim colnarjem in ‘starcem’ iz romana Sta-rec in morje, pogovor s predsedni­kom Giuliom Andreottijem in priso­je ladjedelnico in sin mu je prepre-cil delati. Ob vse ga je spravil. Neke­ga dne ga je v Havani videl stati v vr­sti za gnil krompir. Gost vecera je po­vedal nekaj besed tudi o svojih psih. Kužki so bili vedno zraven in vozili so jih s seboj, z letalom, kamor so pac šli. Na Kubi je Tone Hocevar celo usta­novil tamkajšnjo kinološko zvezo. Tone Hocevar, po vsej Sloveniji znan s televizijskih zaslonov kot vo­ditelj in urednik televizijskega Dnev­nika med letoma 1987–1992, je knji­žne police na novo obogatil z drago­cenimi in neprecenljivimi spomini. Knjiga o celotni poklicni poti se bere kot izjemno napeta zgodba, ki odstira zakulisje dogajanja na svetovni poli­ticni šahovnici v minulih petih dese­tletjih, hkrati pa prek osebnih izku­šenj in pogledov bralca popelje na dih jemajoce potovanje, ki mu ga je nudil ta cas. Besedilo in foto: Miro Pivar društva Življenje gre naprej in mi z njim Starejši za starejše Kronika domžalskih poklicnihgasilcev Razen nekaj dni zatišja okoli bo­žica, v dneh pred in po novem letu nismo mirovali. Od zadnje številke Slamnika v letu 2019 se je nabralo 33 intervencij in smo še vedno na našem obicajnem povprecju intervencije na dan. Osemkrat smo iz garaže izvo­zili zaradi ognja. V Domžalah je zaradi pirotehnike zagorelo v ga­raži stanovanjske hiše, na Krtini pa zaradi neprevidno odloženega pepela okolica gospodarskega po­slopja. Zagorel je delovni stroj v podjetju Kolicevo Karton ter tri osebna vozila (na Kolicevem, av-tocesti in v Rafolcah). Pogasili smo še ostrešje okoli dimnika na stanovanjski hiši v Študi in zaboj­nik oblacil na Rojski cesti v Dom-žalah. V vseh omenjenih po-arih smo se gašenja lotili v sodelova­nju z gasilci lokalnih prostovolj­nih gasilskih društev. Hiter odziv vseh pa vedno pomeni tudi in predvsem bistveno manjšo ško-do. Posredovali smo v sedmih prometnih nesrecah. Ena izmed njih, nalet treh osebnih vozil, se je pripetila na avtocesti. Zanimi­vo, tudi na lokalnih cestah je v treh primerih šlo za nalete treh osebnih vozil – dvakrat na trzin-ski obvoznici ter nato še v Preser­jah pri Radomljah. Na Kolicevem sta trcila kombi in osebno vozilo. V to rubriko pogojno lahko prište­jemo tudi nenavaden dogodek, ko je na Homcu vozilo zdrsnilo po klancini hišnega dovoza. Ob tem je pri poskusu ustavitve le­tega k steni stisnilo lastnico in ji poškodovalo nogo. V omenjenih sedmih nesrecah je bilo skupaj poškodovanih sedem oseb. Preverili smo tudi prijavo o neznani beli snovi v potoku pri Lukovici. Izkazalo se je, da so v bli­žnjem kamnolomu pretrgali ap­nencevo žilo, zaradi cesar je izte­kalo apno. Škode za okolje naj ne bi bilo. Na našo pomoc so se obrnili tudi policisti, da smo iz Kamniške Bistrice dvignili ukradeno mo-torno kolo. Preverili smo še do-mnevni vonj po plinu v Jaršah ter zaprli vodo pri pušcajocem radi­atorju v stanovanju na Ljubljan-ski cesti v Domžalah. Odprli smo vrata osebnega vozila, kamor se je po spletu nesrecnih okolišcin zaklenil otrok. Za konec še kratek pregled na­ših 359 intervencij v letu 2019. Posredovali smo pri 74 požarih in 137 prometnih nesrecah (60 na avtocesti). Prejeli smo tudi 63 kli­cev za pomoc pri ostalih nezgo­dah ali nenadnih obolenjih. Sku­paj smo pomagali kar 171 poško­dovanim ali obolelim osebam. Devet posredovanj je bilo na­menjenih pomoci živalim (ali za­radi živali, obicajno sršenov). S ceste smo odstranili devet dre­ves, na kolesa postavili osem prevrnjenih traktorjev in ostalih vozil. Ob treh neurjih smo pokri­vali strehe, 17 posredovanj je bilo zaradi nevšecnosti z vodo, 17 za­radi nevarnih snovi. 29-krat smo omogocili vstop v stanovanje ozi­roma izstop iz vozila (petkrat ot­rok zaklenjen v vozilo). Opravili smo 4015 preventiv­nih nalog, ki preprecujejo nasta­nek izrednih dogodkov v okoli­ških podjetjih. Za nami je nekaj ti­soc ur požarnih straž pri vrocih de­lih in pretakanjih nevarnih sno- vi. Pregledali in servisirali smo vec kot 10.000 gasilnikov in hi-drantov. Konec leta 2019 je za študente in študentke Univerze za tretje življenjsko obdobje, društva Lipa Domžale sicer pomenil kratek oddih, saj so v praznicnih dneh uživali zaslužen dopust. univerza za tretje življenjsko dala: »Dan je bil drugacen in lep, Lju­obdobje, društvo lipa dom-bljana razsvetljena in bucna, carobno­žale Že prvi dnevi januarja 2020 so sti in doživetja pa smo nekaj odnesli še pomenili nadaljevanje dela številnih domov, za spomin.« skupin, ki vsaka po svoje prinašajo Od duhovnega preko razsvetljen­vedno nova znanja, tudi spretnosti, skega do praznicnega pa je naslov predvsem pa lepšajo življenja vsem, ki prispevka, v katerem Manica Perdan so v njih našli uresnicitev svojih želja Ocepek opisuje obisk vodene razsta-in sanj. ve Plecnik in sveto (preberete ga lah- In ce so bili zadnji dnevi decem-ko na internetni strani), ki je bila po-bra malce bolj praznicni, v enem od stavljena v vatikanskih muzejih. Ke­njih je Marjan Ravnikar, predsednik lihi, ciboriji in monštrance pripove­društva, pripravil tudi prijeten spre-dujejo o globoki, a zelo prvinski Plec­jem, so bili prvi dnevi zadnjega me-nikovi religioznosti, ki je navdih po­seca v letu 2019 še kako aktivni. Naj-iskala v simbolih prvotnega kršcan­prej pohvalimo pridne izdelovalke, Li-stva; dragi in poldragi kamni so po pine prostovoljke Unicefovih punck mojstrovih nacrtih umetelno obliko­iz cunj, ki so na prednovoletnem do-vali domaci pasarji. Etnologinje so brodelnem bolšjaku Centra za mlade obiskale tudi Mestni muzej in razsta-Domžale predstavljale svoje Unicefo-vo Knjiga. Znanje. Razum, saj je lani, ve puncke iz cunj, ki jih z veseljem iz-ob njihovem obisku, minilo 200 let delujemo Lipine prostovoljke. Izkupi-od smrti dveh kljucnih razsvetljencevcek bolšjaka je bil sicer namenjen Ma-slovenskega prostora barona Žige Zo­ticu, ki je v prometni nesreci izgubil isa in Valentina Vodnika, 330 let od nogo. Dekleta so ves december sode­lovala tudi na veliki prodajni razsta-vi Punck iz cunj v organizaciji Unicefa Slovenije na Ljubljanskem gradu. Dobrodelen je bil tudi 5. december 2019, saj so citrarska skupina Soncni­ce, kitaristi skupine Tempo in Zlatka Levstek iz literarnega krožka Lipe po­lepšali dan starejšim v DEOS CS Gor­nji grad. Pesnica Zlatka, ki se je pred­stavili s svojimi pesmimi ter pesmimi kolegice Janke Jerman, je zapisala, da so gledalci z obcudovanjem poslušali pester izbor domacih narodnih in na­rodno-zabavnih pesmi. Ob tem so so-delovali, uživali in tudi peli ter z buc­nim aplavzom nagradili vse nastopa­joce, tudi Miklavža s spremstvom in sladkimi darili za vse. Literarni krožek je tik pred koncem novembra v Morav-cah sodeloval pri predstavitvi knji­ge svoje clanice Mire Smrkolj Med lju­dmi v kavarni Detelca. Prijeten vecer so popestrili moški sestav Upokojen­skega zbora Moravce pod vodstvom Milana Kokalja, Silvo Girandon s svo­jimi orglicami in vsi prisotni s petjem. Spremembe so se zgodile v glasbe­nih skupinah v okviru študijskih krož­kov Društva Lipa, ki v zadnjih letih po­membno oblikujejo kulturno življenje v obcini in širše. Tako smo dobili skupi-no Soncnice, ki vadijo citre že peto leto, Tempo je skupina kitaristov, tretjo glas­beno skupino Zlati zven sestavljajo ci­trarke, ki igrajo tretje leto, potem pa je tu še skupina kitaristk Tesere, ki vadijo kitaro šele tretje leto. Anica Justinek je o simpaticnih skupinah napisala: »Igra-mo pri ljudeh priljubljene zimzelene skladbe razlicnih zvrsti, ki jih obcinstvo pozna, jih pritegne in zapojejo z nami.« Skupine so v decembru nastopale v KS Volcji Potok in v cerkvi na Viru. Za novoletno razpoloženje so v Lipi poskrbeli z ogledom praznicno okra-šene Ljubljano z recne gladine. Pope-ljali so se z ladjico in pozorno prisluh­nili Barbari Škarja, zgovorni vodite­ljici izleta, ki v Društvu Lipa vodi Chi gong. O izletu je Zlatka Levstek pove­natisa Valvasorjeve knjige Slava voj­vodine Kranjske in skoraj 500 let od natisa prve slovenske knjige. Razsta­va bo odprta še osem mesecev priho­dnjega leta in etnologinje toplo pri­porocajo, da si jo ogledate. Leto so prijetno zakljucile s srecanjem Pr’ Krac’, v stari gostilni v Dolskem, ki deluje še iz casov, ko so po Savi plula tovorna vozila. Samo pol meseca, pa toliko aktiv­nosti, je marsikdo vzkliknil, ko je pre­bral, kaj vse se je, pa to še ni vse, v de­cembru dogajalo v Lipi. Verjemite, da bodo naslednji meseci enako ali še bolj pestri. Prepricajte se in naj tudi za vas velja njihovo vošcilo: Da bi v no-vem mir imeli, sreco doživeli, da vam zdravje bi služilo in razumevanje ne zapustilo. Vera Vojska Foto: arhiv Društva Lipa Clovek je cloveku najboljše zdravilo. du domžaleRek sem slišala v eni od oddaj o celoviti oskrbi starejših, o kateri na nivoju države predvsem govorimo. Kljub množici besed še nismo uspeli priti niti do zakona o trajnostni oskrbi starejših. Prav v dneh pred novim letom je bilo o tem veliko govora tudi v sme­ri, da imamo na nivoju države celovito urejeno predšolsko oskrbo in vzgojo ter izobraževanje vse do obdobja, ko mladi vstopajo v službe, ce jih seveda dobijo, medtem ko naši starejši, posebno tisti, ki živijo sami, ostajajo prepušceni sami sebi, saj številni kljub nujnosti ne dobi­jo mest v domovih starejših. roko v roki, podelimo med seboj znanje in izkušnje, ki smo si jih pridobili v dol­goletnem delovanju, kot prostovoljci, tako bomo še bolj produktivni. Letos bomo še naprej v obcinskem glasilu objavljali pomembne informa­cije, ki bodo mnogim koristile, in sku­šali nuditi pomoc vsem, ki bodo to že­leli, na telefonski številki 031 623 114 (Marija) pa smo vedno dostopni za ra­zne informacije – za tolažilni klepet ali srecanje na kavici. Pripravljamo okro­glo mizo, kamor bomo povabili vse, ki skrbijo za dobrobit starejših. Medse­bojno se bomo seznanili vsak s svojim delom in enkrat za vselej poskrbeli, da med nami ne bo vec nepotrebnega ne­razumevanja o tem, kaj in kdo kaj poc­ne. Prostovoljke v Projektu smo prepri-cane, da je dela za vse dovolj in da de­lamo vsi za isti cilj – pomagati po svo­jih najboljših moceh – pomoci potreb­nim, za kar se trudimo in zavzemamo.« Ob tem naj zapišem še, da je Ferdi­nand Starin, predsednik Društva upo­kojencev Domžale, delo društva v letu 2019 ocenil kot dobro, posebej pa po­hvalil vse prostovoljce. Med tistimi, ki zaslužijo posebne cestitke, so tudi ša­histi, za katere je vodstvo DU ob kon-cu leta pripravilo prijazen sprejem z že­ljo, da jim cestita za številne dosežke – na razlicnih nivojih tekmovanj in zaželi tudi v letu 2020 veliko dobrih iger. Sicer pa bo tudi leto 2020 praznicno za dru­štvo, ki se je v letu 2019 veselilo prazno­vanja 40. rojstnega dne Ženskega pev­skega zbora Stane Habe Domžale, ki ga je do lani vodila Marika Haler, letos pa bodo svojo obletnico, kar 60 let je mi-nilo od njihove ustanovitve, praznova­li pevci Moškega pevskega zbora Janez Cerar, ki jih vodi Marika Haler in so s številnimi nastopi obogatili kulturno ži­vljenje naše obcine ter krepili ljubezen do slovenske narodne in umetne pesmi. Društvo upokojencev Domžale va-bi, da jih obišcete v Domžalah, Ulica Si­mona Jenka 11. Uradne ure so vsak po­nedeljek in petek od 9. do 12. ure, ko lahko poravnate clanarino za leto 2020 in se vpišete v posamezne aktivnosti. Vera Vojska V obcini se na tem podrocju premi­ka, saj se tudi v okviru obcinske upra­ve pripravljajo doloceni ukrepi, kon­kretne aktivnosti pa v zadnjem casu izvaja Društvo upokojencev Domža­le. Prostovoljci namrec skušajo po­magati starejšim s projektom Starejši za starejše. Vodi ga Marija Radkovic, potrebni pomoci se javljajo na vabila ali pa jih skupina poišce sama. O pro-jektu smo pisali v številkah Slamnika 2019, vam predstavljali zakonsko do­locene pomoci, predvsem na financ­nem podrocju, ki jih lahko koristijo posebej socialno ogroženi. Ker je zakljucek leta priložnost za kratko oceno poteka projekta Starej­ši za starejše, sem voditeljico in pro-stovoljke zaprosila za nekaj besed, ki bodo bralcem povedale, kako po­teka uresnicevanje projekta in kate-re so najpomembnejše naloge v letu 2020. Preberite, kaj so povedale: »Pro­jekt Starejši za starejše pri DU Domžale poteka po zastavljenih smernicah. Na-vezali smo stike z vsemi institucijami in društvi, ki delujejo v Domžalah, kaj-ti tisti stari rek ‘V slogi je moc’ še kako velja. Le v dobrem medsebojnem sode­lovanju v skrbi za starejše bomo moc­ni in bomo uspešni, saj se vizije in delo med vsemi nami, ki skrbimo, da starej­šim polepšamo trenutke v življenju, zelo prepletajo. Nekateri prostovoljci deluje-mo na vec podrocjih, zato lažje z med-sebojno pomocjo pridemo v stik z lju­dmi, ki nas potrebujejo. Nikoli ni dobro, da si zapiramo vrata za medsebojno so-delovanje, delajmo in delujmo skupaj z Bralni vecer Nikomahove etike V vsakdanjem hitenju, ki nam ga narekuje obicajni nacin življenja, se nemalokrat srecujemo s skrajnostmi – npr. od množice opravkov, obveznosti in pogovorov smo izcrpani ali celo zbolimo, kadar pa smo nedejavni, postajamo brezvoljni in se prepustimo lenobi. Kako potemtakem v današnjem casu Zastavi se vprašanje, kako naj pre­imeti pravo mero? poznamo, ali smo v doloceni situaciji Na bralnih vecerih spoznavamo togotni ali popustljivi in kako se pribli­vrline pri Aristotelu, ki jih opredeli žati blagosti, ki je pri jezi srednja mera. kot srednjo mero med pretiravanjem Oziroma kako naj vemo kdaj v kakšni in pomanjkanjem. Na predhodnih stvari ali dejanju pretiravamo ali smo branjih smo vzpostavili razlikovanje v pomanjkanju? Aristotel nam ne daje srednje mere glede na sebe in gle-vnaprejšnjih odgovorov. »Tako npr. lah­de na stvar sámo, tokrat pa smo se ko obcutimo prevelik ali premajhen poglabljali v konkretne primere vr-strah, pogum, poželenje, jezo, usmilje­lin. Za Aristotela je hrabrost sredina nje, veselje in žalost – vendar ne eno ne med strahom in predrznostjo, umer-drugo ni pravilno. Ce pa to obcutimo ob jenost je sredina med obcutki ugod-pravem casu in na pravem kraju, ob pra­ja in bolecine, radodarnost pa sredi-vih ljudeh, iz pravih nagibov in na pra­na med dajanjem in pridobivanjem vi nacin, tedaj je to srednja in najboljša denarja. pot – to pa je pot vrline.« (str. 84, 85). Po skupnem glasnem branju smo na primerih lastnih izkušenj prepo­znali, kako hitro se lahko znajdemo v pretiravanju in koliko truda in priza­devanja je potrebnega, da se temu iz­ognemo. Namrec »jezimo in bojimo se brez vsake odlocitve, pri vrlinah pa gre vedno za neko odlocitev.« (str. 83) Z branjem Nikomahove etike bomo nadaljevali na februarskem bralnem veceru, ki bo v Kodrovi dvorani KD Ra-domlje v cetrtek, 20. 2. 2020, ob 19. uri. Prijazno vabljeni. Regina Bokan, Dragica Rutar in Nataša Spreitzer Jamnik Priprošnja k sv. Ambrožu Sveti Ambrož, zavetnik cebelarjev, goduje sedmega decembra. cebelarsko društvo krtina dob Z njegovim življenjem je poveza­nih veliko legend, ena izmed bolj zna­nih govori o tem, kako se je Ambrožu še kot dojencku, ki je na dvorišcu spal v zibelki, na glavo usedel roj cebel. Pestunja, ki ga je varovala, je zacela kricati in klicati na pomoc. Ambožev oce – veljal je za izvrstnega in izkuše­nega cebelarja – je ukazal, naj pustijo otroka na miru in naj cebel nikar ne Za Cebelarskim društvom Krtina Dob je slavnostno leto, v katerem so skupaj z drugimi cebelarji praznova­li 100-letnico organiziranega cebelar­jenja na našem obmocju ter ga 15. de­cembra 2019 zakljucili s tradicionalno sv. mašo v župnijski cerkvi Dob. Pri­družili so se jim številni praporšcaki prijateljskih cebelarskih društev, med njimi so bili še posebno veseli cebe­larjev iz pobratene Koprivnice, s kate-cebelarji vcasih nemocni, zato je prav, da prosijo za naklonjenost narave, za ubogljive cebele tudi sv. Ambroža, ki je njihov zavetnik. Vse je povabil tudi k pokušini medenih priboljškov in izme­njavi cebelarskih izkušenj pred župnij­sko cerkvijo ter se vsem cebelarjem za­hvalil za delo pri prenašanju znanja in izkušenj na mlajše rodove. Zaželel je, da bi se imeli radi in bi jih na poti cebe­larstva spremljal blagoslov. društva Obdaritev invalidov ob vstopu v novo leto 2020 Medobcinsko društvo invalidov Domžale tudi v letu 2020 ni pozabilo na težke in socialno ogrožene invalide. medobcinsko društvo invali­dov domžale Prostovoljci invalidi redno že med letom obiskujejo naše clane, še vec pozornosti pa so jim na­menili ob koncu leta 2019 in v zacetku leta 2020. Društvo s pomocjo Anine zvezdice že vec let obdaruje invalide klepetajo, potožijo svoje težave, pred­vsem pa marsikdo izmed njih pogreša bližino, saj se v praznicnih dneh marsi­kateri pocuti, kot da nima nikogar, ki bi mu bil pripravljen prisluhniti. Osamlje­nost je pri naših clanih še kako velika. Prostovoljci jih skušajo obiskati veckrat, poskušajo pregnati, rekoc, da se bo roj cez cas sam dvignil. Res se je zgodilo tako in otroka ni picila niti ena sama cebela. Po tem dogodku je oce dal fan-tu ime Ambrozij. Ambrozija je grški izraz za mano, ki velja za hrano bogov in z uživanjem le-te si deležen vecne mladosti in nesmrtnosti. Ambrozij je postal slaven vojskovodja, konzul Li-gurije, leta 374 pa je bil proglašen za nadškofa. Bil je tudi pesnik in glasbe­nik, posebno znana je njegova ambro­zijanska himnika. V cerkev je uvedel ljudsko petje. Ambrozij je bil po smrti proglašen za svetnika, cebelarji in vo­skarji pa so ga vzeli za svojega zašci­tnika. rimi so pred leti podpisali dokument o skupnem sodelovanju in izmenjavi iz­kušenj. Praporšcaki so s prapori polep­šali mašo, v okviru katere so cebelar­ji domacega društva prinesli tudi da-rove, povezane z medom, in prižgali sveco. Pri maši je pel mladinski pevski zbor, domaci župnik Jure Ferlež pa je pozdravil vse prisotne, posebno goste, ter spregovoril o življenjski poti Jane-za Kersnika v povezavi z njim, pa govo­ril o tem, da so, ko vemo, kaj hocemo, naše misli jasne in klene, pa tudi, kako potrebujemo Boga, ki nam želi poma­gati, da utrdimo notranjost, da izide-mo mocnejši, krepkejši. Govoril je tudi o odnosu ljudi do narave, kjer so tudi Po maši je bilo pred cerkvijo prije­tno druženje in izmenjava cebelarskih izkušenj, domace cebelarsko društvo s predsednikom Marjanom Koderma­nom s sodelavci pa je za goste pripra­vilo tudi sprejem. Srecanje in izme­njava izkušenj bo še kako prišla prav vsem cebelarjem pri letošnji sezoni, kjer jim želimo: Naj medi! Cebelarsko društvo Krtina Dob se iskreno zahvaljuje Društvu za razisko­vanje jam Simon Robic in predsedni­ku Alešu Stražarju za predstavitev in obisk zbirk in Železne jame. Hvala. Vera Vojska Foto: Miro Pivar Obcni zbor in srecanje za prijetno 2020 Društvo izgnancev Slovenije 1941–1945 je bilo ustanovljeno junija 1991, kmalu za njim pa so se oblikovale tudi krajevne organizacije, med njimi tudi krajevna organizacija društva izgnancev Domžale, ki je ob ustanovitvi in še danes s svojo dejavnostjo obsegala obmocja vseh obcin, ustanovljenih na ozemlju nekdanje obcine Domžale. društvo izgnancev domžale Žr-tve vojne – tako izgnanci kot begunci, so ostali skupaj, s številnimi aktiv­nostmi so si popestrili življenja in z obiskovanjem krajev izgnanstva in drugih obmocij, ki so povezana z izgo­nom Slovencev med drugo svetovno vojno, želeli doseci, da se to obdobje nikoli ne pozabi. Pred praznicnimi dnevi letošnjega leta se je blizu sto nekdanjih žrtev voj­ne, njihovih sorodnikov in prijateljev zbralo na rednem obcnem zboru, ki je vsa leta povezan tudi s prijetnim no-voletnim srecanjem. Tudi letos so pri­šli vsi, ki so kljub letom (najmlajša žr­tev vojne je namrec stara okoli 75 let), tudi boleznim ali le morda malo slab-šemu pocutju, zmorejo pot na sreca­nje, ki je vsako leto bolj dobrodošlo. Obcni zbor se je zacel s spominom na vse pokojne, poseben spomin je bil namenjen nekdanjemu dolgoletne-mu prizadevnemu predsedniku dru­štva Jožetu Kvedru, ki se je od društva poslovil 15. februarja 2019, v nadalje­vanju pa smo pregledali delo, opra­vljeno v letošnjem letu. Ob organiza­ ciji dveh izletov smo se radi spomni­li srecanja ob dnevu izgnancev v Bre­stanici, ki se ga je udeležilo vec kot 40 clanov in clanic, spomnili pa smo se tudi prijetnih srecanj na drugih slove­snostih. V okviru sprejema programa za leto 2020, kjer naj bi obiskali tudi slovensko Koroško, je bilo govora tudi o aktualni problematiki o povracilu premoženjske škode iz druge svetov­ne vojne. Podana je bila informacija o prizadevanjih Društva izgnancev Slo­venije 1941–1945 in predsednice Ivice Žnidaršic, dogovorjeno pa, da bo dru­štvo ob morebitnem sprejemu zakona pomagalo clanom in clanicam pri uve­ljavljanju pravic. Program je bil spre-jet, za novo predsednico društva pa izvoljena Vera Vojska, ki se je zahvali-la tako za izvolitev kot skupno delo ter vsem zaželela vse dobro v letu 2020. Društvo se je ob koncu obcnega zbora spomnilo tudi prisotnih jubilantov, ki jim je namenilo manjše darilo, pred­vsem pa veliko iskrenih želja za nji­hovo dobro zdravje. Vse najboljše zato še enkrat: Karlu Cerarju, Mariji Glavic, Alojziji Hribar, Doroteji Kocar, Mari-ji Ozimek, Antonu Pavlicu, Elki Pirc, Marijanu Skoku in Francki Urbanija. Drugi del prijaznega srecanja je bil namenjen druženju. Društvo se iskre-no zahvaljuje Obcini Domžale za ma-terialno pomoc za srecelov, ki je prine­sel kar nekaj veselja med udeležence. Ti so namrec veselili še tako drobnih pozornosti. K prijetnejšemu dnevu so prispevali Domžalski rogisti, ki se jim iskreno zahvaljujemo, hvala tudi To-netu Habjanicu in sinu. Vse svoje clane in clanice društvo obvešca, da so uradne ure v februar­ju vsak ponedeljek med 9. in 10. uro v prostorih krajevnih skupnosti Dom-žale, ki se jim zahvaljujemo za po­moc, enako pa hvala obcinama Dom-žale in Lukovica za financno pomoc v letu 2019. Društvo izgnancev Domžale s prehrambnimi paketi. Tako je bilo tudi zdaj. Prostovoljci so iz hrane, ki jo je invalidom podarila Anina zvez­dica, pripravili vec kot 200 paketov, s katerimi smo obdarili naše clane. S kombijem smo jih najprej razvozili do prostovoljcev, ki so pripravili sezname clanov invalidov ter jih potem obiskali in obdarovali. Prostovoljci pa niso obi-skali samo težkih invalidov in socialno ogroženih, obiskali so vsakega invali­da, mu odnesli naš koledar, na kate-rem je napisan celoten program dela društva v letu 2020. Koledarja se zelo razveselijo, saj je na njem zapisan tudi celoten razpored korišcenja kapacitet za ohranjevanja zdravja in vse ostalo, kar jim društvo nudi v okviru izvajanja posebnih socialnih programov – od rekreacije, kulturne dejavnosti, ohra­njevanja zdravja v lastnih kapacitetah in v kapacitetah ZDIS, še zlasti v Simo­novem zalivu, termah Catež in Izoli. Naše društvo je res številcno, saj je trenutno vclanjenih prek 1690 clanov. Prostovoljci se trudijo, da obišcejo vsa­kega clana, zaželijo pa jim predvsem ve­liko zdravja v prihajajocem letu. Vsak invalid se obiska razveseli, saj lahko po­predvsem tiste, ki so sami doma, so iz­gubili parterja, svojci pa imajo že svojih težav veliko. Naši prostovoljci pa so tudi sami starejši in se lahko poistovetijo z marsikatero tegobo, ki pesti starejše. Prostovoljci si za pogovore vzamejo cas, jih poslušajo, kar pa je najbolj pomemb-no – razumejo in so pripravljeni poma­gati. Društvo se lahko pohvali in zahvali prostovoljcem, ki imajo voljo, da to de­lajo. Zahvaliti se moramo našemu pro-stovoljcu, šoferju kombija, ki je vedno pripravljen peljati vsakega clana tako k zdravniku, v bolnišnico na pregled ali po nakupih, ki jih želijo sami opraviti. Naša želja je, da naj bo tudi v prihajajo-cem letu skrb za invalida na prvem me-stu. Zelo pa bomo veseli, ce bodo naše delo znali ceniti tisti, namesto katerih opravljamo tako požrtvovalno delo. Vabimo nove clane, ki imajo sta­tus invalida, da se vclanijo v društvo in pomagajo pri našem delu kot pro-stovoljci, ali pa imajo možnost sodelo­vati in uporabljati naše posebne soci­alne programe za izboljšanje kvalite­tnega življenja invalidov. Nejc Lisjak za MDI Domžale Obcni zbor mladih gasilcev V soboto, 18. januarja, je potekal 36. obcni zbor mladih gasilcev PGD Domžale - mesto. pgd domžale - mesto Prisotne je pozdravil predsednik komisije za delo z mladimi Anže Musek. Porocilo v imenu mladih je podal Matevž Habic. Celotno porocilo o delu z mladimi gasilci je predstavil predsednik komisije. Najve-cji uspeh so mladi gasilci v letu 2019 dosegli z 2. mestom na tekmovanju GZ Domžale, kar jim je omogocilo nastop na regijskem tekmovanju, ki je potekalo v septembru v Trzinu. Tudi na tem tek­movanju so dosegli 2. mesto in pravico nastopa na državnem tekmovanju, ki bo letos potekalo v maju v Celju. Za de­lovni plan za letošnje leto so si zadali, da bodo nadaljevali z zacetim delom, posebno s pridobivanjem novih clanov. Ob zakljucku obcnega zbora sta pred­sednik društva Anže Korošec in pred­sednik komisije Anže Musek 15 mladim gasilcem podelila društvena priznanja, kar jim bo vzpodbuda za nadaljnje delo. Letos bo za mlade gasilce posebno leto, saj bodo tudi on želeli prispevati cim vecji delež pri praznovanju 140. le­tnice društva PGD Domžale - mesto. Anže Musek, PGD Domžale - mesto Foto: Miro Pivar društva Janez Cerar – priznanje za dolgoletno delo praporšcaka Cestitali smo dolgoletnemu praporšcaku Združenja borcev nekdanje obcine Domžale in prvemu praporšcaku krajevne organizacije Venclja Perka Domžale Janezu Cerarju iz Domžal. zb za vrednote nob obcine dom-prvemu praporšcaku krajevne organi-nosi prapor te organizacije. Tako je žale Sredi decembra se nas je vec zacije Venclja Perka Domžale Janezu castno funkcijo praporšcaka oprav­ kot 60 clanic in clanov iz štirih kra-Cerarju iz Domžal. ljal vec kot 35 let na vec sto slovesno­ jevnih organizacij Združenja borcev Prapor obcinskega združenja bor-stih in proslavah. Zadnja leta pa seve­ za vrednote NOB obcine Domžale, cev NOB je zacel nositi že pod nekda-da tudi na zadnjem slovesu od nek­danjih borcev, internirancev in akti­vistov Osvobodilne fronte. Rojen je bil sicer leta 1938 v Ljublja­ni, toda doma je z Dobovelj nad Iha­nom z manjše kmetije pri Opaškarju. Ceprav še zelo mlad je bil med nem­ško okupacijo prica tragicnim dogod­kom, še posebej znane tragedije bor­cev Kamniško-zasavskega odreda 24. februarja 1944 na Oklem nad Ihanom. Še danes o tem nerad pripoveduje, saj so se takrat šestletnemu Janezu neiz­brisno zapisali v spomin kupi mrlicev, med njimi tudi številni mobiliziranci iz okoliških krajev. Pravi, da žal nikoli ne bo znano, kdo je kriv za izdajo par-tizanske javke na Oklem. Predsednica obcinskega združe­nja Marija Majhenic mu je podeli-la posebno priznanje Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in se mu zahvalila za vecdesetletno po­žrtvovalno delo praporšcaka. Cestit­kam so se pridružili njegovi sotovari­ši in prisotni. Zaželeli smo mu, da bi se še dolgo družil z nami in še naprej pomagal po svojih moceh pri ohra­njanju vrednot narodno-osvobodilne­ga gibanja. Franci Gerbec kolumna• pogled na ta cas domžal MATJAŽ BROJAN SVETNIKI,KOLIKO VAM JE MAR ZA LJUDI? Naš cas, ki ga živimo, predvsem pa vplivni ljudje v njem, seveda zaznamujejo obcutja, pocutja in življenje, kot se nam v tem casu razodeva. njim predsednikom Alfonzom Avb­ljem - Savom in potem njegovimi na­sledniki Slavkom Griljem, Rajkom Haf­nerjem, Ivom Peterco in Petrom Jerma­nom. Od razvitja prapora krajevne organizacije Venclja Perka leta 2007 Kaj za kvalitetno in dolgo življenje lahko naredimo sami? »Na samem zacetku je nadvse pomembno resno osredotocenje, saj je zacetek seme vsega, kar bo sledilo,« pravi stara kitajska modrost v Knjigi premen. M islili bi, da je najpo­membnejši vplivnež za to pocutje ljudi naša krajevna skupnost, ki je ljudem najbližja organizirana druž­bena celica. Pa nemara ni: najpo­membnejša je zagotovo obcina! Kar 212 se jih je na slovenski teritorialni sceno oblikovalo v desetletju ali dveh, odkar Slovenci obsedeno ustvarjamo kljub svoji majhnosti nove in nove ob­cine. Te so smiselne (ali tudi ne), da obstajajo na tej naši evropski kokoški. Vsaka obcina pomeni ljudem, to je svojim prebivalcem (od najmanjše do najvecje) najpomembnejše in najv­plivnejše urejeno okolje, pomembno za njihovo pocutje, življenje in obsta­janje. Obcina je gotovo najbolj ureje­na družbena enota na terenu, podo­ba nosilca oblasti, svetniki, ki sedijo v obcinskih svetih, pa tisti gospodje možaki in gospe svetnice, ki s svojim glasovanjem in odlocanjem ljudem oblikujejo s sprejetimi odloki, od-locbami in ukrepi njihovo življenje, omenjeno pocutje ter odlocilno urav­navajo življenjski utrip konkretne obcine. Seveda tudi pri nas ni drugace. Tu­di ta casopis, ki ga berete in imate pravkar v rokah, poroca vsaj v enem clanku, kaj so za odlocanje predesti­nirani odlocevalci, seveda od ljudi izvoljeni svetniki, sklenili v prete­klem obdobju: pomembnega in manj pomembnega, kar bo ljudi pred že precej leti naše nekoliko pomanjša­ne obcine zanimalo. Ne v Slamniku, velikokrat izvemo v Domžalskih no-vicah, da morajo od domžalskih ob­cinskih oblasti nekako izsiliti v ime-nu veljavne transparentnosti objavo stroškovnika obcine in njenih izpla-cil, ki jih je obcina izplacala iz dav­koplacevalskih sredstev v minulem obdobju. Velikokrat se zdi, da ‘materi obcini’ nekako ni prav, da bi omenje­ne številke prišle na dan, da bi jih Domžalske novice pocez – in Bojan Bešter osebno – izbezali v javnost. Potrebno je kar nekaj ‘teženja’. Da jih javnost docaka in Bešter izterja. Le zakaj? Kdo, koga, cesa se bojijo tisti, ki neradi in nekako na silo naposled izdavijo zahtevane številke o tem, kam je šel obcinski denar; denar nas vseh denimo v obdobju, ki je minilo? Verjamem, da se dosledno, na­tancno in sproti udejanjajo gradnje, obnove, rekonstrukcije, adaptacije, razlicne prenove in narocila, ki jih je predhodno – kot predvideva zakon – predvidel in v zneskih zaokrožil obcin-ski proracun. Ta je nezmožen pokriti vsa pricakovanja, želje, upanja in zah­teve, da se po krajih obcine zgradi, kar je po mnenju ljudi nujno. Obcina za poplacilo vsega tega dinamicno jem­lje rezervirani denar, ki so ga svetniki s proracunom predhodno predvideli in izglasovali, da se je znašel v priho­dnjem proracunu. Tam so tudi zneski za poplacilo razlicnih komunalnih projektov in storitev, seveda tudi investicij; temu recejo obicajno – razširjene reproduk­cije … Tam med temi stroški so tudi zneski za razlicne komunalne nove storitve. Ti zneski velikokrat v od­stotkih, zneskih in drugih financnih orodjih presegajo možnosti, ki jih pre­številne družine za poplacilo teh stro­škov imajo. Zdaj se pa postavlja vpra­šanje: kdo ima in koliko je takih ljudi v obcinskem svetu, ki bi pred ocmi imeli ljudi, ko zgroženo opazujejo porast in nenehno zviševanje komu- Kolumne izražajo stališca avtorjev in ne nujno uredništva Slamnika nalnih stroškov. Ti divjajo v višave, saj smo se znašli med obcinami z najviš­jimi cenami komunalnih storitev. Vsa­ko od teh povišic omogocijo svetniki – in izkljucno samo svetniki – ter nihce drug! Ali v tistih trenutkih razmišljajo samo ‘družbeno odgovorno’ in dvigajo roke za tisto, kar se mora zgraditi, ali pa morda razmišljajo tudi cloveško? Koga od njih pri dviganju rok ustavijo pomisleki na temo: Kako bodo pa lju­dje vse te nove povišice zmogli? Le-to je pravo vprašanje vsem, ki v relativni preskrbljenosti, zadovolju­jocih osebnih prejemkih ne vidijo on-stran svoje zadovoljenosti tistih ljudi, ki v galopirajocih stroških komunal­nih storitev komaj shajajo ali pa še to ne. Ti stroški jih – ob drugih izdatkih – postavljajo na rob revšcine, v golo preživetje ali v revšcino samo. ... da bi ljudje vendarle placevali manj in bi bili na nekaj omilitev vsaj upraviceni, naj bi pomogla posebna komisija (obcinski organ pac), ki je menda že zacela svoje delo. Pripravila je porocilo, ki pa z nalogo, da zašciti ljudi, vendarle še ni prišlo v javnost. Res je, da Prodnik v našem prime-ru predstavlja edinega, sicer dobrega in tudi natancnega ponudnika stori­tev (te opravlja zgledno in ob veliki ponudbi svojega raznovrstnega in potrebnega dela), kakršnega druge obcine morda ne premorejo. Ampak: ali je prav, da v tej zadovo­ljenosti z delom Prodnika pozabljamo na ljudi, ki vsak mesec bijejo kruti boj z množico položnic? V te škarje je uje­ta cisto vsak mesec prenekatera dru­žina, ki ne zmore vec te dirke, ki je ne more dobiti! Svetniki bi z bolj razume­vajoco politiko do teh problemov in vecjo mislijo na ljudi lahko te težave vsaj omilili, ce že galopiranja komu­nalnih stroškov ne morejo omiliti. Temu, o cemer pišem, da bi ljudje vendarle placevali manj in bi bili na nekaj omilitev vsaj upraviceni, naj bi pomogla posebna komisija (obcinski organ pac), ki je menda že zacela svo­je delo. Pripravila je porocilo, ki pa z nalogo, da zašciti ljudi, vendarle še ni prišlo v javnost. Omenjeni organ, kakorkoli se že imenuje, pa je svoje delo dal v pregled, odobritev in oceno županu(!), kar je skrajno nenavadno. Vredno dviga obrvi! Kaj naj si mislimo ob tem? V takem primeru mora župan povedati, ali je na prvem mestu njego­va skrb za Prodnik (temu se rece tudi skrb za razširjeno reprodukcijo in vse ostalo iz njegovega poslovanja), ali pa goji vendarle tudi misel na svoje ljudi v težavah, ljudi, ki jih s težavami v ob­cini ni malo in ki so ga naposled tudi izvolili? . In prav sprememba je nenehna stal­nica našega življenja. Naj se še tako trudimo ohranjati to, kar nam je všec, nam nenehno polzi iz rok, in na sreco tudi tisto, kar nam ni všec, ni vecno. To dejstvo je povzela kitajska filozofija v svoji teoriji vedno izmenjujocih se energij jin in jang. Bodimo pozorni na pravo mero pri vsem, kar pocnemo. Zdravje, sre-co in zadovoljstvo bomo našli v har­monicni izmenjavi napora in pocit­ka, aktivnosti in mirovanja, zaupanja in previdnosti, odlocnosti in popušca­nja, osredotocenosti in sprošcenosti – v pravem trenutku seveda. Da prepo­znamo, kaj v resnici potrebujemo, si moramo najprej prisluhniti. Ko sku­šamo ustreci zunanjemu tempu življe­nja ter predstavam in zahtevam dru­gih, pogosto pozabimo na svoj narav­ni ritem in svojo lastno dobrobit. Z meditacijo se umirimo in pri­sluhnimo sebi. Meditacija je preprost in ucinkovit nacin, ki nam omogoca, da se ustavimo, se zavemo svojih mi-sli in custev ter prisluhnemo tistemu, kar prihaja iz nas samih. Z meditacijo negujemo svojo notranjo moc, ki nam pomaga, da najdemo svoj mir, svoje­ga partnerja, svoj dom in svoje mesto v svetu. In naš prvi dom je naše telo. Tudi tega so se stari Kitajci dobro za-nju omejena in da je kakovost življe­vedali, saj so že pred tisocletji razvi-nja pomembnejša od dosežkov. Vadba li številne vešcine za krepitev vitalne qigonga je preprosta in ucinkovita, za­energije, ki zagotavlja zdravo in dol-njo nismo nikoli premladi ali prestari. go življenje. Tudi meditacija ni nic drugega kot po- Z energijskimi vajami negujmozdravje in dobro pocutje. Te vešci­ne so nam danes na voljo kot zdra­vilni qigong, pri cemer qi pomeni živ­ljensko energijo in gong vadbo. Gre za preproste in izredno premišljene gibe, ki zaradi svoje lahkotnosti in zveznosti morda spominjajo na ples. S tem energijskim plesom spodbu­dimo pretakanje življenjske energi­je skozi vse notranje organe v telesu, z njim krepimo mišice, kite in kosti, bistrimo svoj um in obvladujemo cu-stvena stanja. Vedno je pravi cas, da zacnemoskrbeti zase. Še posebej z vstopom v drugo polovico življenja se zacnemo zavedati, da sta cas in energija v življe­zornost, ki je namesto navzven usmer­jena navznoter k nam samim. Pridružite se skupini, ki vadi v Društvu Lipa Domžale. Težko je opi­sati in ubesediti subtilne spremembe, ki se zacnejo z energijskimi vajami in meditacijo sprožati v nas, zato je naj­bolje, da jih sami izkusite. V Društvu Lipa - Univerzi za tretje življenj­sko obdobje Domžale se vsak torek od 18.00 do 19.00 dobiva skupina pod mentorstvom Barbare Škarja, ki prak­ticira in poucuje meditacijo že vec kot 25 let, hkrati pa se nenehno usposa­blja tudi kot inštruktorica zdravilnega qigonga. Toplo vabljeni.  Barbara Škarja Foto: Maja Vodnik aktualno Šeststo let legende o Mariji na Homcu Leto 2019 je bilo za župnijo Homec in njene prebivalce še posebej slovesno. Vsakoletni romarski shod na rožnovensko nedeljo je bil obhajan s spominom na 600-letnico prikazovanj Marije na Homcu. B.J. Foto: Toni Iglic in arhiv KD Jože Gostic Homec P riprava na praznovanje se je zacela že v cetrtek, 3. oktob­ra 2019, z marijansko tri­dnevnico, kjer so prisotne nagovorili misijonarji Anja Wala­szek, Jaroslav Kneževic in MarkoSe­nica. Dan farnega praznika, 6. okto-bra 2019, je potekal pod geslom Ma-rija homška – prosi za nas! Po tradi­cionalni molitvi rožnega venca je slo­vesno sveto mašo ob somaševanju dekanijskih in drugih duhovnikov vodil domaci župnijski upravitelj Gašper Mauko. Po maši se je odvila slovesna procesija z milostnim ki­pom Marije Zavetnice s plašcem iz 17. stoletja, ki je bil ob tej priložno­sti celovito restavriran. Kip Homške Marije je v procesiji spremljalo veliko narodnih noš, gasilcev v uniformah, skavtov v krojih ter številni romarji od blizu in dalec. Kot pred mnogimi leti, ko je bila cerkev sv. Mavricija v Šmarci še podružnica homške župni­je, se je tudi tokrat skupina vernikov iz Šmarce v procesiji, z bandero na celu, podala peš k Mariji na Homec. V spomin na slavnostni dogodek in romarski shod je vsak udeleženec prejel magnetno plošcico s podobo nju z Župnijo Homec izdalo krajevno monografijo Pod Homškim hribom. Uredniški odbor pod vodstvom prof. dr. Janeza Marolta je pri snovanju knjige, v kateri se bo zgodovinski spomin prepletal s sodobnimi trendi, k sodelovanju povabil strokovnja­ke za razlicna podrocja: arheologe, zgodovinarje, etnologe, arhitekte, so-ciologe, slaviste idr. Prispevki bodo temeljili na dokumentarnem gradivu in bodo opremljeni z znanstvenim aparatom ter bogato ilustrirani, tudi z zanimivimi fotografijami Petra Na­glica. Monografija bo zajemala kraje na desnem bregu Kamniške Bistrice: Duplico, Šmarco, Nožice, Homec in Preserje ter njihove etnografske zna-in dolocil, da se obletnica posvecenja praznuje na jesensko kvaterno nede­ljo. Leta 1886 so se župljani lotili obno­ve cerkve in ta je bila v celoti koncana tri leta pozneje. Na to nas spominja kamniti portal nad glavnimi vrati in napisom: Tu je hiša božja in vrata ne­beška. V spomin prenovljenja cerkve in stoletnice fare. 1889. Potres je aprila 1895 cerkev moc­no poškodoval. Strokovna komisija je ugotovila, da je treba podreti ku-polo cerkve in odstraniti šest metrov zvonika, pri cemer je cerkev za vedno izgubila lepe barocne freske. Cerkev, ki je po tlorisni zasnovi ostala nespre­menjena, je bila zidarsko obnovljena Podoba Homca iz leta 1888 kipa Homške Marije zavetnice in ju­bilejno knjižico o cerkvi Marijinega rojstva na Homcu. Praznovanje se je nadaljevalo s farno veselico, na kateri je za glasbeno podlago skrbel ansambel Namig. Med glasbenim in plesnim premorom so se s pesmi­jo predstavili domaci pevski zbori. Župnik Gašper Mauko se je zahvalil vsem sodelujocim za pomoc pri orga­nizaciji dogodka in jim v zahvalo po­delil spominske plakete. Ker je pred kratkim praznoval okroglih 30 let, sta mu predstavnika faranov in prebival­cev vasi pod Homškim hribom izre­kla prisrcno vošcilo in mu izrocila darilo. V praznovanje visokega jubi­leja in soorganizacijo dogodka so bili vkljuceni tudi domaci skavti ter clani gasilskega in kulturnega društva. Jubilejno leto se bo nadaljevalo z misijonskimi sobotami (prve sobote v mesecu), v letošnjem letu pa se bo koncalo s klasicnim desetdnevnim misijonom pred rožnovensko nede­ljo in predstavitvijo monografije Pod Homškim hribom. Monografija Pod Homškim hribom V okviru praznovanja visokega jubi­leja, 600-letnice prikazovanja Marije na Homcu bo v prvi polovici letošnje­ga leta Kulturno društvo Jože Gostic Homec skupaj s Kulturnim društvom Peter Naglic Šmarca in v sodelova- Marija s plašcem iz homške cerkve cilnosti. Obenem bo tudi dober kultur­no-zgodovinski vodic, saj bodo v njej podatki o pomembnejših osebnostih teh krajev ter o dogodkih, ki so širšega in ne samo lokalnega pomena. Skrat­ka, knjiga za vse, ki imajo radi te kraje in v njih živijo. Cerkev Marijinega rojstva na Homcu O nastanku prve cerkve na Homškem hribu je zgodovinar Janez Gregor Dol­nicar leta 1691 zapisal: »Leta 1419 je bil v okolici ovcji pastir, in ko je nekega poletnega vecera na tem gricu zaspal, je nenadoma zaslišal angelski glas, nato pa se mu je, obdana s svetlim si­jem, prikazala vsa lepa belo oblecena Devica z ljubeznivim otrokom v naro-cju. Po tem dogodku je naslednji dan v najbližji vasi povedal vse o tem, kar je bil videl, nakar se je soseska za to zelo zavzela in s pomocjo mnogoterih prispevkov tu v kratkem casu postavila majhno cerkvico.« Stara kapela ali cerkvica je stala na mestu zdajšnje ladje in je bila po­stavljena v smeri vzhod–zahod. Ko je scasoma postala premajhna, so se leta 1722 odlocili postaviti novo. Leta 1728 je bila cerkev dokoncana. Bila je okra-šena v barocnem slogu in poslikana s freskami Franca Jelovška. Cerkev in veliki oltar je posvetil goriški nadškof Mihael Karel Attems 1. avgusta 1761 konec leta 1896, naslednje leto pa so se lotili notranje obnove. Leta 1905 je slikar Matija Koželj iz Kamnika najprej poslikal prezbiterij, v letih 1912 do 1914 pa še kupolo, strop nad stranskima ol­tarjema ter stranski steni na koru. Cerkev je bila ponovno obnovljena leta 1961 ob 200. obletnici posvetitve cerkve. Obsežna obnovitvena dela so izvršili v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja. V tem casu so bili sanirani kupola in streha cerkve ter zvonika, restavrirane so bile freske, križev pot, kipi svetnikov ter glavni in stranska oltarja. Izdelane so bile nove klopi, tlaki in razsvetljava. V prvem desetletju 21. stoletja so bile obno­vljene orgle in celotni kor, zamenjano podnožje in ogrevanje pod klopmi, iz­delane so bile nove stopnice na vzho­dni strani cerkve in urejen tlak okoli cerkve. Zamenjana je bila kritina na strehi cerkve ter obnovljena zunanjost zvonika. . Monografija Pod Homškim hribom bo obsežna in bo imela okrog 400 strani vecjega formata. Cena bo okrog 35 evrov, odvisno od šte­vila prednarocil in sponzorskih sredstev. Dodatne informacije in prednarocila: M: 031 322 568 ali E: kd.gostic@gmail.com iz naših vrtcev in šol Delavnica kreativnega pisanja na OŠ Domžale V petek, 6. decembra 2019, smo imeli v Trubarjevi hiši literature srecanje s pisateljico Matejo Mahnic. oš domžale Je avtorica knjige Nena­vadni primer navadne muhe s slabo karmo. Tam so bili tudi drugi sou-stvarjalci, ki so pripomogli k temu, da je knjiga sploh lahko nastala (uredni-ca, lektorica, ilustratorka in predstav­nica založbe za stike z javnostjo). Prvi del srecanja je bil namenjen predstavitvi kreativnega pisanja na OŠ Domžale. Šolska psihologinja Mira Marinšek, ki je organizirala delavnice, ki jih že vrsto let vodita Mateja Mah­nic in Danaja Marinšek, je na kratko predstavila program kreativnega pisa­nja. Srecanja se je udeležilo tudi nekaj nekdanjih ucencev OŠ Domžale, ki so prebrali svoje zgodbe in povedali svo­je vtise o delavnicah. Kar nekaj let so delavnice kreativ­nega pisanja potekale tako, da so se ucenci dobivali z Matejo Mahnic en-krat tedensko. Lani pa so delavni­ce prvic potekale v okviru kreativne­ga tabora, ki smo ga izvedli kar na Osnovni šoli Domžale. Tabora sem se udeležila tudi sama. Tabor je bila zame neprecenljiva in nepozabna izkušnja, saj sem se nauci-la kreativno razmišljati. Prišla sem do spoznanja, da je pisanje svet, ki te na-uci na življenje in svet gledati iz razlic­nih zornih kotov. Predvsem pa pred­stavlja svobodo, s katero se lahko iz­ražaš ter za nekaj casa tudi umakneš od vsakdanjega vrveža in življenja. Zelo sem uživala v pisanju, saj nismo bili omejeni s pravili ali ocenjevalnimi obrazci, kaj lahko napišemo in cesa ne. Ob pisanju raznih šolskih spisov, ki so pozneje tudi ocenjeni s strani uciteljev, sem velikokrat zelo nervo­zna, saj ne vem, ce bo moj nacin raz­mišljanja in slog pisanja ustrezal oce­njevalnim kriterijem. Na kreativnem taboru tega strahu ni bilo. Na taboru so bili udeleženi tudi drugi osnovno­šolci, s katerimi sem se mocneje pove­zala, ravno zaradi tabora. Poleg tega, da sem se naucila pisati, so se stka­le zelo mocne vezi med menoj in dve-ma prijateljicama. S skupnimi mocmi smo napisale kriminalko z naslovom Escape room. Vsi mocnejši medseboj­ni odnosi so zelo pripomogli k temu, da so bile vse naše zgodbe tako uspe­šne. Po glasovanju je naša kriminal­ka zmagala in za nagrado smo dobi­le knjigo. Našo kriminalko sem tudi prebrala na omenjenem srecanju s pisateljico. Vse zgodbe, napisane v okviru delav­nic kreativnega pisanja, so bile vsako leto prebrane v Trubarjevi hiši litera­ture. Pogovarjali smo se tudi o knjigi av-torice Mateje Mahnic. Zaupala nam je, kako ji je uspelo knjigo napisati in predstavila sodelavke, ki so ji omo­gocile, da je knjiga izšla. Med drugim nam je povedala tudi, da je zgodbo veckrat spreminjala po navodilih ure­dnice. Ko je bila zgodba dokoncna, jo je slovnicno in stilsko izpilila še lek­torica. Nato so s skupnimi mocmi in ob veliki pomoci ilustratorke narisa­le še naslovnico. Za dober glas knjige med ljudmi je nazadnje poskrbela še predstavnice založbe za stike z javno­stjo. Po tem postopku je na voljo nam, bralcem. Na koncu smo imeli še pogostitev. Pisateljica nam je zaupala še nekaj uporabnih podatkov o pisanju. Dogo­dek mi je bil zelo všec in se mi je vti­snil globoko v spomin. Tudi kreativ­nih taborov se bom še naprej udele­ževala. Skratka, bila je nepozabna iz­kušnja. Pruša Katarina Matvoz, ucenka 9. razreda OŠ Domžale Jaz in digitalna kultura Srednja šola Domžale zraven obveznega, z ucnim nacrtom dolocenega programa, dijakom ponuja še dodatno pestro ponudbo vsebin ter pri dijakih spodbuja njihova osebnostno mocna podrocja, kriticno mišljenje in empatijo do drugih. srednja šola domžale Tako je v cetrtek, 16. januarja, na Srednji šoli Domžale, potekal tematski dan za 2., 3. in 4. letnike gimnazije z naslovom Jaz in digitalna kultura. Gre že za peti tematski dan s poudarkom na druž­beno-aktualnih temah, ki so ga pri­pravile profesorice družboslovnega aktiva. Uvodoma so dijaki poslušali pre­davanje dr. Mihe Kramlija z naslovom Radosti in pasti nove tehnologije. Pre­davatelj je terapevt in vodja Klinike za zdravljenje nekemicnih zasvojenosti v ZD Nova Gorica. Z dijaki je spregovo­ril o uporabi in vplivu sodobnih teh­nologij pri otrocih in mladostnikih. Opozoril je na to, da postaja zasvoje­nost z virtualnim svetom civilizacijska težava, in podal nekaj nasvetov, kako se izogniti nekemicni zasvojenosti. V nadaljevanju so se dijaki udeležili še dveh delavnic po lastni izbiri, kjer so se v manjših skupinah pogovorili o fe­nomenih v digitalni kulturi ter izde­lali undercover selfi, casopisne kola-že in carobne sprostilke. V delavnici z naslovom Selfiji, Kdo sem jaz, ki jo je pripravila mag. Sofija Baškarad, je be-seda tekla o tem, kaj je selfi (slov. se­bek), kako se vidimo sami in kako nas vidijo drugi. Delavnica Kultura poni­ževanja – naslavljanje spletnega na­silja, ki jo je izvedlo društvo Parada ponosa, je govorila o vrstniškem na­silju. Dr. Barbara Debeljak Rus je iz­peljala delavnico Fear of missing out – znacilnosti FOMO sindroma, kjer so se ukvarjali s strahom, da lahko za­mudimo kaj zelo pomembnega, ce ne preverjamo svojih socialnih omre­žij dovolj pogosto. Kriticno so posku­šali oceniti tudi lastno uporabo infor­macijsko komunikacijske tehnologi­je ter iskali nacine preživljanja proste­ga casa brez nje. V delavnici z naslo­vom Kako mediji oblikujejo stereotipe in predsodke v družbi, ki jo je vodila Nina Jelic, so se naucili prepoznati ne­katere stereotipne, idealizirane podo-be ženskosti in moškosti v medijskih vsebinah, in nacine, kako medijsko sporocanje povecuje predsodke o ra­snih, etnicnih in marginalnih skupi­nah. Lažne informacije in prevare na spletu je bila delavnica, ki jo je izpe­ljal Center za varnejši internet Safe.si in kjer so dijaki skozi teorijo in prakso ugotavljali in prepoznali lažne infor­macije in prevare na spletu. Dijaki so tematski dan oznacili z naslednjimi besedami: uporabno, ko­ristno v življenju, boljše kot šola, po-ucno, okej, dobro organizirano, polno novih informacij. Sofija Baškarad ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v cetr­tek, 28. februarja 2020. Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 13. februarja 2020, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v casu uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com iz naših vrtcev in šol Sejmarjenje Decembrski dnevi na Osnovni šoli Venclja Perka oš venclja parka Pred decembr­skimi prazniki na Osnovni šoli Ven­clja Perka v Domžalah tradicionalno organiziramo sejmarjenje. Letos se je družabni dogodek odvijal že konec novembra v jedilnici šole. Priprave so se zacele že kar pre­cej prej. Ucitelji mentorji so skupaj z ucenci razmišljali, kakšnih izdel­kov naj se lotijo za izdelavo. Treba je bilo pretehtati ideje o izbiri materia­lov in pripomockov za delo, o nabavi, predvsem pa o organizaciji dela. Pri ustvarjanju so bili aktivni ucenci vseh oddelkov. Najvec dela se je opravilo na prav za to namenjenem tehniškem dnevu. Iz raznovrstnih materialov so nastali okrasni in uporabni izdelki: vošcilnice, svecniki, božicno žito, ko­ledarji, škatlice in skrinjice, poslikane vrecke, knjižice, obeski, priponke, di­šece kopeli in mila, dišave, memorira­ne skodelice in še in še predmetov za olepšanje praznikov. Vse izpod otro­ških rok. V šolski jedilnici so ucenci in zaposleni pripravili prodajne stojnice in izdelke ponudili obiskovalcem v za­meno za prostovoljne prispevke. Zbra­na dobrodelna sredstva gredo v šolski sklad. Iz tega fonda smo sofinancira­li že prenekatero osnovno ali dodatno potrebo naših ucencev. Iz letošnjih prispevkov sejmarjenja bomo ureja­li koticke za igro in ucenje na hodni­kih šole. Pripravo je koordinirala uciteljica Martina Lesjak, ki že vrsto let zaneslji­vo poskrbi, da je vse na svojem mestu in da stvari potekajo brez zapletov. Po-sebno mesto nameni kavnemu kotic­ku, kjer se utrujeni nakupovalci usta­vijo, posedejo in odpocijejo, se druži­jo ob caju, kavi in sladkih dobrotah. Piškoti so artikel, ki gre posebno do-bro v prodajo. Specejo jih starši naših ucencev in s tem prispevajo v šolsko dobro. Uciteljica Bojana Vodnjov se srcno zavzema za pridobivanje sponzorskih daril iz podjetij ali družin. To so dobit­ki srecelova. Ogromno jih je. Stojnica Doma upokojencev Dom-žale je že leta dodana vrednost pred­praznicnega srecanja na šoli. Na njej svoje mesto najdejo prekrasna roc­na dela starostnikov. Njihova delov­na terapevtka gospa Bajrami se z ve­likim optimizmom in delovnim zano­som posveca svojemu delu in oskrbo­vanke vodi skozi ustvarjalne procese vezenja, pletenja, kvackanja in šiva­nja. Clovek ne more mimo lepo pripra­vljene in polno založene stojnice, ne da bi si vsaj napasel oci. Izredno vese­li smo njihove vsakoletne navzocnosti na naši prireditvi. Veseli nas, da smo mlajši in starejši skupaj lahko dober team in v navdih drug drugemu. Po-nosni in hvaležni smo, da ohranjamo in vzpodbujamo socialno vkljucenost starih ljudi v naše okolje. Dobrodelna zbiralna akcija: V casu šolskega sejmarjenja je na po­budo Skupnosti ucencev naše šole(SUŠ) potekalo zbiranje materialnih sredstev za obdaritev brezdomcev in starostnikov. Navdušeno je ucence in njihove družine k zbiranju angažira-la mentorica SUŠ-a in predsednicaUO Šolskega sklada Bojana Vodnjov. Odzvalo se je mnogo družin in pod-jetij. Nabralo se je neverjetno, sko-raj bi lahko rekli, da nepricakovano veliko prehrambnih izdelkov, obla-cil, izdelkov za osebno nego in dru­gih uporabnih izdelkov. Na naši šoli so se s kombijem oglasili prostovolj­ci Društva Kralji ulice in odpeljali vse zbrane kape, šale, rokavice, sladka­rije, higienske pripomocke, multivi­taminske tablete, kavo in vse osta-lo, kar so dobri ljudje zbrali zanje. Ucenci so napolnili skoraj 80 daril­nih vreck s priboljški za obdarovan­ce v domu upokojencev. Prvošolci so prijazno pridali še svoje risbice. V casu podaljšanega bivanja so najmlajši ‘venceljcki’ – ucenci prvega razreda – darila odnesli v Dom upo­kojencev Domžale. Kolona otrok se je otovorjena z darovi odpravila na obisk. Srecanje so popestrili še s pri­ložnostnim koledovanjem. Mali kole­dniki so si za to priložnost izdelali kra­ljevska pokrivala. Naucili so se zapeti staro koledniško pesem, ki v hišo pri­naša zdravje in veselje. Tudi kakšna solza, izraz presenecenja, hvaležno­sti in veselja se je zasvetila v oceh ob-darovanih. Skupaj nam je uspelo narediti de­cember prijazen do tistih, ki so jim bile pozornosti namenjene. Pa tudi do nas samih, saj je obcutek solidarnosti in prijaznosti do drugih neprecenljiv. Janja Vidic, vzgojiteljica na OŠ Venclja Perka Uspešni domžalski ucenci za Zoisovo štipendijo V soboto, 11. januarja, se je na treh lokacijah odvijalo državno tekmovanje iz astronomije, tisti iz osrednje Slovenije so tekmovali na Gimnaziji Šentvid. Ucenci iz domžalske obcine so bili še posebno uspešni, saj so dosegli števil­na zlata in srebrna priznanja. Statisti­ka naših: • OŠ Venclja Perka (mentorica Ida Vi-dic Klopcic): eno zlato priznanje (Jon Podjavoršek), dve srebrni (Kim Špehar, Ana Locnikar Jarc) • OŠ Preserje pri Radomljah (mentor: Franc Napast): eno srebrno prizna­nje (Oskar Cuk) • OŠ Dob (mentor Samo Zadravec: eno zlato priznanje (Miha Bogataj) • OŠ Domžale (mentor Béla Szomi Kralj): štiri zlata priznanja (Luka Izak Tasic, Nik Vrhovec, Aleksan­dar Volkanovski, Mark Andric) in osem srebrnih priznanj (Marko Ša­lamun, Manca Pristavec, Mark Ge-drih, Matevž Strnišnik, Janja Ku-min, Urh Kosirnik, Jaša Rebula, Kika Szomi Kralj). Kljuc do uspeha je seveda ta, da mentorji poucujemo ne samo teori­jo in racunske naloge, ampak so naši tekmovalci tudi udeleženci naših astronomskih taborov, na katerem se spopadejo s prakticno astronomijo, vodenjem teleskopov in fotografira­njem objektov v vesolju. Na OŠ Dom-žale imajo v vsaki generaciji deveto­šolcev dva ali trije lastne vodene te­leskope. Enega od taborov od lani fi­nancno podpira tudi Obcina Domža­le. Zdaj smo mentorji dokazali, da je to upraviceno, saj skupni uspeh šest zlatih in 11 srebrnih, ki štejejo kot toc­ke za izredni dosežek pri dodelitvi Zoisove štipendije, lahko razbreme­ni obcinski proracun (ob ustreznem povprecju ucenca) za 11 do 13 štipen­dij. Lani na primer si kot osnovnošo­lec moral imeti za pridobitev Zoiso­ve štipendije povprecno oceno 4,7 v 9. razredu in skupno 4,5 tocke za iz- Koledovanje v Vrtcu Dominik Savio Tako kot nekoc ... jemne dosežke, ali pa povprecno oce-no 4,93 in 4 tocke za izjemne dosežke. Za izjemne dosežke štejejo priznanja s tekmovanj v zadnjih dveh šolskih le­tih, izjema je le Temsig (državno glas­beno tekmovanje), kjer so tekmova­nja iz posameznih instrumentov le na tri leta. Še to: srebrna priznanja šte­jejo po dve tocki, zlata pet, uvrstitev med prve tri 10 tock, toliko šteje tudi priznanje, primerljivo z zlatim, med- tem ko uvrstitev na prva tri mesta šte­je 20 tock. Slednje sem napisal tudi za to, da starši in drugi zainteresirani bralci teh vrstic dobijo vpogled v pogoje za pri­dobitev štipendije. Zakljucil bi še s tistimi ‘našimi’ sre­dnješolci, ki so se prav tako izkaza­li na tekmovanju: zlato priznanje je osvojil Jakob Žvab, srebrna pa Eva Za­vec, Riena Hribar in Val Milek (vsi so nekdanji ucenci OŠ Domžale). Ucitelji ne samo, da sejemo zna­nje, od nas se mladi nalezejo tudi stra­sti do astronomije. Kot zgled za to do-dajamo fotografijo Jaše Rebule, ucen-ca 9, razreda na OŠ Domžale, ki je v dobre pol leta postal vrhunski astro­fotograf. Béla Szomi Kralj vrtec dominik savio V zacetku meseca, na dan svetih treh kraljev, smo otroke seznanili s starim obicajem koledovanjem: koledniki se preoblece­jo v svete tri kralje in hodijo po hišah, ljudem prepevajo pesmi kolednice in zbirajo darove za misijone. V Sloveni­ji je bil ta obicaj pogost vse do druge svetovne vojne, nato je zacel po mestih pocasi izumirati. Zdaj obicajno koledu­jejo samo otroci in še to bolj po vaseh. Vrtcevskim otrokom smo predsta­vili tudi obicaj oziroma navado, ki jo po nekaterih družinah ohranjajo še danes. Tako kot se na tretji sveti vecer, pred praznikom Gospodovega razgla­šenja, blagoslovi domove, smo se 6. januarja tudi vsi otroci in vzgojitelji­ce zbrali v eni od igralnic vrtca. Tam smo prisluhnili zgodbi o obisku treh modrih, zapeli nekaj božicnih pesmi, nato pa smo se sprehodili po vrtcu ter s kadilom in blagoslovljeno vodo bla­goslovili naše prostore. Vzgojiteljica Mateja Žankar starejši Vse najboljše v letu 2020 in naprej Krajevna organizacija za vrednote NOB Dob Krtina dni pred vstopom v novo leto tradicionalno nameni obiskom najstarejših clanov in clanic na njihovih domovih, pri katerih se oglasimo s skromnim darilom in iskrenim vošcilo za kar najvec zdravja v novem letu. Ce je le mogoce, se oglasimo tudi pri naših clanih, varovancih v razlicnih domovih starejših obcanov. Tako smo se posamezni clani vod­stva oglasili tudi v Domu upoko­jencev Domžale in MGC Bistrica Domžale, clani vodstva pa smo obiskali jubilantko Nado Orehek, ki je v letošnjem letu praznovala 85. rojstni dan, in njenega moža Benja­mina Orehka, ki je prav na dan na­šega obiska praznoval svoj 88. roj­ stni dan. Oba že krajši cas bivata v Domu starejših obcanov v Laškem. V prostornem domu, kjer biva nekaj vec kot 130 varovancev iz razlicnih koncev Slovenije, nas je v prostor­nem preddverju docakal naš clan Benjamin Orehek, rojen v Dobu, in nas popeljal v drugo nadstropje, kjer imata z ženo Nado, ki je na vo­zicku, prijetno sobo. Napis Vse naj­boljše in soncnica sta na vratih opo­zarjala na praznovanje. V restavra­ ciji v preddverju smo ugotovili, da sta med varovanci in osebjem zelo priljubljena, saj pozdravov in prija­znih besed kar ni bilo konca. Med še posebno pa ju veselijo številni obi-ski tako najožjih sorodnikov otrok sina Vladimira in hcerke Kristine, štirih si, tudi Slamnik bosta prebrala, ce ga bosta dobila. Obudimo še spomine na Gasilsko društvo Dob, kjer je bil Be- nami se je po vošcilih in najboljših željah razpletel prijeten pogovor o njunih življenjskih in delovnih po -teh, ki sta jih v glavnem preživela vnukov in dveh pravnukov, ne manjka pa tudi obiskov širše družine. Skupne poti ju družijo že vec kot šest desetletij, še vedno se imata lepo na skupni poti, njamin clan, na Turisticno rekreativno društvo Konfin, kjer sta bila oba clana,pa na številna prijetna srecanja v Žejah in okolici. Dopoldne je kar prehitro mi- v Ljubljani, o jeseni življenja, ki stajo dalj casa preživljala v Žejah, ka­mor sta v svojo hišo prišla po vojni za Slovenijo, o iskanju primernega kjer jima vsak obisk popestri dan, po­lepša ure in prinese veliko veselja. Ob tem dobro vesta, da si je za vsako stvar treba vzeti dovolj casa, ceprav je težko, nilo za vse spomine. S tistim, kar imaš, moraš biti za­dovoljen, je med drugim rekla jubi­lantka, in le pokimali smo lahko, da doma potem, ko je zdravje opešalo, in o prijetnih dneh v Domu starejših obcanov Laško, kjer sta zelo zado -voljna. Tako zaradi namestitve kot saj dnevi kar minevajo. V sobi imata te­levizor, veliko ga gledata, jubilant Be­njamin se zlasti zanima za vesele vece­re, kot imenuje prenose iz parlamenta, sta Benjamin in Nada zadovoljna, ker imata drug drugega, ker imata doma-ce, ki ju redno obiskujejo, in ker se imata na kratko – v Laškem lepo. prijaznega osebja, dobre hrane, šte­vilnih prireditev in prijetne okolice, kjer je veliko prostora za sprehode, gospa Nada, ki so jo vcasih imenovali kar knjigožer, še vedno rada prebere kakšno knjigo, oba zanimajo casopi- Naj tako tudi ostane, spoštovana Nada in Bencek. Vera Vojska kolumna• medsebojni odnosi LIDIJA BAŠIC JANCAR KAM GRE LJUBEZEN, KO JE NI VEC? Hrepenenje, strast, pogrešanje, nato pa rast, predanost, dvojina. Ljubezen poseže v nezavedne vsebine, ki prihajajo na plano, zaradi cesar se zdi, da je vcasih tudi kruta in neizprosna. Obisk pri Francki Svetlin, najstarejši clanici KOZB za vrednote NOB Ihan Kot vsako leto doslej, smo bili pri Francki v prednovoletnem casu. Z a zacetek si poskušajmo od­govoriti, kaj vse je ljubezen oziroma kaj sploh je ljubezen. Je nabor obcutkov, dogodkov, trenutkov in spominov, ki se zgodijo v odnosu do nekoga, ki vse to vzbudi v nas in mi v njem. Po navadi gre za mocna cu-stva že kar na zacetku odnosa, ki pozne­je postajajo vedno globlja in trajnejša, tudi tista težja, kot so na primer strah, negotovost, praznina, jeza in obup in še in še. Ljubezen so torej intenzivna in ce-dalje globlja custva, ki nas zaznamujejo v dno duše. Nekateri med nami povedo tudi obratno, da obcutki ljubezni niti niso tako intenzivni. V takih primeru se nam porodi vprašanje, koliko se ljudje zavestno želijo ubraniti cutenj ali pa se kar odlocijo, da se ne bodo zaljubili, in se že podajo v zvezo s tako odlocitvijo. Kakor koli že, skriti ali odkriti obcutki do drugega, vse to je ljubezen. Ce so torej obcutki v ljubezni inten­zivni, zaznamujejo cloveka v samo jedro. Ko se dva odlocita za družino, dobijo cu-stva prav posebno moc. Ljubezen vedno temelji na odlocitvi, zavezi, da bosta odnos razvijala, poglabljala, vzdrževala, kar parterja še posebej zaveže in poveže. Ljubezen je tako mocna, da imajo ljudje zaradi nje lahko strta srca, pripravljeni so se podrediti, potlaciti sebe, sprejeti partnerja v celoti takšnega, kot je. Ne-kateri se po izgubljeni ljubezni nikoli ne poberejo. Skupni imenovalec vsega naštetega je, da je ljubezen res mocno custveno stanje. Pri delu srecujem pare, ki povedo, da ljubezni med njimi ni vec. Da je vse, kar je bilo, izginilo. Ni strasti, nobenih ob­cutkov do drugega, volje in želje. Ni cu-stev, ni zagona. Ni upanja. Pri parih, ki pridejo na terapijo, je pogosta vsaj želja po ohranitvi odnosa, a še ta je dostikrat negotova. Povedo, da ostajajo skupaj za­radi otrok in navajenosti. Sprva je težko prepoznati, ali je želja po razvoju odnosa res iskrena in ali res prihaja iz notranjo­sti cloveka. Kljub vsemu se mi poraja vprašanje: Ce so bila vsa našteta intenzivna custva, nekoc na novo rojena in v odnosu med dvema clovekoma enkrat že prisotna, kam odidejo, ko si partnerja povesta, da med njima ni vec ljubezni? Kako je mo­goce, da se ta mocna energija, ki prihaja iz skupnih dogodkov, spominov … izgu-bi? Kar izgine? Kam gre? Predvsem me to zanima v primerih, ko se dva razideta in koncata odnos po letih skupnega življe­nja – ali res ljubezen lahko izgine in je preprosto vec ni? Ena možnost je, da se preoblikuje v enako mocno custvo, le da je nasprot-no ljubezni, torej v sovraštvo, ki ga part-nerja cutita eden do drugega. A tudi to sovraštvo vzdržuje stik med njima in jima omogoca varnejši odnos za vnaprej. Zakaj varen? Vcasih se zdi, da je zaupati, se predati in verjeti, da bo partner vztra­jal s teboj v vsem, dosti bolj tvegano in težje kot sovražiti. Prek konfliktov par-tnerja tako ohranjata tisto vez, ki se je ne da pretrgati. Pretirano prijateljstvo med bivšima partnerjema pa kaže na kon­trolo enega nad drugim, strah pred po­stavljanjem meja ali manipulacijo. Pac nasprotna razlicica istega mehanizma. Torej, kam gre ljubezen, tako mocna, doživeta, enkratna, da je kar naenkrat ni vec? Menim, da se nikoli zares ne izgubi in ne izgine. Je energija, ki se ne iznici. Zaman je misliti ali se slepiti, da smo zakljucili z njo. Zelo dober primer prenosa cutenj so afere. Nekdo tretji, ki pride v odnos, pooseblja vse, kar part­ner custveno pogreša v odnosu (pred­vsem pa sam pri sebi). Neizživete želje in sanje projicira (nezavedno usmerja) v novo osebo, ki je le odsev najglobljih hrepenenj. Zato se ta nova razmerja naj-veckrat ne iztecejo dobro oziroma imajo kratek rok trajanja, ko niso vec skrita. Ce se partnerja odlocita, da bosta afero pre­delala, torej bosta poskušala obstojeci Ce so bila vsa našteta intenzivna custva, nekoc na novo rojena v odnosu, in med dvema clovekoma enkrat že prisotna, kam odidejo, ko si partnerja povesta, da med njima ni vec ljubezni? Kako je mogoce, da se ta mocna energija, ki prihaja iz skupnih dogodkov, spominov … izgubi? odnos postaviti na nove temelje, se zno­va zacneta cutiti in doživljata globlja cu-stva kot kdaj koli. Torej custva zares kro­žijo – od partnerja do drugega cloveka in spet do partnerja, vselej enaka, inten­zivna. Ko se od partnerja preusmerijo na drugega cloveka, se intenzivnost cuti pri njem. Vse je odvisno od tega, koliko se posameznik zaveda svojih nezavednih vsebin in jih prepozna za svoje. Domet custev nas vedno znova preseneca – nji­hov namen odstira vrednost odnosa in posameznika v njem, da stalno odkriva in raziskuje sebe, se bolje razume in po­glablja svoj notranji svet ob drugem. Že pregovor, da ljubezen gore premi­ka, ni iz trte izvit. Pomeni, da ima tako mocno custveno ozadje, da edina lahko spreminja ljudi, svet. Zakaj ji torej ne bi sledili? Ali je nevarno razmišljati, da lju­bezen, ki se je že enkrat rodila, nikoli ne umre? Ker globoko poseže v nezavedni svet posameznika, tam tudi za vedno ostane. Mogoce boste imeli moje razmi­šljanje za utopicno in ste mnenja, da je stvarnost zelo drugacna. Nickolikokrat slišim, da je ljubezen lepa, dokler traja, potem se pac moraš navaditi, da je ni vec in da tako pac je. Seveda nisem oseba, ki bi se s tem sprijaznila. Verjamem v ljube­zen, ki gori. Lahko da je plamen vcasih vecji, pa spet malo manjši, a pomembno je verjeti, da smo vredni te trajnosti. Po raziskavah je zadovoljujoce razmerje tisto, v katerem trenutki stika zasedajo približno 25 odstotkov dneva. Sprva sem si mislila, da je to cisto premalo … a ce dobro pomislimo, da je to na dan okoli 3,75 ure (od 15 ur), ali pa 1,75 ure v enem popoldnevu, ce racunamo, da smo po službenih obveznostih skupaj približno sedem ur. In to seveda sploh ni malo, še težje pa je to preprosto doseci. Kar posle-dicno pomeni, da se je medsebojnega sti­ka treba uciti, in to ob predpostavki, da si ga zares želimo in nikoli ne obupamo.. Kolumna: medsebojni odnosi – stiska ali izziv je namenjena osvetlitvi izzivov v odnosih in podajanju novih pogledov ali rešitev za vsakodnevne situacije. Lidija Bašic Jancar je terapevtka zakonske in družinske terapije pri Študijsko-raziskovanem centru za družino in nosilka programa Naj noben otrok ne izostane – takojšnja psihosocialna pomoc otrokom in mladostnikom iz ogroženih družin, ter Šole za družino v Domžalah, ki ju sofinancira Obcina Domžale, ter predstavnica LAS-a (Lokalna akcijska skupina za boj proti zasvojenosti) (lidijabjancar.com). Francko smo obiskali predsednica ZB za vrednote NOB obcine Domžale Ma-rija Majhenic, podpredsednik KOZB NOB IHAN Sreco Kržan in Angelca Kr-žan s katero že dolga leta prijateljujeta in sta bili, dokler je Francki zdravje dopušcalo aktivni clanici pri ZB. Izrocili smo ji skromno pozornost in ji zaželeli, da bi skupaj praznovali tudi njen stoti rojstni dan, ki bo prav­zaprav šele petindvajseti, saj se je ro­dila 29.februarja 1920 leta. Ob prihodu na Franckin dom, sta nas nadvse prijazno sprejela sin Samo in vnuk Dušan, ki tudi vzorno skrbita za to, da Francka svoja castitljiva leta lahko preživlja ob domacem ognjišcu na svojem domu. Francka se nas je resnicno zelo raz­veselila in ko smo jo vprašali, ce ve kdo smo, je kot iz topa izstrelila:«seveda, od zveze borcev«. Spraševala je, kaj je v Ihanu novega, da bi bilo njenim sokra­janom cim bolje in lepše, za kar se je za­vzemala celo življenje in kar je bil nena­zadnje tudi vzrok, da se je kot aktivistka skupaj s svojim možem vkljucila v NOB. Za vse to smo ji neizmerno hvaležni, saj so ljudje kot je ona pripomogli k temu, da že 75 let uživamo svobodo in se lahko pogovarjamo v materinem jeziku. Francka je poudarjala, da ji vsak dan, ki ga bo še preživela veliko po­meni in je zelo vesela vsakega obiska prijateljev in znancev, saj je to dokaz, da je ljudje niso pozabili. Ob slovesu smo Francki obljubili, da še pridemo na klepet, ce ne prej pa za 100. rojstni dan. Marija Majhenic, predsednica ZB za vrednote NOB obcine Domžale Kolumne izražajo stališca avtorjev in ne nujno uredništva Slamnika sobota, 1. februar / 10.00 / Sobotna otroška matineja / za IZVEN Peter Svetina: KAKO ZORIJO JEŽEVCI lutkovna predstava / Lutkovno gledališce Maribor / režija: Bojan Labovic / igrajo: Uroš Kaurin, Dunja Zupanec, Danilo Trstenjak / 40’ / 5+ / Lutkovno predstava po slikanici petra Svetine, v kateri se bomo z besedami, po­ meni, igracami in smisli, lutkami in nesmisli igrali vsi v dvorani … torek, 4. februar / 20.00 / abonma koncertni MODRI in IZVEN GASTARBAJTERJI 1 koncert / program: Ludwig van Beethoven: Septet opus 20 v Es-duru, Conradin Kreutzer: Septet opus 62 v Es-duru / nastopajo: Matjaž Bogataj, Gea Pantner,Jaka Stadler, Iztok Hrastnik, Tomaž Mocilnik, Andrej Žust, Tonko Huljev sreda, 6. februar / 19.00 / brezplacne vstopnice Slavnostna akademija ob slovenskem kulturnem prazniku Miha Firšt: KOMEDIJA O ARTU slavnostni govornik: Matjaž Brojan / gledališka predstava / Hiša kulture Celje / režija: Kristian Koželj / igra: Miha Firšt / 75’ / Ste vedeli, da je Mark Twain izumitelj sponke na ženskem modrcu? Da je Tolstoj svoj najslavnejši roman opisal kot “besedne smeti”, opero pa resno jemljemo zgolj po pomoti? Miha Firšt raziskuje clovekov odnos do umetnosti, v zacetku išce cudežni recept za uživanje v le-tej, entuziasticno poucuje in hkrati odlocno zavraca tezo, da je za uspešno kontemplacijo umetniškega dela potrebno o njem karkoli vedeti. petek, 7. februar / 9.30 / za vrtce / Bobri na potepu / brezplacne vstopnice RITMICNO ŠKATLASTE PRAVLJICE predstava za otroke / Murat&Jose / režija: Joseph Nzobandora – Jose / av-torja glasbe in songov: Murat & Jose / nastopata: Murat & Jose / 40’ / 3+ / Murat in Jose pripovedujeta pravljice na njima najbolj naraven nacin – s pomocjo beatboksanja in repanja. petek, 7. februar / 18.00 / Bobri na potepu / brezplacne vstopnice BRATOVŠCINA SINJEGA GALEBA pripovedovanje ob animiranih ilustracijah in glasbi v živo / Vodnikovadomacija Šiška / priredba besedila in pripoved: Špela Frlic / ilustracije: Matjaž Schmidt / glasba v živo: Metod Banko / animacija ilustracij: Jure Lavrin/ 45’ / 9+ / Književna klasika o prijateljstvu, pogumu, upanju in solidarnosti, v pripovedni izvedbi z živo glasbo in ilustracijami. sobota, 8. februar / 16.00 / Bobri na potepu / brezplacne vstopnice RITMICNO ŠKATLASTE PRAVLJICE predstava za otroke / Murat&Jose / režija: Joseph Nzobandora – Jose / av-torja glasbe in songov: Murat & Jose / nastopata: Murat & Jose / 40’ / 3+ / Murat in Jose pripovedujeta pravljice na njima najbolj naraven nacin – s pomocjo beatboksanja in repanja. koncert / zasedba: Big band Orkestra Slovenske vojske / dirigent: Rudolf Strnad / posebni gost: Vlatko Stefanovski (kitara) / Legendarni makedonski kitarist v družbi vojaškega big banda in z udarnim programom njegovih svojih najbolj znanih komadov in jazzovskih klasik. sobota, 22. februar / 10.00 / Sobotna otroška matineja / za IZVEN Melita Osojnik: CAROBNI POTOCEK glasbeno-lutkovna predstava / Glasbeno gledališce Melite Osojnik / nastopa: Melita Osojnik / 35’ / 3+ / Glasbena pravljica o deklici, ki ima skoraj vse, le prijateljev ne, s katerimi bi se igrala - zato pa se ji nekega dne utrne ideja…. nedelja, 23. februar / 17.00 / za IZVEN CITRARSKI VECER Z JASMINO LEVICAR koncert / nastopajo: Citrarska skupina Notice, Jasmina Levicar / v soorga­nizaciji z Zvezo kulturnih društev Domžale / cena vstopnice: 8 Eur ponedeljek, 24. februar / 20.00 / abonma gledališki ORANŽNI in IZVEN Asher Kravitz: JUDOVSKI PES Prešernovo gledališce Kranj, Mini teater Ljubljana / režija: Yonathan Esterkin / igra: Miha Rodman / Zgodba o pogumu, želji po preživetju in prijateljst­vu, ki ne pozna meja in ki ga ne more lociti niti nacizem niti smrt. literarno, glasbeno, pripovedovalski vecer / nastopajo: Svetlana Makarovic,Matej Šurc in Aphra Tesla KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE Ljubljanska 61, Domžale T 722 50 50 | www.kd-domzale.si kultura izbr@no v knjižnici domžale Izbral in uredil: Janez Dolinšek Svetlana Makarovic, Matej Šurc in Kotik Luciferka Beletrina, 2019 O avtobiografiji Svetlane Makaro­vic se je veliko pisalo in govorilo že pred njenim izidom, kar ni presenetljivo, saj se povsod, kjer je prisotna Svetlana, dviga veliko prahu. Sodelovanje z njo je za za­ložnike, novinarje in ostale kulturnike lahko zelo stresno in se lahko konca z nepricakovanim zakljuckom. V knjigi nam Svetlana iskreno spregovori o svojem življenju od male Svetke pa vse do danes. Spoznamo Svetlano, ljudi, ki so jo obkrožali in kaj se je dogajalo zanjo in okrog nje. Iskreno pove, zakaj in za kom je ‘potegnila vodo’, kakor pravi sama. »Knjiga iznici doslej znane stereotipe o Svetla­ni Makarovic. V resnici je še hujša!« pa o knjigi zapišejo na Beletrini. Alma M. Karlin Moj kitajski ženin Sanje, 2019 Alma M. Karlin (1889–1950) se je rodila in umrla v Celju. Kot vecji del tedanjega mešcanstva je govorila in pisala v nemškem jeziku. Moj kitajski ženin je prvi objavljen roman Alme Karlin, izšel je 1921, koncno je preveden tudi v slovenšcino. Zgodba romana pripoveduje o krhkem mladenicu, ki se nesmrtno zaljubi v Evropejko in jo za­prosi za roko. Pred poroko na Kitajskem se v domovini ju­nakinje razbohotijo predsodki, ki jih hrani strah pred ne­znanim in drugacnim. Pripovedovalka zgodbe se imenuje Katherina Schulze, a v njej zlahka prepoznamo Almo, njeno bivanje v Londonu, kamor je odpotovala pred prvo svetovno vojno, ter njeno prijateljevanje in zaroko s Ki-tajcem Xu Yong Lunom. Alma si je od zveze s sinom pre­možnega mandarina obetala dobrodošlo spremembo in odprtje vrat v eksoticni svet, v katerega si je že takrat zelo želela. Ob božicu leta 1913 sta zarocenca obiskala Almino mater v Celju. A božicni prazniki so minili v prepirih med zarocencema, vse bolj sta spoznavala, da drug drugemu ne moreta dati tistega, kar sta pricakovala. Alma je kmalu po vrnitvi v London zaroko razdrla. Drugace je ravnala njena literarna junakinja Katherina Schulze, ki se je s svojim Kitajcem porocila in se preselila na vzhod, a srece ni našla. Almin prozni prvenec je dobil ugodne kritike in upala je, da bo prva stopnica do pisateljske slave. Charlan Nemeth V zagovor svojeglavih; Pomen nestrinjanja v življenju in pri delu UMco, 2019 Zanimivo delo, v katerem avtorica izzove splošno prepricanje, da je prizadevanje za ohranjanje soglasnosti najboljša pot za ucinkovito delovanje družbe. Nasprotno pokaže, da je pristajanje na soglasnost za vsa­ko ceno kontraproduktivno, saj duši ustvarjalnost, krepi mentalno lenobo in usmerja ljudi k nekriticnem prevze­manju vecinskega mnenja. Ali kot piše na hrbtni strani knjige, ko vsi razmišljamo enako, v resnici ne razmišlja nihce. Mihaly Csikszentmihalyi Zanos: psihologija optimalnega izkustva UMco, 2019 Knjiga Zanos prižiga žarek upanja in prinaša sporocilo, da je lahko življenje vznemirljiva, zadovolju­joca in ustvarjalna avantura. Po-nuja nacine, kako se pripraviti na težavne izbire, ki nam jih prinaša jutrišnji dan. Nacin, kako dojemamo svoje življenje, je skupek številnih sil, ki oblikujejo naše izkušnje, vsaka od njih pa vpliva na to, ali se v dolocenem trenutku pocutimo dobro ali slabo. Pogosto se najboljši trenutki pojavijo, kadar svoj um in telo priženemo do skrajnih mej, ker zavestno skušamo doseci nekaj težkega, a vrednega. Da bi dosegli nadzor nad tem, kar se dogaja v našem umu, lahko crpamo iz skoraj brezkoncne množice priložnosti za zadovoljstvo. Avtor je med svojim raziskova­njem skušal cimbolj natancno razumeti, kako so se ljudje pocutili, kadar so doživljali najvecje zadovoljstvo, in za­kaj. Po vec kot dvajsetih letih, odkar je knjiga prvic izšla, ima še vedno izjemno veljavo. Anita Nair Carobni indijski miti KUD Sodobnost International, 2019 Dvanajst let po izidu v anglešcini lahko tudi v slovenšcini beremo Carobne indijske mite znane indij­ske avtorice Anite Nair (Ženski kupe, Vaje v pozabljanju). Avtorici sta mitske zgodbe v otroštvu pripovedovali mati in babica, v pricujoci knjigi pa jih je pretvorila v privlacne pripovedi, skozi katere lahko spoznavamo klasicne mite starodavne indijske civilizacije, kot je prihod reke Ganges na zemljo, indijsko razlicico vesoljnega potopa, mit o Ga-neši, kako se je rodil lingam ipd. Izvrstne ilustracije Atanu­ja Roya še dodatno poživijo knjigo, ki je primerna tako za mlade kot za odrasle bralce. Ulf Stark Gospod Grom Zala, 2019 Ulf in Bernt sta velika prijatelja in njuno domišljijo mocno buri ‘veli­kan’, ki živi v bližini. Piše se Gro­mnik, zato ga poimenujeta Grom, saj je glasen, kosmat in smrtno ne­varen, prepricana sta, da je v njego­vem trebuhu prostora za najmanj pet malckov. Neprestano ga zalezujeta in hoceta razkriti njegove skrivnosti. Nekega dne pa se prijatelja spreta. In v nevihti se podere koliba Samota, kamor je Ulfova mama zahajala vsak konec tedna in uživala sama s seboj. Ker nima kolibe, je tako žalostna, da ne igra vec klavirja. To pa zelo razjezi Groma, saj je bil vedno ocaran nad njenim igranjem. Tako se Ulf domisli nacrta, ki pa zahteva kar nekaj poguma. Bo Ulfu uspelo, da spet pridobi prijatelja, pripravi mamo k igranju in pomiri Groma? Odlicna zgodba o prijateljstvu, osamljenosti, žalo­sti in veselju. Toplo priporocam. Jane Jolly Mož s kratkimi lasmi Skrivnost, 2019 Slikanica govori o možu, ki je želel biti drugacen v družbi, ki mu tega ni dopušcala. Najprej se je uklonil glede kratkih las, ker so imeli vsi ostali dolge, nato glede kratkih hlac, ker so imeli vsi ostali dolge, potem glede svojih blešcecih škornjev in nazadnje še glede svoje verižice s šklopotajo-cimi kroglicami ... Dokler se lepega dne koncno ne osvo­bodi tega družbenega pritiska, ugotovi, da se takega ne prepozna vec, da mož, v katerega se je (na silo) spremenil, ni clovek, ki si želi biti, zato oddirja ven natancno tak, kot hoce biti, se svobodno pokaže svetu in uživa v sreci te svobode ... DVD Na obali Chesil (On Chesil Beach) Go Partner, 2019 Film je romanticna drama o neromanticnem odnosu med novoporocenima zakoncema v letu 1962. Prikazuje mlad par, ki ima korenine v kulturno zelo razlicnih primarnih družinah. Prav to ju privlaci, hkrati pa je njuna razlicnost ena izmed prehudih preizkušenj. Tesnobno dogajanje je postavljeno na pusto angleško obalo Chesil, kamor sta prispela na medeni teden, to je bil cas še pred hipiji in Beatlesi. Ceprav se ljubita in vznemirjeno pricakujeta porocno noc, se nikakor ne uja-meta in na hitro vsak zase sprejmeta usodne odlocitve. Nevednost in neizkušenost glede spolnosti pa med njima le še poglobita vse hujši prepad. Film je posnet po knjižni uspešnici bookerjevega nagrajenca Iana McEwana, ki je zanj napisal tudi scenarij. Odlika filma je prepricljiva igra obeh protagonistov. slamni ˜°...ˆ.. 1 |.. 2020 |ˆ.°.. ˆ K°...ˆ........ D°.... .. ...  ° D° ˆ../ ..ˆ. | MITJA ‘ANDER: SLEPEC 19.0019.00 | VODNA U‘NA POT V KRAŠNJI 1 februar, sobota 6 februar, etrtek 9 februar, nedelja15 februar, sobota Literarna avarna / z avtorjem se bo pogovarjalPredstavitev temats e poti / Podružni—na šolaOrlando Urši— / org.: Založba Litera, KnjižnicaKrašnja / sodeluje: Vera Beguš, predsednica KUD KD Franca BernikaKnjižnicaDomžaleKulturni dom na MoŽilniku DobMestni kino Domžale Domžale.Fran Maselj Podlimbars i / vstop prost / org.: TIC | KAKO ORIJO JEŽEVCI10.0010.00 | TINA BILBAN IN IVAN MITREVSKI: 16.00 | O BELEM MUCKU, KI JE BIL ‘ISTO ‘RN10.00 | PRIPOVEDKE I ŽIVALSKEGA SVETA Domžale, Knjižnica Domžale / pogovor bo vodila Sobotna otroška matineja za IZVENKAJ SPLOH JE TO?Za abonma in izvenKrat i animirani ÿlmi / 38’ / brez dialogov, 3+ / šest Krajevna knjižnica IhanAjda So ler. Lut ovna igrica, v ateri se z besedami, pomeni,Druženje z ustvarjalcema / sodelujejo: u—enci OŠPredstava nagovarja najmlajše in jih na igriv na—in rat ih li ovno raznovrstnih pripoved iz živals e­ | RO‘NA DELA19.00 igra—ami in smisli, lut ami in nesmisli igramo vsi vRodica / pogovor vodi: Nives Podmiljša / v o viruu—i strpnosti in razumevanja druga—nosti, medse-ga raljestva za vso družino. Ustvarjalna delavnica / vodi: Eri a Omejec / pred-KD Franca Bernika dvorani / sli anica, po ateri je predstava nastala,festivala Bralnice pod slamni om / vstop prost /bojnemu spoštovanju in sprejemanju raznoli osti | TA‘KE NA PATRULJI: 16.00hodna prijava: 08 205 01 73 / org.: Krajevna nji-19.00 | VE‘ER S SVETLANO MAKAROVI‘ je bila nagrajena z ve—ernico za najboljše sloven-org.: MIŠ založba, Knjižnica Domžale.… / gostuje Lut ovno gledališ—e FRU-FRU Ljublja-PRIPRAVLJENI, DIRKA, REŠEVANJEžnica Ihan.Literarno, glasbeno, pripovedovals i ve—er / na­ s o otroš o ali mladins o izvirno leposlovno delo.na / informacije in rezervacije: 041 420 610. 17.00¦17.50 | NA HITREM HRIBUGlej opis pod 1. februar.stopajo: Svetlana Ma arovi—, Matej Šurc in AphraS pravljico po svetu / pravlji—na urica / obveznaKulturni dom Radomlje, Kodrova dvoranaTesla / predstavitev njige Lucifer a in izvedba Mestni kino DomžaleMestni kino Domžale | PTICE ROPARICE IN FANTASTI‘NA 17.30 je predhodna prijava / 4+ / org.: Knjižnica Dom-19.00 | BRALNI VE‘ERperformansa Zeliš—ar a. | TA‘KE NA PATRULJI: 16.0016.00 | DOLITLLE OSAMOSVOJITEV HARLEY QUINN žale.Branje in pogovor o izbranih odlom ih iz Aristo- PRIPRAVLJENI, DIRKA, REŠEVANJEDružins a pustolovš—ina / podnapisi / zgodba oA cijs a riminalna pustolovš—ina / 148’ / nepredvi­telove Ni omahove eti e / Društvo za študije on-Animirani ÿlm / 64’ / novi dve epizodi Ta— na patru-zdravni u, i se lah o pogovarja z živalmi / glavna28 februar, petek dljiva in neponovljiva Harley Quinn (Margot Robbie) Krajevna knjižnica Ihantemplativnih tradicij / ve— informacij: ds t.info@ lji, v aterih mora Maršal zbrati pogum ter nadome-vloga e scentri—nega zdravni a je pripadla igralcuse vra—a v Gotham City, jer se bo borila proti podle­ | PINGVINI17.00gmail.com stiti legendarnega vozni a in premagati Gepard o.Robertu Downeyju jr.Mestni kino Domžale mu, vase zagledanemu riminalcu Romanu Sionisu. Ustvarjalna delavnica / 4+ / delavnico vodi: Gorda­ | FESTIVAL GORNIŠKEGA FILMA, 18.00 | 1917 17.45na Baju / predhodna prijava: 08 205 01 73 / org.:18.00 | MOJ NAJBOLJŠI PROFIL | DNEVNIK DIANE BUDISAVLJEVI‚20.1521 februar, petek SKLOP PLE ANJE Vojna drama / celoten ÿlm je posnet z enim nepre-Krajevna njižnica Ihan.Glej opis pod 3. februar. Glej opis pod 8. februar. Pri azani bodo ÿlmi: A Dream of White Horses + injenim posnet om, ar gledalcu da ob—ute , daKnjižnicaDomžale | BILO JE NEKO‘ … V HOLLYWOODU20.00Sredi ni—esar + Slepo plezanje. se nahaja sredi vojnega obmo—ja / ÿlm je prejel 10MenaŽenkovadomaŽija10.00 | IMA, IMA BELA Drama, triler / zgodba o igralcu in njegovem dvoj­ nominacij za nagrado os ar, med drugim tudi no-18.00 | MAGO KOVA‘: DREVESNE 16 februar, nedelja Zims e po—itnice / ustvarjalna delavnica / za osnov-20.00 | FESTIVAL GORNIŠKEGA FILMA ni u, i se odpravita na pot, da bi našla svoje mesto minacijo za najboljši ÿlm in najboljšega režiserja. GODBEnošolce / prijava na oddel u za otro e in mladino /Pri azan bo Bergÿlm – rat i nemi ÿlm z živo glas- pod soncem v neizprosni ÿlms i industriji davnega V goste prihaja umetni iz o olice Maribora, iMestni kino Domžaleorg.: Nives Podmiljša , Knjižnica Domžale.beno spremljavo. | VSI PROTI VSEM20.00leta 1969, ob vrhuncu hipijevs ega Hollywooda. nam bo predstavil svoja ustvarjalna is anja v lesu16.00 | JEŽEK SONIC DOMŽALSKA PREMIERA z ekipo ÿlma in na platnu / odprtje razstave / razstava odprta doKomi—na pustolovš—ina / 100’ / sinhronizirano, 7+ /Mestni kino DomžaleBlunoutklub Politi—na drama / 100’ / politi—na drama o tem, 2. / vstop prost27.10 februar, ponedeljek Ježe Sonic se med pustolovš—inami na Zemlji spo-10.00 | PRIPOVEDKE I ŽIVALSKEGA SVETA 20.00 | HELP! – A BEATLES TRIBUTE a o izmišljeni raj Rovte pod idili—nimi Alpamiprijatelji s policistom Tomom Wachows im in s u-+ DELAVNICAKoncert / med posnemovalci liverpools ih u­ za—nejo razjedati politi a, volilne prevare in raz-KD Franca Bernika KD Franca Bernikapaj se podata v boj proti zlobnemu dr. Robotni u, iGlej opis pod 15. februar.štravcev slovi ot eden najboljših bendov / z avten­ rajanje moralnih vrednot. | SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB 19.0020.00 | BIG BAND ORKESTRA SLOVENSKE s uša Sonica ugrabiti in prevzeti njegove supermo—i.ti—no ostumograÿjo, inštrumenti, pozornostjo za | #TUKAJSEM 18.00 SLOVENSKEM KULTURNEM PRA NIKUVOJSKE & VLATKO STEFANOVSKIdetajle in energi—nim nastopom pri—arajo vzdušje | UROŠ PERI‚ & NUŠKA DRAŠ‘EK20.00Glej opis pod 14. februar. BlunoutklubGledališ a predstava Miha Firšt: Komedija o artuAbonma glasbeno scenski PRVI in IZVEN18.00 | #TUKAJSEMGlej opis pod 14. februar.zlatih —asov i oni—nih Beatlov./ slavnostni govorni Matjaž Brojan / brezpla—neKoncert / legendarni ma edons i itarist v družbi | EMMA20.00 Koncert / Uroš Periž je glasbeni umetni (pevec,vstopnice lah o rezervirate v Kulturnem domuvojaš ega big banda in z udarnim programom svo­ | NESRE‘NIKI20.00Komi—na drama / 132’ / v bleš—e—i satiri družbene-pianist, aranžer, te stopisec), i mu ni para / ot29 februar, sobota Franca Berni a Domžale do zapolnitve dvorane,jih najbolj znanih omadov in jazzovs ih lasi . Glej opis pod 12. februar. ga razreda in bole—ini odraš—anja se Emma prebija glasbena gostja bo nastopila Nuš a Draš—e . od 31. januarja dalje med 9. in 12. uro osebno ali pomed neuspelimi pos usi romanti—nih zbliževanj, GalerijaDomžale telefonu 01 722 50 50.11 februar, torek da bi našla ljubezen, i je bila že ves —as tam. 17 februar, ponedeljek 10.00 | miniGALERIJA 2 februar, nedelja Ustvarjalna delavnica ob razstavi: Silvester Plotajs KnjižnicaDomžaleBlunoutklub 7 februar, petek Mestni kino DomžaleSicoe / vodi: Lu— a Berlot / 90` / 4+/ prijave na: Mestni kino Domžale9.30¦10.30 | IGRALNE URICE20.00 | DRAGO MISLEJ - MEF & NOB | TA‘KE NA PATRULJI: PRIPRAVLJENI, 10.00 galerija@ d-domzale.si | LOTI IN I GUBLJENI MAJI 16.00 Glej opis pod 4. februar.Koncert / Drago Mislej - Mef je pronicljiv, is riv, KD Franca BernikaDIRKA, REŠEVANJE + DELAVNICA BOBRI NA POTEPU za družine + DELAVNI Aduhovit in ravno prav pi ajo— tudi na novi ploš—i | RITMI‘NO ŠKATLASTE PRAVLJICE9.3019.00 | IRENA CERAR: PRAVLJICE A Glej opis pod 1. februar.Mestni kino Domžale Animirani otroš i ÿlm / 78’ / sinhronizirano / 4+ /BOBRI NA POTEPU za šole, vrtceMa ne že spet … / pomlajeni Narodnoosvobodilni10.00 | PRIPOVEDKE I ŽIVALSKEGA UTRUJENE STARŠE dogodivš—ina prijazne psi— e Loti je polna nenava-18.00 | VSI PROTI VSEMbend je barvito uglasbil njegove zgodbe. Predstava za otro e / Murat in Jose sta, ob tem,Pripovedovals i ve—er / pravljice / sodeluje: Kata-SVETA dnih domišljijs ih presene—enj s —udovito narisa-Glej opis pod 1. februar.Glej opis pod 15. februar. da ustvarjata glasbo, zelo dejavna tudi v gledali-rina Juvan—i— / vstop prost / org.: Irena Cerar, Knji­nim svetom narave.22 februar, sobota š—u – to rat sta se s upaj lotila pripovedi razli—nihžnica Domžale.20.00 | MOJ NAJBOLJŠI PROFIL | JEŽEK SONIC 16.00 | ‘AS DEKLIŠTVA 17.45pravljic na na—in, i jima je najbližji: pre glasbe / Glej opis pod 3. februar.KnjižnicaDomžaleGlej opis pod 16. februar. Romanti—na drama / brez—asna zgodba o štirihvstop na vse prireditve v o viru festivala Bobri naKD Franca Bernika 9.00¦12.00 | DIGITALNA FOTOGRAFIJA A mladih žens ah, i se borijo za svojo življenjs opotepu je brezpla—en.20.00 | BIG BAND ORKESTRA SLOVENSKE KnjižnicaDomžale18.00 | FESTIVAL GORNIŠKEGA FILMA: SENIORJE pot / ÿlm je prejel šest nominacij za nagrado os ar,VOJSKE & VLATKO STEFANOVSKI10.00 | BRIHTARIJE: LOGI‘NE IGRE MAGOVALNI FILM | BRATOVŠ‘INA SINJEGA GALEBA18.00Te—aj / prenos fotograÿj / obdelava fotograÿj / pri­ med drugim tudi nominacijo za najboljši ÿlm in zaAbonma glasbeno scenski DRUGI in IZVENBrihtarije / družabne igre / pou—na delavnica / za20.00 | FESTIVAL GORNIŠKEGA FILMA: BOBRI NA POTEPU za družinejave: helena.prelc@dom.si .si ali 01 724 12 04 / najboljšo igral o v glavni vlogi!Glej opis pod 10. januar. vso družino / spletna prijava / izvaja: Petra Straj- MAGOVALNI FILM Pripovedovanje ob animiranih ilustracijah in glas-org.: Helena Da i— Prelc, Knjižnica Domžale. nar / org.: Knjižnica Domžale. | JOKER20.15bi v živo / 45' / 9+ / Vodni ova doma—ija Šiš a / 12 februar, sreda Razstave Kriminalni triler / ni oli povedana zgodba o enempriredba besedila in pripoved: Špela Frlic / ilustra-19.00 | JOŽE GOSTI‘ – TENORKD Franca Bernikaizmed najbolj znanih negativcev v stripovs em sve-cije: Matjaž Schmidt / glasba v živo: Metod Ban o /Odprtje razstave / 21. Gosti—evi dnevi / avtorica10.00 | ‘AROBNI POTO‘EK KnjižnicaDomžale tu / ÿlm je prejel 11 nominacij za nagrado os ar, med animacija ilustracij: Jure Lavrin. razstave: Marija Barbieri / razstava je na ogled od Sobotna matineja za IZVENMENA‘ENKOVADOMA‘IJA | DR. VERONIKA ŠAREC: GLASBENI 10.00 Glasbeno lut edsta / lasbena ljica ŠŽ 10.00 | DR. VERONIKA ŠAREC: GLASBENI drugim tudi nominacijo za najboljši ÿlm, najboljše-17. februarja do 7. marca 2020 / vstop prost / org.:Glasbeno-lut ovna predstava / glasbena pravljicaRA STAVA O KME‘KO«OBRTNIŠKI DRUŽINI DOJEN‘KI ga režiserja in najboljšega igralca v glavni vlogi!KnjižnicaDomžaleKD Jože Gosti— Homec, Knjižnica Domžale. o de lici, i ima s oraj vse, le prijateljev ne, s a-AH‘IN IN STALNA KIPARSKA POSTAVITEV Biba leze … sre—anje za starše z dojen— i / vstop 17.00 | BRIHTOLOGI RADIOAMATERJIterimi bi se igrala – zato pa se ji ne ega dne utrneDEL FRANCETA AH‘INA prost / org.: Simona Glavan, Knjižnica Domžale. Brihtologi / pou—na delavnica za vso družino / vo-ideja ... / Glasbeno gledališ—e Melite Osojni .Stalna razstava3 februar, ponedeljek dita: Goran Andri— in Barbara Aha—i— Osterman /18 februar, torek 17.00 | MUCA COPATARICAMestni kino DomžaleSLAMNIKARSKI MU EJ povezovanje z lo alnim o oljem / spodbujanjePredstava za otro e / za otro e od 3. leta dalje /KnjižnicaDomžalebranja / a ovostno njižni—no gradivo / sodelu-pravo—asno si zagotovite brezpla—ne vstopnice /Mestni kino Domžale16.00 | JEŽEK SONIC 300 LET SLAMNIKARSTVA NA SLOVENSKEM 18.00 | MIHA KOVA‘: KNJIGA IN BRALCI (VI)jejo družine z vsaj enim osnovnošols im otro omigrajo: dija i drams ega rož a SMGŠ Ljubljana10.00 | JEŽEK SONIC + DELAVNICAGlej opis pod 16. februar.Stalna razstava.Sre—anja z ustvarjalci / pogovor vodi: Cveta Zalo ar // obvezna spletna prijava / org.: Barbara Aha—i—Glej opis pod 16. februar. / scena: —lani li ovnega rož a SMGŠ Ljubljana vstop prost / org.: Cveta Zalo ar, Knjižnica Domžale.18.00 | EMMAGALERIJADOMŽALE Osterman, Knjižnica Domžale./ mentorici: Barbara Is ra Šarec, Urš a Hrovat / 18.00 | NENAVADEN TEDEN S TESSOGlej opis pod 21. februar.SILVESTER PLOTAJS SICOE: NOVO ŽIVLJENJE org.: Srednja medijs a in graÿ—na šola Ljubljana,Mladins i ÿlm / 82’ / podnapisi, 9+ / topla zgodba Mestni kino DomžaleKulturni dom na MoŽilniku DobRazstava bo odprta od 20. februarja do 12. marca. 18.00 | VSI PROTI VSEMKnjižnica Domžale.o odraš—anju in prijateljstvu je posneta po istoi-20.30 | PTICE ROPARICE IN FANTASTI‘NA 19.00 | VSAK DAN NEKAJ NOVEGA Glej opis pod 1. februar.mens em romanu Anne Woltz, i je preveden tudiOSAMOSVOJITEV HARLEY QUINNKNJIŽNICA DOMŽALE Vsa dan ne aj novega je omedija, i problemeKrajevna knjižnica IhanGlej opis pod 15. februar. v slovenš—ino / po premieri na Berlinalu je ÿlm po-IVAN MITREVSKI: KNJIŽNE ILUSTRACIJE moderne družbe predstavlja na humoren na—in / 20.00 | MOJ NAJBOLJŠI PROFIL17.00 | PRAVLJI‘NA URICAstal festivals i hit letošnjega leta.Razstava ilustracij bo na ogled do 15. februarja. sedem oseb, sedem razli—nih ara terjev, sedemPravljica / predhodna prijava: 08 205 01 73 / 4+ /razli—nih pogledov na svet … / gostuje gledališ a Abonma ÿlmski PONEDELJEK in za IZVEN23 februar, nedelja KD JOŽE GOSTI‘ HOMEC: JOŽE GOSTI‘ – Drama / 101’ / zgodba o ljubezni, hrepenenju in osa-org.: Krajevna njižnica Ihan.20.00 | ‘AS DEKLIŠTVA s upina RZ Repentabor / informacije in rezervaci-Glej opis pod 2. februar. mljenosti v dobi družabnih medijev – Juliette Bino-KD Franca BernikaTENOR je: 041 420 610. che v vlogi žens e, ujete med fantazijo in resni—nost. Mestni kino Domžale17.00 | CITRARSKI VE‘ER JASMINO Razstava o tenoristovi življenjs i in umetniš i poti 17.00 | MOJ NAJBOLJŠI PROFILKnjižnicaDomžalebo na ogled od 17. februarja do 7. marca. LEVI‘AR Mestni kino DomžaleAbonma ÿlmski SREBRNO PLATNO in IZVEN9.30¦10.30 | IGRALNE URICE Koncert za izven / nastopajo: Citrars a s upina 4 februar, torek 20.00 | MOJ NAJBOLJŠI PROFIL VRTEC URŠA: SPROŠ‘ANJE SKO I Glej opis pod 3. februar.Glej opis pod 4. februar. Notice, Jasmina Levi—ar Abonma ÿlms i PETEK in za IZVENUMETNOSTKnjižnicaDomžaleGlej opis pod 3. februar.20.00 | NESRE‘NIKI16.00 | USTVARJALNE ROKE: LJUBE ENSKI ŠALRazstava bo na ogled do 9. februarja. 9.30 | IGRALNE URICEDrama / 102’ / riti—en portret sodobne Francije,Delavnica ro—nih del / vodijo: Bran a Bizjan in —la-24 februar, ponedeljek VRTEC DOMINIK SAVIO KARITAS DOMŽALE: Za predšols e otro e od 2. leta dalje ter starše,Blunoutklub jer s ozi nasilje in rasizem vzni ne upanje zanice Ro odels ega centra Morav—e / vstop prost / IGRAJE ODKRIVAMO MATEMATIKO s rbni e, ded e in babice / prijava na oddel u za20.00 | DITKA & FERI LAINŠ‘EKvstajo vseh podrejenih sodobnega sveta / nagradaorg.: Cveta Hriberni , Knjižnica Domžale. KD Franca BernikaRazstava fotograÿj in izdel ov bo na ogled od 10. otro e in mladino / org.: Knjižnica Domžale.Koncert / predstavitev pesmi z novega albuma vžirije na ÿlms em festivalu v Cannesu.20.00 | JUDOVSKI PES do 23. februarja. ombinacijami z uglasbeno poezijo z Dit inih prej-19 februar, sreda Abonma gledališki ORANŽNI in IZVEN 18.00 | SPREMINJANJE NAVAD: MAJHNE šnjih zgoš—en / dogode je posebno glasbeno inSlamnikarskimuzejPredstava / 90’ / zgodba o pogumu, želji po prežive-U‘ENCI 6. RA REDA OŠ VENCLJA SPREMEMBE – VELIKI RE ULTATI poeti—no doživetje. 18.00 | BORUT PERŠOLJA: VELIKA Mestni kino Domžaletju in prijateljstvu, i ne pozna meja in i ga ne morePERKA DOMŽALE: USTVARJAMO NA Pogovor / Atoms e navade / sodelujeta: Boštjan Go-PLANINA – TUDI DOMŽALSKA10.00 | LEDENO KRALJESTVO II + DELAVNICAlo—iti niti nacizem niti smrt / igra: Miha Rodman /TEMO ANDERSENOVIH PRAVLJIC IN renc - Pižama, doc. dr. Tina Bregant / v o viru festi­Sre—anja pod slamni i / Ka o in na a šen na—in jeAnimirana družins a pustolovš—ina / med svojePrešernovo gledališ—e Kranj, Mini teater Ljubljana.SLOVENSKIH LJUDSKIH PREGOVOROV vala Bralnice pod slamni om / pogovor vodi: Cveta8 februar, sobotaVeli a planina tudi domžals a / pogovor s planin­številne oboževalce se vra—ata sestri Elza in Ana,Razstava bo na ogled od 24. februarja do 8. marca. Zalo ar / vstop prost / org.: MIŠ založba, Knjižnicas im vodni om, inštru torjem planins e vzgoje in i se bosta s upaj s Krištofom, Olafom in Svenom25 februar, torek Domžale.MenaŽenkovadomaŽijaavtorjem stro ovnih publi acij / vodi Cveta Zalo-GORDANA BAJUK: MOJE VESELJE DO podali na nevarno potovanje.Odprta od 10.–12. in od 17.–19. ure / ob 10.00 vode- ar / vstop prost USTVARJANJA KnjižnicaDomžale KD Franca Bernikani ogled po stalni razstavi France Ah—in in razstavi17.30 | NOŽ V HRBET Razstava izdel ov bo na ogled od 3. do 15. februarja. 9.30¦10.30 | IGRALNE URICE 20.00 | GASTARBAJTERJI 1 Zmago Kova—: Drevesne zgodbe / vodi KatarinaMisteriozna —rna omedija / stopite v —evlje dete ­ 13 februar, etrtek Glej opis pod 4. februar. Abonma KON ERTNI in za IZVENMoP upokojencev Janez Cerar Domžale tiva, i pos uša razrešiti s rivnostno smrt v patri-Koncert / program: Ludwig van Beethoven: SeptetKnjižnicaDomžalearhalni, e scentri—ni in sprti družini.Razstava bo na ogled od 17. do 29. februarja. Rus Krušelj KD Franca Bernika opus 20 v Es-duru, Conradin Kreutzer: Septet opus Slamnikarskimuzej10.00¦11.30 | DRUŽENJE OB DRUŽABNIH IGRAH17.00 | A MATE KEJ A PUSTA HRUSTA?KRAJEVNA KNJIŽNICA IHAN 62 v Es-duru / nastopajo: Matjaž Bogataj, Gea Pan-Odprt od 10.–12. in od 17.–19. ure / ogled stalneZa odrasle / namizne družabne igre / druženje /20.00 | NESRE‘NIKIGlasbeni dogode / pustni oncert GŠ Domžale /DRUŠTVO UPOKOJENIH PEDAGOŠKIH tner, Ja a Stadler, Izto Hrastni , Tomaž Mo—ilni ,Glej opis pod 12. februar. razstave 300 let slamni arstva na Domžals em invstop prost / vodi: Mateja U—a ar / org.: Mateja Glasbena šola Domžale.DELAVCEV SLOVENIJA – SEKCIJA Andrej Žust, Ton o Huljev sli ars e razstave Pletemo ite / ob 11. uri Dom-U—a ar, Knjižnica Domžale. KnjižnicaDomžaleDOMŽALE: RADI PIŠEMO ROKO žals i omorni zbor, nastop pevs ega zbora, re-Mestni kino DomžaleRazstava inicial in ro opisnih izdel ov bo na citatorjev in Bande citrars e / zborovodja: Gregor17.00¦17.50 | MEDTEM KO SPIŠ10.00¦12.00 | ODKLOPI SE!20.00 | MLEKO 5 februar, sredaZims e po—itnice / druženje ob družabnih igrah / zaogled v f ebruarju. S pravljico po svetu / pravlji—na urica / obvezna je Klan—i—osnovnošolce / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale.Glej opis pod 20. februar. predhodna prijava / 4+ / org.: Knjižnica Domžale. Mestni kino Domžale 9.30 | LOTI IN I GUBLJENI MAJI GalerijaDomžale17.00 | DOM JE ŽIVA STVAR19.00 | MoP UPOKOJENCEV JANE Odprta od 10.–12. ure in od 17.–19. ure / ob 10.00 /26 februar, sreda Razpisi BOBRI NA POTEPU za šole, vrtceAlzheimer caÁe / pogovori o demenci / gostja: AnaCERARDOMŽALEGlej opis pod 2. februar.miniGALERIJA v o viru BOBRI NA POTEPU za dru-Petri— / pogovor vodi: Cveta Zalo ar / org.: Dom upo-Kulturna društva se predstavijo / vstop prost / org.: MenaŽenkova domaŽija v Domžalah in žine / Razstava in ustvarjalna delavnica / programJSKD Domžale, Knjižnica Domžale.KnjižnicaDomžaleJavni sklad RS za kulturne dejavnosti, ojencev Domžale, Knjižnica Domžale, društvo Spo­ 18.00 | JUDYje namenjen otro om (od 4 let dalje) in mladim,17.00 | PIKINA ‘AJANKA: PIKINE obmoŽna izpostava Domžale razpisujeta: min—ica – podružnica Domžale, Knjižnica Domžale. Biografs a glasbena drama / po lon veli i umetni- ustvarjanju vabljeni tudi starši. Ob 17. vodeniKrajevna knjižnica IhanNENAVADNEDOGODIVŠ‘INE8. LIKOVNI NATE‘AJ: USTVARJALNOST ci, igral i in pev i Judy Garland, njenemu —udovi-ogled, Tamara Çet oviž.19.00 | VONE ŽIGON: KILIMANJARO IN 17.00 | PRAVLJI‘NA URICAPi ina —ajan a / 5+ / prijava na oddel u za otro eKIPARJA FRANCETA AH‘INA temu glasu, veli emu srcu in privla—ni ombinacijiTAN ANIJAin mladino / org.: Lidija Smer olj Turši—, Knjižnica Glej opis pod 12. februar. Letošnji li ovni nate—aj bo simboli—no za lju—ilvitalnosti in glamurja, i ju premore le ne aj najve-KD Franca BernikaPotopisno predavanje / vstop prost / org.: ZvoneDomžale.vsebino programs e sezone 2019/20, posve—eno —jih zabavlja—ev na svetu.16.00 | RITMI‘NO ŠKATLASTE PRAVLJICE Žigon, Knjižnica Domžale.spominu na domžals ega iparja Franceta Ah—ina, 20 februar, etrtek BOBRI NA POTEPU za družineKrajevna knjižnica Ihanrojenega pred stotimi leti v Mena—en ovi doma—iji. Z 20.15 | PARA IT17.00 | BRALNE TA‘KE Glej opis pod 7. februar.Mestni kino Domžalenate—ajem, že osmim po vrsti, želimo spodbuditi lju­ Komi—na drama / ÿlm je prejel šest nominacij zaMestni kino Domžale17.30 | ‘AS DEKLIŠTVA Beremo už u / 4+ / predhodna prijava: 08 205 01biteljs e umetni e ustvarjanju na dolo—eno tema­ nagrado os ar.10.00 | DOLITLLE + DELAVNICA Mestni kino DomžaleGlej opis pod 2. februar.73 / org.: Društvo ambasadorji nasmeha, Krajevna ti o. Sodelujo—im bomo pobliže predstavili ipars a Sinhronizirano / Glej opis pod 9. februar. 10.00 | TA‘KE NA PATRULJI: njižnica Ihan.dela in življenje iparja, od oder bodo —rpali mo- Krajevna knjižnica Ihan20.00 | VSI PROTI VSEM PRIPRAVLJENI, DIRKA, REŠEVANJE18.00 | DNEVNIK DIANE BUDISAVLJEVI‚tive za ustvarjena li ovna dela. Razstava bo aprila. 17.30 | PIŠEM ROKOGlej opis pod 1. februar. Izdelava inicial e / delavnica / 8+ / delavnicoAnimirani ÿlm / 64’ / novi dve epizodi Ta— naGlej opis pod 8. februar.Mestni kino DomžaleVabimo vas, da si pravila nate—aja in razpisanepatrulji, v aterih mora Maršal zbrati pogum ter18.00 | FESTIVAL GORNIŠKEGA FILMA, nagrade ogledate na spletni strani www. d-dom­ vodi: Breda Podbevše / predhodna prijava: 08nadomestiti legendarnega vozni a in premagati14 februar, petek 20.00 | MLEKOSKLOP GORSKA NARAVA IN KULTURAzale.si. Tu bo dostopna tudi prijavnica. Izpolnjene 205 01 73 / org.: Društvo upo ojenih pedagoš ihDrama / zmagovalec predlans ega LiÁa GrímurPri azana bosta do umentarna ÿlma: Ani, nune iz Gepard o. prijavnice sprejemamo do 3. februarja na e-naslov delavcev Slovenije – se cija Domžale, Breda Pod- Mestni kino DomžaleHá onarson (Ovna) se vra—a z navdihujo—o zgod-Yaqen Gara + Samotna cesta. menacen @ d-domzale.si ali KD Franca Berni a bevše , Krajevna njižnica Ihan.17.30 | ‘AS DEKLIŠTVA 18.00 | MOJ NAJBOLJŠI PROFILbo o neodvisni in pogumni žens i, i se postavi poDomžale, Ljubljans a 61, 1230 Domžale (pripis: Za 20.00 | NE PO ABI DIHATI Glej opis pod 2. februar.Glej opis pod 3. februar.robu iz oriš—evals i lo alni zadrugi. KnjižnicaDomžaleDOMŽALSKA PREMIERA z ekipo ÿlmali ovni nate—aj). 18.00 | IMSKA SLIKA, SLIKANICA20.00 | DNEVNIK DIANE BUDISAVLJEVI‚20.00 | #TUKAJSEMDrama / 97’ / za Klemena se vse spremeni v trenut- GalerijaDomžaleKoledar dogodkov Ustvarjalna delavnica / za otro e od 3. leta dalje /DOMŽALSKA PREMIERA z režiserkoVALENTINOVA PROJEK IJA za IZVEN u, o se njegov tri leta starejši brat Peter zaljubi v 19.00 | SILVESTER PLOTAJS SICOE: NOVO Zbral in uredil: MatijaKralj obvezna predhodna prijava na oddel u za otro e inIgrano-do umentarni ÿlm / 88’ / ÿlm o neverjetniRomanti—na omedija / 84’ / priznani francos iprelepo vrstnico Sonjo / ÿlm o s rivnostih poletja. ŽIVLJENJEFotogra ije: promocijskogradivo mladino / org.: Gordana Baju , Knjižnica Domžale.reševalni a ciji otro , i se je med drugo svetovno uhar Stéphane svoje umirjeno življenje razburi sOdprtje razstave / vstop prost / z umetni om se bo po-Koledar ulturnih prireditev izhaja v glasilu Sla­vojno dogajala v Zagrebu / veli i zmagovalec leto-tem, o se na Instagramu zaljubi v s rivnostno Soo govarjal Jurij Smole / razstava bo odprta do 12. marca.27 februar, etrtek mni . Za to—nost informacij odgovarja prijavitelj Slamnikarskimuzejšnjega puljs ega festivala.in se odlo—i, da jo bo obis al v Seulu, ne ve pa še,dogod a. Uredništvo ne odgovarja za spremem­ 18.00 | SRE‘ANJA POD SLAMNIKI: da se odpravlja na pot novih od ritij. KnjižnicaDomžaleKnjižnicaDomžalebe programov in si pridržuje pravico do rajšan- MILAN MARINI‘ – V LEPOTI KULTURNIH KD Radomlje 10.00¦12.00 | ODKLOPI SE!10.00¦11.30 | DRUŽENJE OB DRUŽABNIH IGRAHja prispelih informacij. Informacije o dogod­ DOGODKOV18.00 | RETROSPEKTIVA 50«LETNEGA Blunoutklub Glej opis pod 19. februar.Glej opis pod 13. februar. ih v marcu 2020 pošljite do 17. februarja na Pogovor z dolgoletnim dire torjem Kulturnega domaDELOVANJA20.00 | JA LADIES naslov:koledar@kd-domzale.si. Franca Berni a Domžale, i je v samozaložbi izdalOdprtje fotografs e razstave Retrospe tiva 50-le-Koncert / is rene in navdiha polne glasbenice17.00¦17.50 | NAROBE TEDEN17.00¦17.50 | SPAL‘EK njigo z zbranimi podat i o številnih prireditvah vtnega delovanja FKVK Mavrica Radomlje 1. del spri—arajo radosten in nepozaben ve—er s —ustvenoS pravljico po svetu / pravlji—na urica / obvezna jeS pravljico po svetu / pravlji—na urica / obvezna je* Dogod i, i niso ulturne narave, so objavljeniletih 1998–2018 / vodi Cveta Zalo ar / vstop prost. ÿlms im programom v Kodrovi dvorani. obarvanimi znanimi ritmi, melodijami in napevi. predhodna prijava / 4+ / org.: Knjižnica Domžale. predhodna prijava / 4+ / org.: Knjižnica Domžale. samo v primeru, —e prvih ni dovolj. kultura kolumna• odtis clovecnosti LENART ZAJC Bach in Sergio Azzolini – fagot Tretji koncert 22. sezone koncertnega-modrega abonmaja KDFB AVTOBUSAPAC NI kdfb Ne fagotist sam – Italijan Sergio neslo muzike za skoraj dve uri. Umet-stnega (komornega) muziciranja sicer Azzolini – pac pa še skupaj s španskim niki so jo zmogli, hvaležno poslušal-na videz ali kar ‘ad hoc’ sestavljenegaoboistom Ramonom Ortego Querom in stvo pa tudi. Kako ne, saj so vsi trije do-(klasicnega) pihalnega tria. Že Bacho-Ob nostalgicnih vzdihih se dostikrat spomnim našim klarinetistom Matejem Bekav-kaj enakopravni umetniki visokega ra-ve orgelske trio sonate so po eni stra­cem so v ‘klasicnem’ pihalnem triu na zreda in ki jih v povsem drugih kombi-ni omejevale, spet po drugi pa ‘pihale na svojo berlinsko javno prevozno izkušnjo. P tokratnem 3. koncertu 22. sezone kon-nacijah z odra KDFB že poznamo. To-povsem svež in nov veter’ v jadra na­certnega-modrega abonmaja KDFB (22. krat pa so le nastopili v povsem no-ših izvajalcev. Zdaj že kar Trio Orte-red leti sva bila z ženo gosta se dalo shajati tudi brez avtomobila! ga Quero-Bekavac-Azzolini je podcrtal LCB – Literarisches Collo-Nenazadnje skoraj skozi vse krajev­ vse tiste in odlicne prirejevalske kva­quium Berlin (Berlinskega ne skupnosti vozi kakšna avtobusna litete, ki so jih potem izvrstni pihal­literarnega kolokvija), sled-linija, ki povezuje Domžale tudi z ci samo še nadgradili. Lahko bi še za­nji je v vili, ki stoji ob jezeru Wann-Ljubljano. Pac, ce si lahko zorganizi­ pisal v Bekavcevem jeziku (v koncer-see. Ta je od središca Berlina odda-ramo svoj urnik na enega do najvec tnem listu), da je šlo za neke vrste ‘do­ljena približno toliko, kot so Domža-dva avtobusa na uro, potem bi lah­ dano vrednost’ Bachove izvirne orgel­le oddaljene od središca Ljubljane. Z ko to delovalo skoraj za vse obcane ske glasbe. Kajti njihovi ‘crno beli’ tem­ženo sva se takrat v Berlin pripeljala Domžal. Skoraj pravim, ker seveda pi izvirnega Bachovega baroka so bili z avtom, pac za dva je ceneje kot le-živi kar precej obcanov v vaseh in poleg preostalih elementov tega zna­talo, pa še ustavljala sva se na poti zaselkih v domžalskem hribovitem cilnega sloga in pa preostalih izved-in raziskovala Nemcijo. No, ko pa zaledju, seveda premalo zanimivem, benih elementov na mnogo vec kot pa sva se naslednji dan hotela zapeljati da bi se z nami ubadal kak avtobusni zgolj dostojni ravni. Muzika je bila vec z avtomobilom tudi v mesto, naju je prevoznik, ali da bi nam obcina po­ kot odlicno izbrana, prebrana, prire­gostitelj skoraj smeje ustavil, ceš, naj skušala organizirati kakršen koli pre­ jena in izvedena. Tudi obcinstvo nav­ne noriva. Postaja mestne železnice voz, pa ceprav le enega na uro. Ne, kljub cez 90-minutni dolžini ‘uradne­je bila od naše vile oddaljena le ne-tukaj se pac moraš sprijazniti s svo­ ga’ dela koncerta, ni in ni hotelo odgo­kaj minut, vlak te je pripeljal prav jo obcansko drugorazrednostjo, in varjati v povsem drugem fluidu (apla-v središce mesta, kjer imaš odlicne pac ali pešaciš, ali pa si organiziraš vzu) navedenim umetnikom. Zato smo povezave z avtobusom ali pa naprej lasten prevoz, kot veš in znaš; lahko slišali še dodatek, in kar samo po sebi s podzemno železnico in to ceneje smo le hvaležni, da imajo vsaj otroci preprica, da imamo tudi v Domžalah, od placila parkirnega mesta. Avto preskrbljen prevoz v šolo. morda v neke vrste ljubljanskem obro­je ostal parkiran na vrtu vile, saj ga In potem, ko takole primerjam last-januarja) nastopili z izkljucno prireje-vih kombinaciji, dalec okrog nas sko-bju, odlicno obcinstvo; obcinstvo, ki je dejansko nisva potrebovala vse dni no situacijo, povezano z dobrih dvaj-no Bachovo orgelsko (inštrumentalno) raj neslišani, in tako se Bekavcev kon-že ozavešceno, ne glede na program, ki bivanja v LCB, uporaba javnih pre-set kilometrov oddaljenim centrom glasbo oziroma njegovimi orgelskimi certni abonma še vedno nadaljuje z ve-ga tokrat in v tej sezoni še posebej za­voznih sredstev je bila ne le cenejša, Ljubljane, ter situacijo ljudi, ki živijo trio sonatami slovitega barocnega liko radovednostjo, pricakovanji in se znamujejo ‘gastarbajterji’. bila je hitrejša, udobnejša in pred-dobrih dvajset kilometrov od sredi-skladatelja Johanna Sebastiana Bacha pravilom konca s potešitvijo vseh teh Naslednji koncert omenjenega ci­vsem prijetnejša od prebijanja skozi šca Berlina, se še kako zavem pome-(1685–1750). Gre za prisrcen splet šestih (visokih) pricakovanj vedno bolj uspe-kla bo že 4. februarja v sosledju sezon­velemestno plocevinasto gneco. Vse na trditve: »Višine standarda življenja orgelskih del, v katere je moral priredi-šno. Tudi tokrat je bilo tako. Ne gle-ske tematike z izkljucno Beethovnovo to je bilo, še preden smo uzavestili prebivalstva se ne meri po številu in telj, fagotist S. Azzolini sam, vložiti kar de na morebitno pricakovano dolgo-glasbo in povsem drugimi umetniki; vpliv naših ravnanj na pregrevanje ceni avtomobilov, ki jih vozijo, pac pa precej truda, da je lahko izlušcil iz sicer casnost, se je le-ta prav po zaslugi vse še eno tovrstno in še mlajšo glasbeno planeta. stoterice (orgelskih) pišcali zdaj glasbo trojice (in ne le posebej izpostavljene-elito: M. Bogataj (violina), G. Pantner Dandanašnji je ogromno slišati o Kako krasno bi bilo, ko za samo tri pihala. Res, da je naš Beka-ga fagotista S. Azzolinija) koncala vec Wolfand (viola), J. Stadler (violonce­tem, kako bi morali manj uporabljati bi avtomobil potreboval vac dvakrat posegel še po basovskem kot uspešno. Posamicna in individu-lo), I. Hrastnik (kontrabas), T. Mocil­vozila z notranjim izgorevanjem, pre-klarinetu, ampak vec kot v en inštru-alna kvaliteta vsakega izmed omenje-nik (klarinet), Andrej Žust (rog) in T. le za daljša potovanja, iti na elektricna, kar pa spet ni ide-ment naenkrat ni mogel pihati. ne in enakopravne trojice se je prav po Huljev (fagot). alno, saj tudi slednja dobivajo dobro medtem ko ga dnevno Vseh šest zaporedoma izvedenih Ba-zaslugi izjemnega in skupnega muzici­mero svoje pogonske energije iz oko-skoraj ne bi rabil, ker bi imel chovih trio sonat v dveh delih je spet pri-ranja sprevrgla v pravi ‘stampedo’ izvr-Dr. Franc Križnar lju neprijaznih virov. Se pravi, ideal-štiriindvajset ur na dan, vse na bi bila uporaba hibridnih vozil, ki dni v tednu na voljo reden pa imajo prvic nekoliko odbijajoco ceno, in drugic nekako se zavedamo, in cenovno dostopen javni Zimski vecer z glasbo našega Tomaža Habeta da gre le za premostitev do casa, ko prevoz! bodo elektricna vozila dobila dovolj zmogljive baterije, da bodo zavladala Pevski tercet Katrinas v KDFB trgu. Se pravi, bi bilo nekako nesmi­selno metati veliko denarja v prevo-kdfb Koncert ženskega vokalnega ki na saneh, Sneženi mož, Kraguljcki (roj. 1947); saj so omenjene skladbe zno sredstvo, ki ga bomo v nekaj le-terceta Katrinas je KDFB 21. decem-in kot edini bis-dodatek Sanja misel. tokrat v izvedbi terceta Katrinas in tih prodajali za drobiž. In tako se ob bra 2019 naslovil z Zimskim vecerom. Ansambel, ki je že doslej v skoraj vseh petih uigranih inštrumentalistk nostalgicnih vzdihih dostikrat spo-Ansambel, ki deluje na sceni od leta 20-letnem (a cappella in s spremlja-in z zahtevnimi aranžerskimi prije­mnim na svojo berlinsko javno pre-1999, zdaj sestavljajo Sanja Mlinar vo) delovanju že dokazal svoje kva-mi izzvene še kot »… najlepše kla­vozno izkušnjo. Kako krasno bi bilo, Marin, Katarina Habe in Petra Grk-litete in po nekaterih spremembah sicne, tradicionalne slovenske in tuje ko bi avtomobil potreboval le za dalj-man. Na sporedu pa so imele dela zasedbe, je seveda tudi tokrat brilji-ter avtorske praznicne skladbe v no-ša potovanja, medtem ko ga dnevno avtorja besedil, glasbe in aranžerja ral v svojem triglasnem petju. K temu vih (glasbenih) preoblekah T. Habe­skoraj ne bi rabil, ker bi imel štiriin-Tomaža Habeta. Njihov nastop je v pa so jih zagotovo navedli številni ta«. Subtilna spremljava kompletne­dvajset ur na dan, vse dni v tednu veliki alias Tomcevi dvorani pospre-(glasbenimi) uspehi na festivalih in ga in kompleksnega instrumentalne­na voljo reden in cenovno dostopenmil Godalni kvartet Feniks: violinist-koncertih, v diskografiji in še kje. So ga (godalnega) kvarteta s harfo pa je javni prevoz! Žal so to vsaj za zdaj v ki Vera Magdevska in Kristina Fale, udeleženke in nagrajenke festivalov, tako še vec kot orisala celoten pred-Sloveniji le mokre sanje. Pac, gospa violistka Eva Grmek in violoncelistka kot so to npr. Melodije morja in son-stavljeni repertoar. Vsemu temu se je ministrica razen besedicenja na tem Monika Hocevar, z njimi pa je vec ca, Orion, Slovenska popevka, Hit fe-tudi tokrat v Domžalah dodobra od­podrocju ni naredila prav dosti, in igrala ali kar bdela harfistka Urškastival, EMA idr. Za kar štiri (disko-zvalo tudi obcinstvo, ki je prakticno se je raje, tako kot vsi ministri pred Križnik Zupan. Ženski vokalno in-grafske) albume in vse, kar so pev-polno napolnilo dvorano ter s spon­njo, vedno znova skrila za velike be-štrumentalni oktet se je predstavil z ske umetnice doslej že dosegle, pa tanimi in impulzivnimi aplavzi mno­sede o rentabilnosti prevozov, tržnih vecinoma novim repertoarjem, vsega je nemalo zaslužen Katarinin mož, go vec kot zgolj formalno ‘dokazalo’, zakonitostih in vse ostale uporabne po organiziranosti in uporabnosti nji-pa je po dolgem in pocez orisal tale slovenski skladatelj, aranžer, produ-da je bil pred in zdaj že za nami še en izgovore za nedejavnost tekoce poli-hovega javnega prevoza.« zimski cas; takrat in tam seveda (še) cent, multiinstrumentalist, dirigent, odlicen, sicer še dodatno praznicno tike. Na obcinski ravni pa je, ce sodim Zdi se, da je slovenska kultura ne le brez snega. pedagog, … Rok Golob (roj. 1975); obarvani glasbeni vecer. po Domžalah, topogledno še slabše. kar se tice doumevanja javnega prevo-V zabavne vode, sicer pa vse od ‘kla-zdaj pa še Katarinin oce, skladatelj, Ob vprašanju, zakaj Domžale še niso za, pac pa ‘javnega’ na splošno, dalec sike’, tradicionalne do zabavne glas-pedagog, dirigent in aranžer T. Habe Dr. Franc Križnar podobno, kot so Grosuplje, Ig ali Pol-zaostala za nemško. Ceprav smo imeli be, odeti spored od Corellija in Mo-hov Gradec, v tretji coni LPP, dobimo še pred nekaj desetletji zgledno mre-zarta do poznanih ponarodelih bo­odgovore, pripravljene z mojstrsko žo javnih prevozov tako na državni žicnic in zabavnih zimzelenih skladb virtuoznostjo, ki nam vsi po vrsti kot lokalni ravni, smo jo žal prepu-s praznicno tematiko pa je bil ome­zagotavljajo, da bi to prekršilo tako stili zasebnikom, ki je ocitno ne znajo njeni (pred)božicni in (pred)novole­rekoc dogmatsko nedotakljivo po-upravljati v javno dobrobit, oziroma tni cas tudi odet. Pri tem so aranž­godbo, ki jo ima obcina sklenjeno z bolje receno, jih slovenska državna in majske preobleke za godalni kvartet s bivšim Kam-Busom oziroma zdajšnjo lokalna politika k temu nista pripra-harfo vdihnile prav vsem predstavlje-Arrivo. Skratka s pogodbo, ki bi nad vljeni prisiliti. In dokler mi, obcani in nim pesmim izpod skladateljskega Domžale, ce bi si jo drznile prekršiti, državljani, ne bomo prisilili vodilnih peresa T. Habeta še dodatno carob­priklicala peklenski ogenj vecnega kadrov k uresnicevanju predvolilnih nost. Vokalno prepletanje vseh treh odplacevanja penalov. Menda prav ta obljub, toliko casa ne bo dosti bolje, (ženskih solisticnih pevskih) glasov ista pogodba o svetosti Arrivine kon-saj verjetno drži, da ima vsako ljud-je še dodatno navdihnilo in ustvari­cesije posega tudi v železniške pre-stvo oblast, kot si jo zasluži, do takrat lo toplino zvoka in celotnega vecera. voze in jih omejuje na število vlakov, pa bomo ceno varovanja okolja place-Z deli in naslovi kot so bili to: Tih ve­kot smo ga deležni zdaj. Skratka, nic vali z dodatno okoljsko obdavcenimi cer/Ves je bel …, Din don, Ave Mari-se naj ne bi dalo narediti. avtomobili, placevali za dražje ‘cistej-ja, Veseli glas gre, Knjiga spominov, Seveda bi se dalo reci, da stvar še’ avtomobile, podjetja, zadolžena za Ples snežink, Pastorale iz Božicnega sploh ni tako slaba in da smo tudi prevoz, pa bodo raje kot za njegovo oratorija/Concerta grossa v G-duru, Domžalcani ne le deležni ugodja jav-funkcionalnost skrbela za kovanje la-op. 6, št. 8 (na melizme a-a-a) Arcan­nega prevoza, celo vec, v bistvu bi stnega dobicka. . gela Corellija, Pastircek pripoveduje, Noc je prinesel mrak, Smrecica, Avse-Kolumne izražajo stališca avtorjev in ne nujno uredništva Slamnika nikova Zvezde ne nebu žare, Zvonc­ kultura Dalmatinski pušeljc – Ženska klapa Kamelije in Klapa Lavanda Koncert dalmatinske glasbe s cukrcki iz sveta slovenske popevke Kakšen zanimiv obcutek – pripravljati ti strastno, kot oni to znajo, so ubirali cljivo izrazilo, da hoce še, smo cisto za koncert dalmatinske glasbe z vonjem strune in nizali znane obmorske melo-konec vsi skupaj, tudi obcinstvo, zape­po morju v obdobju, ko vse utripa v dije drugo za drugo … Pravi balzam za li popevko, ki se jo vselej lahko zapoje pisanih luckah in je zrak poln cimeta, od zime premraženo celinsko dušo! tudi brez vsake vaje – Dan ljubezni. kraguljckov in skladb, kot so Jingle Po zahvalah vsem zaslužnim za ta Za Kamelije je bil to res nepozaben Bells, All I Want For Christmas is You dogodek (Kulturnemu domu Groblje, vecer – dragocena izkušnja in moc­in podobne … Ta podvig Kamelij je bil JSKD Domžale, Kulturnemu društvu na spodbuda za naprej, da bomo lah-v stilu tega, kar je letos moj brat do- Domžale, Klapi Lavanda in umetniške-ko skupaj z našim tako toplim obcin­dal k svojemu vošcilu: »All I Want For mu vodji Primožu Leskovcu) sta koncert stvom delili še veliko tako prijetnih tre-Christmas is June.« Ne mara mraza in zakljucili obe klapi družno s skladbama nutkov. Pa cimprej! zime, komaj caka poletje. No, na vecer Pastirce mlado i milo in Ružo moja cr-Marija Kavcic 3. januarja se je izkazalo, da ni edini, vena. Ker pa je obcinstvo dovolj prepri-Foto: Jan Šuštar saj so ljubitelji poletja, morja in dalma­tinske glasbe že pol ure pred koncer-dalmatinske muzike; prav tako odpr-cer Kamelije predstavile skladbi Sjeca­tom dvorano Kulturnega doma Groblje ti pa so bili poslušalci tudi za sloven-nje na Velu Luku in Ribari v novi pre­zapolnili prav do zadnjega koticka.ske popevke. Skladbe Vino i gitare, Ti obleki. Že po prvi skladbi smo zacutile, da si moja ljubezen in Ne bodi kot drugi V osrednjem delu vecera smo oder obcinstvo res diha z nami. Vsi skupaj so tudi tokrat zazvenele s citrami (Da-prepustile gostom, Klapi Lavanda. Mo-smo uživali tako v ljudskih dalmatin-mjana Praprotnik), prvic pa sta Ro-ška klapa (ena boljših pri nas!), klasika skih skladbah, ki smo jih izvajale a ca-manca (Božic) in Damjana vzeli v roke dalmatinske glasbe – kako bi ne bilo ob-pella, kot tudi v priredbah popularne tudi svoji kitari, tako da smo na ta ve-cinstvo navdušeno? Ležerno, pa hkra- Domžalski rogisti ob obcnem zboru MENACENKOVA DOMACIJA • Odprta od 10.-12. in od 17.-19. ure V pricakovanju 30. rojstnega dne ob 10.00 | Vodeni ogled po stalni razstavi FRANCE AHCIN in razstavi ZMAGO KOVAC: Drevesne zgodbe | vodi Katarina Rus Krušelj kd domžalski rogisti Clani Kul-nastopi so bili zelo uspešni, svojo lju-vajah, nastopih in ostalih aktivnostih. turnega društva Domžalski rogisti so bezen do tovrstne glasbe pa so fantje Prisotni so prisluhnili tudi financnemu GALERIJA DOMŽALE • Odprta od 10.-12. in od 17.-19. ure se na obcnem zboru zbrali že 10. de-podajali tudi najmlajšim, hkrati pa z porocilu, z uspešnostjo dela pa sta se ob 10.00 | Ustvarjalna delavnica ob razstavi TAMARE CETKOVIC cembra 2019, in predsednik Jernej Hri-vestnim obiskom vaj in bogatitvijo pro-strinjala tudi castno razsodišce in nad-vodi Lu.ka Berlot | za otroke (4+) in mlade | Bobri na potepu v Domžalah bar se je lahko veselil dobre udelež-grama dvigali tudi kvaliteto igranja, po zorni odbor. Dirigent Daniel Savnik je ob 17.00 Zaprtje razstave TAMARE CETKOVIC | vodi avtorica be, ki je, ne nazadnje, tudi potrditev kateri so znani po vsej Sloveniji in tudi ob porocilu poudaril pomen delovanja SLAMNIKARSKI MUZEJ • Odprt od 10.-12. in od 17.-19. ure uspešnega dela v pravkar koncanem izven nje. Predsednik Jernej Hribar je Domžalskih rogistov in izrazil željo, da letu. Tudi gostov ni bilo malo, med podal tudi predlog usmeritev za delo v se društvo okrepi s še kakšnim glasbe-Ogled stalne razstave 300 lET slAMNIKARsTVA NA njimi tudi predstavniki Godbe Dom-letu 2020, ko jih caka udeležba na 3. EP nikom, da si pridobijo skladbe sloven-DOMžAlsKEM in razstave PlETEMO KITE žale, Simfonicnega orkestra Domžale lovskih rogistov na Poljskem, medna-skih avtorjev za njihove Es rogove. Ob ob 11.00 | DOMžAlsKI KOMORNI ZBOR, BANDA CITRARsKA - Kamnik in PGD Domžale. rodno tekmovanje v Avstriji, udeležba tem je treba napisati, da so Domžalski Nastop pevskega zbora in recitatorjev | zborovodja: Gregor Klan.i. Za vse, ki spremljajo delo Domžal-na srecanju slovenskih lovskih pevskih rogisti eni redkih, ki s svojim igranjem KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE skih rogistov, porocilo predsednika ni zborov in rogistov v Medvodah ter vsaj navdušujejo tudi v drugih državah, ce­ bilo nic novega, saj so sproti ponosni 25 nastopov v obcini Domžale in širom stitke pa zaslužijo tudi za novi zlati rog, ob 16.00 | Murat & Jose: RITMICNO ŠKATlAsTE PRAVlJICE na vse uspehe – tako domace kot med-po Sloveniji. Tajnik društva Tine Pavli, osvojen na mednarodnem tekmovanju plesno-glasbena predstava | za družine, 3+ | Bobri na potepu v Domžalah | vstop narodne, ki jih dosegajo rogisti. Tudi le-ki je bil tudi delovni predsednik, pa je v Avstriji, da številnih drugih odlicnih z brezpla.nimi vstopnicami tos ni manjkalo priznanj, tudi številni prisotne seznanil s porocilom o delu, uspehov ne naštevam posebej. MESTNI KINO DOMŽALE Številne pozitivne ocene je bilo sli- šati tudi v razpravi, kjer so tudi gostje Preživite ga Domžalska premiera z režiserko Dano Budisavljevi= našli veliko lepih besed za skoraj tri de­setletja dolgo in uspešno delo rogistov, ki se pripravljajo na slovesno leto 2021, ko bodo praznovali 30. rojstni dan. Za­nesljivo bodo jubilejno leto pricakali z v vaši najljubši kulturni ustanovi najmanj 30 nastopi v letu 2020 ter sku- Vstop prost! paj s prijatelji pripravili bogat program v praznicnem letu. Do tedaj pa srecno! Vera Vojska Foto: arhiv Domžalskih rogistov Pesmi so darilo za potrta srca in izgubljeno dušo Ljudske pevke KD Domžale praznovale 40. rojstni dan ljudske pevke kd domžale Že prva pesem, ki so jo Ljudske pevke v Kulturnem domu Groblje zapele na slovesnem koncertu ob svojem 40. rojstnem dnevu 13. decembra 2019, je na lica obiskovalcev izvabila smeh in praznicno vzdušje je zajelo vso dvorano. Zakaj pa bi bilo tokrat dru­gace kot v vseh teh štirih desetletjih petja Ljudskih pevk Kulturnega dru­štva Domžale, ki jih vodi neutrudna Mara Vilar, se je vprašal marsikateri od obiskovalcev, ki se je že vec deset­krat preprical, da z Maro in ljudskimi pevkami ni nikoli dolgcas. Cudovite ljudske stare pesmi, ki jih ne bi niko­li poznali, ce jih ne bi ohranjale naše ljudske pevke, bi že zdavnaj potonile v pozabo, tako pa s svojim ljudskim iz-rocilom znova in znova prihajajo med nas in postajajo pomemben del naše kulturne dedišcine. Pevovodkinja Marja Vilar ima kul­turo, predvsem pa pesem v krvi, zato ni bilo nic nenavadno, da je ob priho­du v Domžale iskala priložnosti za to-vrstno kulturno udejstvovanje. Naj­lepša priložnost, ki jo izkorišca še da­nes, je Maro našla pred štirimi dese­tletji v nekdaj mogocnem Toku, kjer so sicer najvec poudarka dajali do-seganju norme, ob tem pa nekoc na­šli tudi prostor za petje, ki mu lahko prisluhnemo še danes, ko mogocne in skoraj znamenite tovarne ni vec. Po zaslugi Mare in njenih ljudskih pevk, o katerih sem nekje prebrala, da je po­tem, ko je tovarna zaprla svoja vrata, Mara svoji ljubezni do glasbe in petja še bolj odprla srce, pa tudi svoj dom, saj so vaje kar pri njej doma. V štirih desetletjih se je nabralo veliko nasto­pov – uradnih in neuradnih. Pevke so in še pojejo na proslavah, obletni­cah, rojstnih dnevih, življenjskih ju­bilejih, praznovanjih, srecanjih, slo­vesnostih, obiskujejo mlajše, ki z nji-mi radi zapojejo, in starejše, ki se ob njihovih pesmih pomladijo, vsi pa ve­selo smejejo. Srecamo jih lahko ob vo­dnjakih, na izletih in pogrebih, svo­je sporocilo Pesmi so darilo za potrta srca in izgubljeno dušo pa so ponesle tudi na Slovenija ima talent. S svojimi nastopi, neizmerno energijo in ljube­znijo do petja so postale prepoznavne doma in v svetu. Pevke Slavi Gercar, Mari Škerjanec, Jelka Plaznik, Majda Mocnik, Stanka Prislan in pevovodkinja Mara Vilar še kar vztrajajo v petju, ki je staro kot cloveški rod in z njim prenašajo izro-cila naših prednikov, in so, kot je bilo povedano na praznicnem koncertu, kruh in voda ter sol za vse lacne in žejne, tudi zdravilo za potrta srca in izgubljeno dušo ob razlicnih prilo­žnostih, pa tudi bogastvo, ki pogla­blja pristno slovensko ljubezen do ro­dne zemlje. Dekleta so se predstavila z vrsto pesmi s tretjega CD z naslovom Kjer sonce sije na domacije, s svojim obi-skom jih je presenetil in osrecil njihov sošolec Lado Bizovicar, k prijetnejše-mu praznovanju pa so doprinesli tudi njihovi gostje Arclinski fantje, ki po­jejo že 52 let. Ob prijetnem povezova­nju Marije Mojce Vilar smo prisluhni­li tudi Marjanu Ravnikarju, podžupa-nu Obcine Domžale, ki je pevkam ce-stital in jim podaril rože, pred skupno pesmijo pa je Ljudskim pevkam Kul­turnega društva Domžale v imenu Jav­nega sklada za kulturne dejavnosti, obmocne enote Domžale, ter v ime-nu Kulturnega društva Domžale vse najboljše zaželel še Pavel Pevec. Nato so pevke in fantje zapeli skupaj, pri­družili pa so se jim tudi nekateri obi-skovalci. Med njimi je bila tudi pesem Hladna jesen že prihaja, ki je, enako kot vse zapete pesmi, kot sonce ogrela srca obiskovalcev, ki gospe Mari Vilar in njenim ljudskim pevkam cestitajo ob 40. rojstnem dnevu in želijo pred­vsem veliko zdravja. Vera Vojska kultura Slovenec in pol za prijeten vstop v 2020 Ena izmed stalnic je tudi vesela gledališka predstava, ki jo Kulturno društvo Vir ob pomoci Krajevne skupnosti Vir in sponzorjev navadno pripravi vecer pred silvestrovim ter z njo nasmeje množico obiskovalcev, ki so tudi letos napolnili dvorano Kulturnega doma Vir. kulturno društvo vir pri dom­žalah Letos sta bila glavna akterja Aleš Novak in Perica Jerkovic v kome­diji Slovenec in pol. Pred predstavo je prisotne pozdra­vila Tanja Tekavc, predsednica Kul­turnega društva Vir pri Domžalah, in jim tudi v imenu Krajevne skupnosti Vir s pesmijo Ivana Minattija, v kate­ri pred bližajocimi prazniki zapiše, da Naj bodo vaša okna ... cim bolj svetla, saj za svetlimi okni ure in srca meri­jo cas in ljubezen preprosto in zane­sljivo, zaželela cim vec svetlih oken in dobrega v letu 2020. Vsi, ki še niso bili na Triglavu, pred­vsem pa tisti, ki so našega ocaka že obiskali, so z zanimanjem prisluhni­li predstavi o pohodu na najvišji vrh Slovenije, v kateri so izvedeli vse o njegovi zgodovini, kako ga je pred 125 leti za en goldinar kupil Jakob Aljaž, prisluhnili so bajki o zlatorogu in jo lahko primerjali s Hasanagico, se is-kreno smejali ob drugih ugotovitvah razlik med Slovencem in Bosancem ter vmes poznali tudi njuni življenj-ninske zveze, izkušen pohodnik, tv ski zgodbi in skrbi za naravo. Vmes voditelj in komik. Perica je clovek, ki sta nas poucila, kako slabo opre-se izgubi v malce vecjem trgovskem mljen niti slucajno ne smeš v naše vi-središcu. Njuna epska pustolovšci­soke gore, najmanj pa na 2864 metre na, polna presenecenj, komicnih za­visoki Triglav, ki bi ga nekateri osvo-pletov, duhovitih replik in smeha, ki jili kar po najkrajši poti – cez trigla-ga je bilo zlasti veliko pri komentira­vsko severno steno, pa jim vcasih ne nju vremenskih napovedi, odpre vec­gre niti po najbolj oblegani planinski no dilemo: A si res pravi Sloven’c, ce poti s Pokljuke. Vsak zase sta, Peri-nisi šel na Triglav? ca Jerkovic in Aleš Novak, prijatelja s Po izpolnitvi stave, ki jo je Slovenc podobnimi interesi, vzpon na Triglav izgubil, saj se je Perica resda z veli­doživljala razlicno. Aleš je clan pla-kimi težavami, z osvojitvijo Triglava, vendarle postal Slovenec, smo nasto­pajoca nagradili z glasnim aplavzom, ki je bil namenjen tudi organizatorjem prijetnega vecera in sponzorjem, med njimi tudi Lekarni Vir in Arboretumu Volcji Potok. Hvala za prijeten vecer, ki je zanesljivo katerega od zadovolj­nih obiskovalcev navdušil z odlocitvi­jo, da v letu 2020 osvoji Triglav, ce ga je … Vera Vojska Foto: arhiv Siti teater – Matej Pušnik Jože Vajda: Kipi in slike Domžalskega ustvarjalca Jožeta Vajdo smo vec desetletij spremljali predvsem na skupinskih razstavah po Sloveniji in v tujini. menacenkova domacija Po vecle­tnem ustvarjalnem premoru se je v do-macem kraju predstavil z retrospektiv-no razstavo male plastike v patinirani žgani glini, v spremljavi s slikanimi motivi iz narave na platnih. Jože Vajda je po nacinu ustvarjanja izrazit realist, ki se je našel predvsem v kiparstvu. Izdeluje manjše kipce, ki jih rad oživlja s posebnim obcutkom za gi­banje. Serija upodobljenih živali je ti-vlite v bron ali izklesane v kamen. V Likovnem društvu Petra Lobode Domžale, kjer je bil aktiven dalj casa, ga je mentor društva, akademski slikar Daniel Fugger, navdušil še za slikar­stvo. Naj nanizam še nekaj zanimivih podatkov: v tridesetih letih je ustvaril 261 unikatnih kipov, jih razstavljal na 120 skupinskih razstavah in na samo­stojnih razstavah v Sloveniji, na Hrva­škem, v Avstriji in Italiji. Za svoje uspe- sta, ki nakazuje figuralno živost in na­ravno verodostojnost. Avtorjev pose-ben simbolicni poklon slovenski podo-bi dela in ljudskega življenja predsta­vljajo figure cloveka v Sejalcu, Žanjici inPletici slamnatih kit. Še posebej liricni pa so kipci žanrskih prizorov, npr. Bral­ki in Deklica s pišcaljo, ki so se otresli staticnosti ter v obdajajoci prostor vne­sli pravo igrivo in muzikalno razpolo­ženje. Njegove skulpture so prepoznav­ne tudi po specialni poslikavi, ki nas na prvi pogled prepricljivo zavedejo, da so šno delo je prejel certifikate kakovosti s strani žirije Zveze Likovnih društev Slovenije in priznanja s strani strokov­ne žirije Društva likovnikov Ljubljana, njegova dela pa so bila predlagana za izbor za Zlato paleto. Veseli nas, da bo Jože Vajda k zgo­vorni statistiki dodal še svojo prvo sa­mostojno predstavitev v Domžalah, ki smo jo odprli 6. januarja v Menacen­kovi domaciji. Katarina Rus Krušelj Foto: Miro Pivar Recenzija filma1917 Razvpiti 1917 je v marsikaterem ozi­ru perfekten film. V velikem zmago­valcu zlatega globusa lahko vidimo prakticno vse: dovršeno fotografijo, hipnoticno kamero, ki deluje tako, kot da je posnet v enem kadru, in pe­klensko stopnjujoco glasbo, ki naj bi nam pricarala pravo vzdušje prve sve­tovne vojne. Skratka, gre za tehnicno dovršenost brez primere. Nekaj, kar še nismo videli, je skoraj enotno mnenje. Že že, ampak … 1917 je pravi ‘moderni film’, saj re-žiser Sam Mendes (slej ko prej je nje-gov najboljši film še vedno Lepota po ameriško) tozadevno vec kot zado­voljivo nadaljuje po stopinjah svojih predhodnikov Christopherja Nolana tek, da igramo racunalniško igrico in ne da spremljamo film. Temu primer-no pa nepopravljivo trpi humana di­menzija zgodbe, ki nas s cisto clove­škega vidika prikrajša za identifikacijo z glavnima znacajema. Sploh pa nam že predfilm izda prakticno celotno zgodbo, tako da nas pretežno ne zani-ma, kaj se bo zgodilo, temvec kvecje-mu kako. Da, uganili ste: gre za vno-vicno predelavo resnicne zgodbe, ki nam vso grozo vojne pokaže tako sa­moumevno, da nam je v kontekstu re-snicnega razumevanja dejansko celo preblizu. Da, seveda smo fascinira­ni nad vso tehnicno pompoznostjo in zmogljivostjo sodobne tehnologije, vendar hkrati umanjka tista bazicna emocija z vidika sposobnosti cloveške empatije, ki bi lahko presegla golo na­vijaško razpoloženje s kakšnega špor­tnega dogodka. Po ogledu filma smo tako po custveni plati kar malo izpra­znjeni, kar pomeni, da nismo dožive­li katarze. Seveda lahko v en glas skle­nemo, da je vse videno nadvse grozlji­vo in da si cesa podobnega niti pred­stavljati ne moremo, ceprav smo rav­nokar videli film. In ce gremo za nazaj analizirati še zgodbo, dojamemo, da je vse v njej tako lepo in predvidljivo na­stavljeno, da niti sleherni dramaturški obrat ne funkcionira kot resnicno pre­senecenje. Tudi eticni motiv za gleda­nje takšnega filma je skrajno vprašljiv, saj si ga bolj želimo videti zaradi všec­nega videza, kot pa da se naucimo kaj o vojni in njenih posledicah. 1917 je dejansko prava paša za oci, kar mora biti za manj zahtevne­ga gledalca enostavno dovolj. Ce pa nas zanimajo tiste bolj intimne zgod-be posameznikov, ki jih je vsaka voj­na pac polna, potem bomo iz kinod­voran vendarle odhajali nekoliko pri­krajšani. Film si lahko ogledate tudi v Me-stnem kinu Domžale.  Žiga Camernik Vzporedni svetovi vizualne umetnice Tamare Cetkovic Vzporedni svetovi so svetovi, ki jih avtorica snuje za osebno izpoved in tudi potrebo po ustvarjalnem življenju v bolj urejeni medijski resnicnosti. galerija domžale Na odprtju raz-rabo vizualnih in verbalnih elementov stave, 16. januarja, smo izvedeli, da v oblikovanih plakatih kriticno preu­je delo oblikovalca zahtevnejše, kot cuje družbene, a hkrati osebne konte­se zdi na prvi pogled, saj je izdelava kste znotraj nje. Z vsebinsko konota­medijskih sporocil najveckrat diktira-cijo obravnava tudi barve in tehnicne na s strani narocnika. Oblikovalci se podrobnosti, ki jih vecplastno podaja srecujejo z vsebinskimi in tehnicnimi v celostno likovno delo, vredno poglo­omejitvami, ki jim dostikrat preprecu-bljenega pogleda vanj. jejo razvijati ustvarjalnega duha. Zato Tamara Cetkovic, rojena 1971 v Lju­oblikovalka in vizualna umetnica bljani, je prejela številne nagrade na Tamara Cetkovic oblikuje vzporedne slovenskih in mednarodnih festivalih. ustvarjalne svetove kot lastno izpo­vedno delo, ki je tokrat na ogled na razstavi plakatov v Galeriji Domžale. Razstava nam ponuja nenavaden vpogled v kreativno življenje ustvarjal­ke, v njeno vsebinsko neposrednost, tudi provokativno izpoved, ki v splo­šnem tematizira današnjo potrošni­ško družbo. Vkljucuje dvajset digital-nih grafik s slogani in provokativnimi naslovi, fotografijami in dizajni, ki pri­povedujejo o delavstvu, razpadu bivše države Jugoslavije, ‘mentalni’ higieni, ki je vse bolj potrebna ob poplavi in-formacij, bodisi vizualnih sporocil bo­disi svetovnih informacij, vsakodnev-no sprejemajocih prek razlicnih medi­jev. Tamara Cetkovic s svojstveno upo-Kot oblikovalka in umetniška vodja je sodelovala v vec slovenskih agencijah ter je soustanoviteljica Nune Producti­on, kreativnega studia za oblikovanje, spletno produkcijo in medijsko sveto­vanje. Študij je zakljucila na Akademi­ji za likovno umetnost, smer vizualna komunikacija. Vec o pasteh sodobnih vizualnih in oglaševalskih sporocil ter o poglo­bljeni pripovedi razstave z naslovom Pararelni svetovi nam bo avtorica Ta­mara Cetkovic spregovorila na zaprtju razstave, ki bo na kulturni praznik, 8. februarja, ob 17. uri. Vabljeni, vstop je prost. Katarina Rus Krušelj Foto: Miro Pivar (Dunkirk), Denisa Villeneuvea (Blade Runner 2049) in Georgea Millerja (Mad Max: Fury Road), ki so nekakšni trend setterji novega vala filma. Vsi našteti filmi namrec premorejo do te mere iz­piljeno tehnicno dimenzijo, ki nas do-kaj nekriticno posrka vase in ne popu-šca do samega konca. Slednje jim uspe tako suvereno, da se med spremlja­njem zgodbe prakticno nimamo casa vprašati, kako (ne)verjetno je tisto, kar pravzaprav gledamo. Enostavno smo notri in nekako sprejmemo vse, kar se pac zgodi, po ogledu filma pa se pravi­loma pocutimo nekoliko custveno zlo­rabljene. Predvsem Mendes je šel s ta­kšnim nacinom snemanja še korak dlje, saj imamo pri 1917 pogosto obcu­ kultura Veseli cas prihaja k nam Leto 2019, ki je za seboj že zaprlo vrata in omogocilo, da že kar ves mesec ob zapisovanju datumov zapišemo 2020, se je od Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan poslovilo z obiskom Komornega pevskega zbora Šutna Kamnik, ki so se v društvenih prostorih na Studencu v pesmi, besedi in igri predstavili v prijetnem kulturnem veceru z naslovom: Kako so nekdaj koledovali v Kamniku. kulturno društvo miran jarc povedno besedilo – nabožno ali dru-znicni cas, v katerem ljudje odpirajo škocjan Dober vecer vam, Bog daj, go prazniku primerno, prošnja za dar vrata svojih src in domov. Del progra-so pod vodstvom pevovodkinje prof. in zahvala zanj, zakljuci pa z dobrimi ma je obsegal tudi prihod treh kraljev, Pie Brodnik zapeli svojo prvo pesem željami. Obisk kolednikov je prinesel ko so se pevci predstavili tudi kot do-in prisotne spomnili na koledovanje, sreco in blagoslov, pomoc revnim, se bri igralci. ki ima tudi na Slovenskem zelo dolgo je pa vsebina koledovanja spreminja-Obisk Komornega pevskega zbora tradicijo in se z njim srecujemo v casu la, vselej pa bila povezana z dobrotlji-Šutna Kamnik pod vodstvom prof. Pie med božicem in novim letom. Najbolj vostjo in minljivostjo sveta. Darovi so Brodnik ter predstavitev koledovanja v:MUZEJU Februar ‘20 znane pa so trikraljevske kolednice, s najbolj znacilni za trikraljevske kole-na Kamniškem je bil zelo praznicen katerimi se po naših krajih srecujemo dnice in so povezani z obiskom treh zakljucek leta, v katerem je Kulturno še danes in imajo predvsem dobrodel-kraljev. društvo Miran Jarc Škocjan praznova- MENACENKOVA DOMACIJA ni namen. Veseli cas prihaja k nam je med lo 70-letnico uspešnega dela, katere- AHCINOVO LETO Pevci so prisotnim najprej zapeli drugim zapel ženski del Komornega ga pika na i bo postavljena na poseb- Cetrtek, 6. februar 2020, ob 18. uri nekaj kolednic in ob njih obudili spo-pevskega zbora Šutna Kamnik. Pev-ni slovesnosti v letu 2020. Je pa pra- Odprtje min na pestre koledniške obhode na ci so se spomnili nekdanjih Kamni-znicni vecer pomenil hkrati tudi slo- Kamniškem, o katerih govorijo celo ških kolednikov, ki so svojo pesem po-vesen vstop v leto 2020, v katerem vas pred letom 1691. Zanje je bila znacilna nesli tudi v svet, predvsem pa so nas že zdaj vabijo, da se jim pridružite in ZMAGO barocna simbolika, koledniki, podob-spomnili na kolednike, ki razveselju-uživate ob pestrem programu jubilej-no kot danes, pobirajo simbolicne da-jejo ljudi, ki jim odpirajo vrata in osre-nega – 20. kulturnega poletnega festi­ KOVAC rove in jih namenjajo za posebne na-cujejo vse tiste, ki potrebujejo pomoc. vala Studenec 2020. Dobrodošli! mene. Kolednice imajo posebno obli-Ena od kolednic je prisotne popeljala Vera Vojska DREVESNE ZGODBE ko. Zacno se s pozdravom, sledi pri-na poti do svetle zvezde, ki sveti v pra-Foto: Domžalec.si Razstava | Vstop prost. 6. – 27. februar 2020 Vsak dan kaj novega SLAMNIKARSKI MUZEJ Sreda, 5. februar 2020, ob 18. uri Kulturno društvo Jožef Virk Dob je kroniko z letnico 2019 zaprlo z velikim veseljem, MILAN MARINIC saj se lahko pohvalijo z uspešnim delom, pa naj bo na podrocju priprave domacih predstav ali organizacije razlicnih gostovanj – njihovih gledaliških skupin drugod ali V lEpOti kultuRNih drugih v Dobu. DOGODkOV Pogovor bo vodila Cveta Zalokar. kulturno društvo jožef virk pricakujemo novo predstavo, ko nas tošnjem letu, ponavljala pa jo je tudi dob Podobno bo tudi v letu 2020 – ko bodo obiskali Volk in sedem kozlickov. doma – kjer nas je navdušil tudi obisk Vstop prost. v zacetku februarja – ob slovenskem Poleti 2019 so nas kulturniki v Dobu Pokljuškega zdravnika KUD Zasip. kulturnem prazniku lahko pricakujete razveselili z 21. tradicionalnimi kultur-Pa še povabilo na kulturni zacetek SLAMNIKARSKI MUZEJ kar dve imenitni predstavi – za otroke nimi veceri pod zvezdami – Veceri ko-februarja: V Kulturnem domu na Mo- Sreda, 12. februar 2020, ob 18. uri O belem mucku, ki je bil cisto crn; za medije 2019, ko tudi slabo vreme ni pre-cilniku v Dobu vas gledališcniki prav odrasle pa predstavo Vsak dan kaj no-precilo, da si ne bi ogledali predstav: 8. februarja, na slovenski kulturni vega. Dober naslov za kulturna dogaja-Skapinove zvijace, Ljubezen in doma-dan, vabijo ob 19. uri na ogled kome- BORUT PERŠOLJA nja na našem obmocju tudi v letu 2020! co uspešnico Komet prihaja. Dobro obi-dije Vsak dan nekaj novega gledališke Tradicionalni otroški gledališko-skane predstave so prinesle veliko sme-skupine RZ Repentabor. V njej boste VElika plaNiNa - tuDi -lutkovni abonma Živ-žav je v dvorani ha in dobrega razpoloženja ter potrdi-probleme moderne družbe spoznali DOmžalSka na Mocilniku stalnica, ki ob nedeljah tev, da sta dobra volja in smeh zelo za-na humoren nacin. Pri tem vam bo po­popoldne privablja najmlajše od vse želena, posebej ce gre za odlicne pred-magalo sedem oseb, sedem razlicnih Pogovor bo vodila Cveta Zalokar. povsod, zelo uspešna pa je tudi doma-stave. Taka je tudi domaca predsta-karakterjev, sedem razlicnih pogledov Vstop prost. ca otroška gledališka skupina, ki je s va Komet prihaja, s katero je Gledali-na svet. Le dan pozneje, v nedeljo, 9. Košatorepko navduševala na gostova-ška skupina Kulturnega društva Jožef februarja, ob 16. uri pa bo v Kulturnem njih in doma. Nestrpno pa v letu 2020 Virk veckrat gostovala – trikrat že v le-domu na Mocilniku Dob predstava O SLAMNIKARSKI MUZEJ belem mucku, ki je bil cisto crn v iz­ 29. januar - 31. marec 2020 vedbi Lutkovnega gledališca Fru-Fru Ljubljana (za abonma in izven). Pred­stava na igriv nacin uci otroke strpno- PLETEMO KITE sti in razumevanja drugacnosti, med-sebojnega spoštovanja in sprejemanja tematska razstava raznolikosti … Dobrodošli! Vstop prost. Vera Vojska Foto: arhiv KD Jožef Virk Dob Menacenkova doMacija Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale, menacenk@kd-domzale.si | Odprta v .asu razstav od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. SlaMnikarSki Muzej doMžale Kajuhova 5, 1230 Domžale (domuje v Godbenem domu Domžale), slamnikarski. www.kd-domzale.si muzej@kd-domzale.si | Odprt od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 T: 01/722 50 50 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. kultura Tovarna TO(rbic) in KO(vckov) – TOKO Domžale (6. del) Nadaljujemo zgodbe nekdanje usnjeno-galanterijske tovarne Toko Domžale. Zbrane so bile ob razstavi z naslovom TOKO DOMŽALE – Tovarna TO(rbic) in KO(vckov) v Slamnikarskem muzeju, ko je bila prvic obsežneje obravnavana dedišcina te pomembne in priznane domžalske tovarne. Neizpovedana je ostala še marsikatera zgodba iz tovarniških dni, zato vam jih želimo predstaviti tudi v casopisu Slamnik. T oko Domžale je bilo med domžalskimi podjetji z naj­vec zaposlenimi, zato je bila socialna skrb za delavce na izredno pomembnem mestu. Delav­cem je nudila razlicne oblike socialne varnosti – zavarovanja, stanovanja, ugodne stanovanjske kredite, soli­darnostne pomoci, kadrovsko štipen­diranje otrok zaposlenih itd. V tovar­ni so poskrbeli tudi za stalno strokov-no izobraževanje, uvajalne seminarje za novo zaposlene, dijake in študente na delovni praksi, razlicne tecaje, uporabo pocitniških kapacitet, jubi­lejne nagrade, dogodke, kulturne in športne prireditve, strokovna poto­vanja in izlete. Za družabno življenje ‘Tokovcev’ sta skrbeli predvsem sin-dikalna in mladinska organizacija, ob veliki podpori vodstva in splošno­kadrovskega sektorja. Varnost zaposlenih je bila na prvemmestu. Že leta 1947 je bilo v tovarni usta­novljeno prostovoljno gasilsko društvo, ki je skrbelo za požarno varnost. Udele­ževali so se mnogih drugih prostovolj­nih delovnih akcij. Vseskozi so skrbeli za izpopolnjevanje strokovnega znanja Ljudske pevke Kulturnega društva in organizirali poucne ekskurzije v raz- Domžale. V: Tone Juvan (ur.), Pesmi, licne kraje. S podrocja ljudske obrambe ki jih pojejo ljudske pevke Mare Vilar in družbene samozašcite pa je sindikal­ iz Domžal. Domžale: Kulturno dru­na organizacija organizirala vsakoletni štvo Domžale, 2011, str. 1–2; STUPICA, dogodek NNNP (Nic nas ne more pre- Božo: Gostitelj »Usnjariade«. V: Indi­senetiti). To je bila vsedržavna akcija, kator: glasilo delavcev delovne organi­na kateri je jugoslovanska oblast ljudi zacije Toko XI (6), junij 1988, 1. pripravljala na najhujše – kako ravnati v primeru naravnih nesrec, vojn, jedr-IUV Vrhnika, Alpina Žiri, Trio Tržic, Ko-so lahko delavci brali v tovarniškem skih, bioloških in kemicnih napadov. nus Slovenske Konjice, Galant Ljublja-glasilu Indikator. Glasilo je bilo infor-Potekala je obicajno ob sobotah.na in Tovarna usnja Slovenj Gradec. mativno-politicno glasilo delavcev Slovenski kulturni praznik lahko Športno rekreativna dejavnost je po-Pevsko kulturo je vec desetletij delovne organizacije Toko Domža­membno vplivala na zdravje in pocutje vzdrževal Ženski pevski zbor Toko le, ki ga je izdajal delavski svet od letos praznujete s Pepelko delavcev ter krepila medsebojne odno-Domžale, ustanovljen leta 1978 na po-1978 dalje do 1988. Do leta 1987 je se pri delu. V okviru vrst športne rekre-budo direktorja Franca Sladica ob pri-izhajal enkrat mesecno, nato pa šti­acije je bilo smucanje tisto, ki je imelo pravah na proslavljanje dneva žena. ri številke na leto. V glasilu so bile V Kulturnem domu Radomlje bo februarja spet carobno. v Toku najdaljšo tradicijo. Redno so na-Sestavljalo ga je okrog 20 delavk, zbrane razlicne informacije, ki so jih stopali na tradicionalnih športnih pri-zaposlenih v tovarni, in so s petjem delavci potrebovali za ucinkovitejše reditvah Šuštariada in Usnjariada, ki popestrile razlicne delovne proslave. medsebojno informiranje o delu in sta ju organizirali kolektivi usnjarske in Zbor se je redno udeleževal pevskih življenju v kolektivu. Glasilo je bilo usnjarsko-predelovalne industrije v Slo-revij v domžalski obcini, pevskega ta-izredno pomemben vir informacij veniji. Organizirali sta se v zimskem (tek-bora v Šentvidu, srecanj pevskih zbo-tudi za razstavo. movanje v tradicionalnem veleslalomu) rov usnjarsko-predelovalne industrije (se nadaljuje)in spomladanskem casu (tekmovanja v v Slovenj Gradcu itd. Po letu 1997 so se  Katarina Rus Krušelj nogometu, kegljanju, balinanju itd.) De-pevke preoblikovale v manjšo pevsko lavci tovarne Toko so se tekmovanj red-skupino Ljudske pevke – Ginko, od Literatura in viri: GORNIK–KUGLER no udeleževali oziroma bili tudi gostite-leta 2003 pa v manjši zasedbi nasto-Marija: Kadrovska politika in planira­lji športnih iger, ki so se jih udeleževali pajo kot Ljudske pevke iz Domžal. nje kadrov v DO Toko. Diplomsko delo. kolektivi tovarn: Peko Tržic, Sava Kranj, O delovanju in dosežkih tovarne Ljubljana: FSPN, 1983; PEVEC, Pavel: Zaradi izjemnega zanimanja se na Pustotnik in Edita Stegnar Dodic kot oder vraca Pepelka, muzikal za vse ge-kralj in kraljica, Žiga Bunic kot glasnik neracije, in sicer v petek, 7. februarja, ter Nejc Lisjak v vlogi markantne ma-ob 18.00. Glede na datum predstave cehe Beulah. V muzikalu nastopa tudi je ogled uprizoritve odlicen nacin, da 16-clanski zbor, glasbo pa v živo izvaja obeležite slovenski kulturni praznik. komorni orkester pod vodstvom aka- Zasedba nadarjenih igralcev, pev-demskega dirigenta Iztoka Kocena. cev in plesalcev, na celu katere stopa-Dih jemajoca scena na vrtecem se ta mlada zakonca Tjaša Hrovat in Uroš odru, ki je ideja Urške Gregoric, in Steklasa kot Pepelka in njen princ, se barvita, razkošna kostumografija, ki je po vec kot 20 ponovitvah ponovno si jo je zamislila Marija Zajc Jašovec, zbrala, da s prepricljivo igro, ubranim dodata piko na i, vsi elementi skupaj petjem in ocarljivim plesanjem uroci pa poskrbijo, da se cisto v vsakem gle­gledalce vseh starosti. Predstava, ki je dalcu prebudi otrok. Tudi tiste, ki mi-nastala v koprodukciji KD Mlin Rado-slijo, da so za zgodbo prestari ali pa so mlje in KD Ihan, je premiero dožive-jo slišali že neštetokrat, bo ta razlicica la pred vec kot dvema letoma v režiji pustila odprtih ust. in prevodu Nejca Lisjaka, pod glasbe-Vljudno vabljeni, da tudi vi preživi­nim vodstvom Uršule Jašovec in s ko-te prvi petek v februarju s svojimi lju­reografijami Petre Vegelj. bljenimi ob ogledu carobnega muzika- Tokrat se bo v vlogi dobre vile pr-la Pepelka. Vstopnice so na voljo pre­vic predstavila tudi vrhunska operna ko spletne strani www.mojekarte.si, pevka Zala Hodnik, preostala zased-na bencinskih crpalkah ali prek tele­ba pa ostaja nespremenjena – Natja fonske številke 051 230 554 (Klavdija). Levec in Gaja Sorc kot polsestri, Tadej Tatjana Bonin kultura IZJEMNO USTVARJALNO LETO TOMAŽ HABE, SKLADATELJ Ob zakljucku leta se radi ozremo nazaj, in ko smo se skupaj z domžalskim skladateljem Tomažem Habetom sprehodili skozi zadnje obdobje, je obveljala ugotovitev: leti 2018 in 2019 sta izjemni v vseh pogledih, še posebej pa glede na veliko število njegovih izvedenih glasbenih del, napisanih tako za pihalne orkestre, pa solisticne in komorne skladbe ali pa zborovske pesmi, za odrasle in otroke. likovnih samorastnikov pa sta bili ob Cveta Zalokar odprtju razstave del Hlebinske naive Z prav tako v izvedbi ansambla Glasbe­ato je prav, da tudi širša jav­ ne šole Trebnje izvedeni skladbi Dve nost dobi možnost vpogleda narodni in Naif (krstna izvedba). in pregleda, kje vse so v za­dnjem obdobju bile izvedene Zborovske skladbe Pomemben delež v kompozicijskem ustvarjalni boom kaže tudi dejstvo, Habetove skladbe, pri cemer na pravi opusu skladatelja Tomaža Habeta da so bile mnoge med njimi napisane imajo tudi zborovske pesmi in pri­prav v zadnjem obdobju in so v tem redbe. V zadnjem obdobju je teh kar casu doživele tudi svoje krstne izved­ nekaj: naj omenimo majski koncert be, doma in v tujini. Mešanega pevskega zbora Lipa zele­nela je pod vodstvom dirigenta Karla Skladne za pihalne orkestre in Leskovca, ki je v Zavodu sv. Stanisla­ godbe va zapel krstno izvedbo pesmi Pred Skladatelj Tomaž Habe zelo dobro po­ mojo kajžico; Habetovo skladbo za zna in vsestransko spremlja slovenske moški zbor Oj, le enkrat pa je prvic godbe in pihalne orkestre, zato je med izvedla vokalna skupina Urban v dvo­njegovimi novonastalimi skladbami ve­ rani Union v Mariboru v okviru Ob-dno dovolj takšnih, ki jih napiše zanje. mocne revije odraslih pevskih zborov Policijski orkester je tako na maj- in malih vokalnih skupin Zborovske skem koncertu leta 2019 v mariborski harmonije 24. junija 2019, na kateri je Unionski dvorani pod vodstvom di- prof. Habe sodeloval tudi kot strokov­rigenta Nejca Becana zaigral krstno ni sodelavec. izvedbo Habetovega Koncerta za Domžalski komorni zbor je na svo­ jem letnem koncertu 16. junija 2019 s podnaslovom TaDu, ki je edinstven klarinet, klavir in pihalni orkester v Kulturnem domu Franca Bernika v svojem podajanju obeh nosilnih in- izvedel vec Habetovih skladb (Hod‘te štrumentov in njunega prepletanja, k nam na kres; Nede mi vec rasla) kot kar sta na koncertu odlicno opravila krstno izvedbo pa so zapeli pesem solista Dua Claripiano Dušan Sodja in Vsako jutro, vsako noc. Tatjana Kaucic. v okviru Operacije helikon v izvedbi izvedla skladbo Tri šaljivke pod Sliv-O slednji je kritik France Križnar zapi-Na festivalu sodobne glasbe Kogo- Tudi poletje je prineslo nekaj zani-Pihalnega orkestra Premogovnika Ve-nico, napisana prva za to priložnost; sal, da sta v njej kot solista nastopila jevi dnevi v Kanalu ob Soci sta bili s mivih izvedb Habetovih del; tako so lenje z dirigentom Nejcem Becanom in Mengeška godba je prvic zaigrala dva odlicna domacina, pevski solist, Habetovimi skladbami zaznamovani bile 29. junija v kulturnem domu v Pod-švicarskega solista na sopranskem he-skladbe Ples snežink, O smrecica in baritonist Martin Kozjek in altovski tako sezona 2018 kot tudi 2019. V sep­kloštru (Arnoldsteinu na avstrijskem likonu Stephana Rudeza izvedena takoskladbo Zvezde na nebu (Avsenik) saksofonist Andrej Omejec, ki sta se tembru 2018 je Slovenski oktet zapel Koroškem) na jubilejnem koncertu Er-v Velenju kot v Kinu Šiška. Helikon, ta skupaj s skupino Katrinas. Domžalska dobro izkazala pred domacim obcin-krstni izvedbi dveh pesmi Cic,civ,civ de-Wind-Feuer za mešani zbor in pihal-nenavadni instrument, ni prav pogo-godba pa je svojemu castnemu clanu stvom kot izvrstna sogovorca Habeto-in Vsi birtje so kunštni, Zbor Sloven-ni orkester (ki ju vodi dirigent Boštjan sto solisticno zastopan. Delo s stavki posvetila izvedbo njegovega stavka iz vih dokaj modernisticno koncipiranih ske filharmonije pa je v okviru istega Dimnik) izvedene tri skladbe: Dim, Brstenje, V dvoje je lepše in Iskanja je cikla Pod vrhovi, skladbe, ki je bila samospevov. festivala izvedel tudi krstno izvedbo crni dim, Jutro upanja in krstna izved-bilo napisano prav za ta instrument, obvezna tudi na 39. tekmovanju slo-Na podrocju komorne glasbe je pesmi Repa, mak, suknja, frak. Še­ba III. stavka skladbe Erde Beseda – v njem pa je skladatelj združeval ele-venskih godb. prav tako na domžalskem odru kul-stega septembra 2019 pa je doživela Zemlja (za zbor in pihalni orkester), mente popa in jazza z ritmi etno glasbe turnega doma v septembru 2019 v v izvedbi Slovenskega okteta krstno kot solisti pa so nastopili sopranistka Rezije, Istre in tudi Makedonije. Delo je Komorne skladbe okviru projekta D 7 v izvedbi mladih izvedbo zborovska pesem Prišla bo Nadja Petrova, na klarinetu Boštjan Di-veliko pohval doživelo tudi v tujini, saj V okviru 34. slovenskih glasbenih domžalskih glasbenikov zazvenela še vigred. Na koncertu, ki je potekal v mnik in na klavirju Jan Pušnik. ga je 3. radijski program ARS prenašal dnevov, ki so 7. aprila potekali v Vi-ena krstna izvedba Habetove skladbe okviru istega festivala v Novi Gorici, je Stoti obletnici prikljucitve Prekmur-v 24 evropskih držav. teški dvorani ljubljanskih Križank, je z naslovom Odmevi spominov za Zbor Slovenske filharmonije pod vod­ja k maticni domovini v cast je prof. Novembra 2019 je na 23. tekmova-klarinetist Jože Kotar izvedel krstno septet, v kateri so odmevali spomini stvom Gregorja Klancica na besedilo Habe skomponiral skladbo za solo so-nju slovenskih godb Godba Cerknica z izvedbo skladbe Igrice in listi. na domžalskega pianista Acija Ber-pesmi Cirila Zlobca zapel Habetovo pran in pihalni orkester v treh stavkih, zabavnem delu programa zaigrala Ha-Na tradicionalnem koncertu Sim-tonclja. skladbo Zaliv. poimenovano Tri prekmurske, za ka-betovo skladbo Navihanci za ksilofon fonicnega orkestra Domžale - Kamni-Ob odprtju Osnovne šole Mokronog Po krstni izvedbi 16. septembra v tero je material crpal iz bogate zakladni-in pihalni orkester. ki v Kulturnem domu Franca Bernika 11. oktobra 2019 je instrumentalni an-Slovenski filharmoniji so tudi v za­ce prekmurskih ljudskih napevov. Prvic Na novoletnih koncertih, ki so po-je 26. aprila 2019 orkester zaigral dve sambel uciteljev Glasbene šole Treb-mejskem Cedadu 23. oktobra 2018 pri­je bila izvedena v avgustu 2019 v okviru tekali ob koncu leta 2019, je najprej Habetovi skladbi: Otožna jesen in nje, ponovno krstno, zaigral skladbo pravili koncert v spomin žrtvam prve mednarodnega tabora mladih godbenic Godba Cerknica s solistko Ljobo Jence Moja tišina iz cikla Cvetovi košenin. Dve za deset. V trebanjski Galeriji svetovne vojne VOJNA, TRPLJENJE, in godbenikov Musica creativa, ki je po-SLOVO IN TOLAŽBA na katerem so tekal v Izoli, koncert mladih godbeni- Zbor ter Trobilni in tolkalni ansambel kov pa se je zakljucil v Slovenski filhar- Slovenske filharmonije pod vodstvom moniji. Kot izjemna solistka je v skladbi dirigenta Gregorja Klancica izvedli zapela sopranistka Nataša Zupan. Habetovo skladbo Jemal jih je dan in Godba ljubljanskih veteranov (di­ jemala jih je noc. Na junijski prireditvi Ciciban poje in certih v Ljubljani krstno izvedla Navi­ rigent Jurij Cizej) pa je na dveh kon­ pleše, ki je potekala v mariborski Uni­hanko za pikolo in pihalni orkester, onski dvorani, so bile izvedene številne kot solistka pa je nastopila Nataša Habetove otroške pesmi z orkestralno Hladnik. spremljavo: Kralj Matjaž (z besedilom Jeseni je bila 10. oktobra v okviru A. Štefan), Pesem o sinici (ljudska) Festivala Unicum 2019 na Konserva­ ter krstne izvedbe pesmi Dedek moj toriju za glasbo in balet (Ljubljana) v (besedilo I. Sivec), Kje je domovina izvedbi Orkestra slovenske vojske pod in Cez tri gore (besedilo T. Habe). Tudivodstvom dirigenta Marjana Grdadol­ na novoletnem koncertu na OŠ Rodica nika prvic izvedena Habetova skladba z naslovom Vesolje želja je otroški pev-Balada za Šentjernej. ski zbor, ki ga vodi Ema Cerar, zapel Le dva dni pozneje, 12. oktobra, kot novitete kar tri pesmice za otroški je bilo v atriju Mestnega muzeja Lju­ pevski zbor: dve na besedili Frana Mil-bljana v izvedbi ansambla za sodobno cinskega Pesem zvezdice zaspanke glasbo MD 7 izvedeno Habetovo delo in Pesem zvezd ter eno na besedilo Preludij in Agapantes za MD7. Kot skladatelja Sonce in planeti. je zapisal kritik Pavel Mihelcic, se v Seveda pa je na koncu treba ome­noviteti »prepletata barvitosti dveh iz­ niti tudi nadvse odmeven božicni postavljenih instrumentov«, klarineta koncert skupine Katrinas v Kulturnem in klavirja, »harmonski splet pa deluje domu Franca Bernika v decembru nežno, subtilno in bogato«. 2019, za katerega je prav vse skladbe Opazna noviteta, ki je kar dvakrat napisal ali napisal zanje priredbe prav zazvenela v oktobru 2019, je tudi Sona- Tomaž Habe, in dejstvo je, da skupina ta za mladost – Koncert za sopranski Katrinas živi in prepeva pod njegovim helikon in pihalni orkester, ki je bila budnim ocesom in ušesom. . pogled na domžalsko preteklost UPRAVNI RAZVOJ DOMŽALSKE OBCINE 1849–1995 Ena temeljnih zahtev mešcanske revolucije leta 1848 v Avstriji je bila uvedba obcin kot samostojnih in samoupravnih prvostopenjskih oblasti. Miroslav Stiplovšek N so uspešno preprecevale delovanje aslednje leto je zakon dolo­ okupatorjeve uprave in uresnicevanje cil nastanek krajevnih ob- njenih ponemcevalnih ciljev. cin s samoupravnimi ozi­roma avtonomnimi pri- Delovanje domžalskega ljudskega odbora od maja 1945 stojnostmi za odlocanje o nekaterih do oblikovanja Mestne obcine lokalnih zahtevah.Vloga obcin, obseg Domžale leta 1952 njihovih pristojnosti in od države na­ nje prenesenih upravnih nalog, krite- Po koncu vojne je gradnja najnižjih riji glede ozemeljskega obsega in mi- oblastnih organov potekala na novih nimalnega števila prebivalstva, sesta­ temeljih socialisticnega gospodarstva va obcinskih organov in nacin njiho- in odnosov, s cemer so bila povezana ve izvolitve ter financiranje obcinskih tudi podrocja njihovega delovanja. V dejavnosti so se glede na vsakokratne prvih sedmih letih so morali reševati družbenopoliticne, gospodarsko-so-fare. Prvi domžalski župnik Franc Ber- aktualne povojne probleme (obnova cialno in prosvetno-kulturne razmere nik je poudaril, da je obcinski odbor porušenih objektov, izvedba agrarne v obdobju habsburške monarhije, v ca-svojo ‘veliko in važno vlogo’ opravil reforme in nacionalizacija podjetij, su prve Jugoslavije med vojnama, v de-‘v vsakem oziru castno’. Samostojna organizacija preskrbe, nova ureditev setletjih socialisticne Jugoslavije in po fara Domžale, ustanovljena leta 1908, zdravstva in socialnega varstva ter nastanku Republike Slovenije v okviru je bilo veliko priznanje vsestranske­ ponovni zagon prosvetno-kulturnih ustav s posebno zakonodajo o obcinah mu napredku Domžal. dejavnosti). Trški odbor je uspel, da spreminjali in dograjevali. V skladu z Deželna vlada za Slovenijo je leta so v Domžalah na novo zaživele ali ob-njo je potekal tudi razvoj domžalske 1918 domžalski obcinski odbor, v ka-novile svojo dejavnost številne usta­obcine, v katerem so bile številne po-terem so bili tudi nemški odborniki, nove: Zdravstveni dom, Dom onemo­membne prelomnice, med katerimi naj razpustila in imenovala sosvet z ge-glih, Zavod za socialno zavarovanje, posebej poudarimo nastanek Mestne rentom. Od leta 1921 so bile nato vsa-urad financne kontrole z delokrogom ustanov, zaslužijo povišanje v trg, saj banka, osnovna šola, nižja gimnazija, obcine Domžale leta 1952 in oblikova-ke tri leta obcinske volitve, na katerih v 18 sosednjih obcinah. tudi po številu prebivalstva presegajo glasbena šola, vajenska šola, usnjar­nje zdajšnje Obcine Domžale leta 1995. je bil liberalni politicni tabor uspe-bližnja stara trga Mengeš in Moravce. ski tehnikum, kino podjetje in knji­ šnejši od katoliške Slovenske ljudske Trški odbor Domžale 1925–1941 Kralj Aleksander je odborovo ute-žnica. Ob skromnih dotacijah se je na Krajevna obcina Domžale stranke, tudi zaradi podpore mocne Obcinski odbor, izvoljen leta 1924, meljeno prošnjo rešil marca 1925 z novih organizacijskih in programskih od sredine 19. stoletja do stanovske organizacije obrtnikov. Po je soglasno ugotovil, da Domžale po ukazom o razglasitvi Domžal za trg. temeljih razmahnila tudi društvena razglasitve Domžal za trg prizadevanjih obcinskega odbora je industrijski, obrtni in trgovinski raz-O množicnih prireditvah v pocastitev dejavnost, zlasti na kulturnem, teles­leta 1925 leta 1921 zacela v Domžalah delovati vitosti, bogatih družbenih dejavno-tega upravnega povišanja Domžal so no-kulturnem in humanitarnem pod-Deželni zbor za Kranjsko je sprejel za-obrtno-nadaljevalna šola, na to pa še stih ter kot sedež vec medobcinskih obširno pisali vsi vodilni casniki in rocju. Veliko prostovoljnega dela so kon o delovanju obcinskih odborov še­ poudarili, da je le redko kateri kraj v clani društev vložili tudi v obnavljanje le leta 1866, kar je sovpadalo z zacetkom Sloveniji doživel v zadnjih desetletjih in gradnjo objektov za razvoj posame­slamnikarske industrije v Domžalah. tolikšen vsestranski napredek kot znih družbenih dejavnosti. Na uspe-Njen razmah do zacetka 20. stoletja, ko Domžale. šnost prizadevanj ljudskih odborov so je bilo v 20 slamnikarskih tovarnah se- Izvoljeni trški odbor so oblasti po negativno vplivali velika podrejenost zonsko zaposlenih tisoc delavcev in uvedbi kraljeve diktature leta 1929 na-višjim organom, nezadostna gmotna delavk, je bil pomemben gmotni te­ domestile z imenovanjem novih od-sredstva in velika razdrobljenost. melj za uspešno delovanje obcinskega bornikov predvsem iz liberalnega po-Samo na obmocju zdajšnje obcine odbora na gospodarskem, komunal­ liticnega tabora, ki je po novi nedemo-Domžale je bilo deset krajevnih ljud­nem, socialnem, zdravstvenem in šol­ kraticni volilni zakonodaji leta 1933 skih odborov, med katerimi je bil s skem podrocju. Slovenski slamnikarji tudi zmagal na obcinskih volitvah. Po svojimi gmotnimi sredstvi in kadri za so bili lastniki zlasti manjših obratov, zmagi na volitvah leta 1936 je prevzel izvajanje nalog najbolj usposobljen najvecje tovarne pa so bile last tirol­ vodenje domžalske obcine katoliški domžalski trški, od leta 1949 mestni skih podjetnikov, ki so na vodilna politicni tabor. Ob združevanju obcin ljudski odbor. Že odbor OF Domžale, mesta vanje pritegnili svoje rojake. V leta 1933 se je domžalski trški obcini ki je deloval ilegalno med vojno in od Domžalah, kjer se je od sredine 19. sto­ pridružila obcina Depala vas z oko-maja 1945 do jesenskih volitev ljud­letja do leta 1910 vzporedno z naglim li 230 prebivalci. Število prebivalcev skih odborov opravljal oblastne na­gospodarskim razvojem število prebi­ domžalske obcine je do konca tridese-loge, je takoj po njihovem prevzemu valcev podvojilo na 1960, je živelo tudi tih let naraslo na okoli 3000. ugotovil, da je za uspešno delovanje 276 tirolskih priseljencev. Tako velike Domžalsko obmocje je v obdobju potrebna širša zaokrožena teritorialna spremembe gospodarsko-socialnih in med vojnama doživelo velike gospo-enota. Zato je okrajnemu odboru OF narodnostnih razmer so bile na Sloven- darsko-socialne spremembe. Med prvo predlagal prikljucitev okoliških krajev skem izjema. Kar pet tirolskih slamni­ svetovno vojno se je zacelo propadanje v okvir domžalskega ljudskega odbo­karskih podjetnikov je glede na volilno slamnikarske industrije, ki je bilo kon-ra. Poudaril je, da bodo Domžale kot zakonodajo zaradi placevanja visokih cano med veliko gospodarsko krizo v središce mogle »še povecati industrij­davkov pridobilo odborniška mesta prvi polovici tridesetih let. Vzporedno ski, kmetijski in obrtni napredek«. brez volitev. Ti so tudi zaradi gmotne pa je v Domžalah in okoliških krajih do Ta predlog je udejanila šele zako­moci pomembno vplivali na delova­ zacetka druge svetovne vojne nastalo nodaja iz leta 1952, ki je ponovno nje domžalskega obcinskega odbora. okoli 20 tovarn kar osmih industrijskih uvedla obcine in dolocila njihova oze-Ta je svojo samoupravno pristojnost panog, v katerih je bilo zaposlenih nad meljska obmocja. Obcine ni opredelila najprej uveljavil z ustanovitvijo redne 1700 delavcev. Na ožjem domžalskem le kot predstavniške organe državne ljudske šole 1864, ki je zacela delovati obmocju se je tedaj že vec kot polovica oblasti, temvec tudi kot organe ljudske v neustrezni zgradbi. Leta 1888 mu je prebivalcev preživljala z zaposlitvijo v samouprave z nalogo, »da dajejo smer povišanje dohodkov od industrije in industriji, obrti in trgovini. gospodarskemu, socialnemu in kultur­obrti omogocilo izgradnjo novega šol- Domžalski trški odbor je uspešno nemu razvoju« na temelju socialistic­skega poslopja na zdajšnji Ljubljanski z urejanjem ulic skrbel za komunalno ne ureditve. Njihove pristojnosti so se cesti, ki ga je leta 1910 še razširil, hkra­ dejavnost in posebej za elektrifikacijo sicer povecale, toda okraji so imeli kot ti pa je dosegel tudi razširitev domžal­ trga, za širitev zdravstva in socialnega višji forumi odlocujoci vpliv na obcin­ske osnovne šole v štirirazrednico. Po skrbstva, na šolskem podrocju pa je sko delovanje, posebno na financnem prizadevanjih obcinskega odbora je bil nov velik dosežek zacetek delova-in gospodarskem podrocju. zacela leta 1880 delovati v Domžalah nja mešcanske šole kot nižje srednje Z novo teritorialno razdelitvijo je pošta, dve leti pozneje orožniška po­ šole za kadrovske potrebe industrije bila ustanovljena v okraju Ljubljana staja, 1899 pa je bil nastavljen še davc­ in obrti. Domžale so v poldrugem de-okolica kot najvecja Mestna ljudska ob-ni uslužbenec. Izjemno pomembna setletju od razglasitve za trg postale cina Domžale (MLO) z 9400 prebivalci. pridobitev pa je bila ustanovitev zdra­ pomembno središce južnega dela ka-V njej so bili združeni kraji predvojnih vstvenega okrožja Domžale leta 1911 mniškega okraja. obcin Domžale in Ihan ter deloma obci­za opravljanje terenske zdravstvene Uspešno delovanje obcinskega od-ne Homec, njen drugi del pa je bi vklju­službe v še sedmih sosednjih obci­ bora kot tudi številnih slovenskih us-cen v novo obcino Radomlje s 3200 pre­nah. Obcinski odbor pa se je dejavno tanov in društev je prekinila nemška bivalci. Na obcinskih volitvah decem­vkljucil tudi v dolgoletne priprave za okupacija aprila 1941. Vodenje ob-bra 1952 je bilo v odbor MLO Domžale faro Domžale. Sofinanciral je širitev cinske uprave v Domžalah je prevzel izvoljenih 35 odbornikov, ki so izvolili cerkve, izgradnjo pokopališca in dru­ nemški komisar. Partizanske enote in ožji izvršilni odbor in svete za vsa te­ge objekte, ki so bili pogoj za nastanek organizacije Osvobodilne fronte (OF) meljna podrocja svojega delovanja. . politicne stranke V Sloveniji nimamo namenskih krvodajalska akcija. Ker sem redna krvodajalka, helikopterjev za izvajanje nujne sem se je tokrat udeležila v Domžalah. Prišla sem V zacetku leta je v Domžalskem domu potekala medicinske pomoci. Potrebe po nekaj pred 9. uro dopoldan, ravno nekaj minut za avtobusom, ki je prišel s Trojan. Bila je res velika helikopterskem reševanju rastejo, gneca, saj sem koncala šele nekaj cez 11. uro. Ko naše zmogljivosti pa padajo. sem cakala za sprejem, za pregled in odvzem krvi, Nesprejemljivo je, da v Sloveniji sem veckrat pomislila tudi na to, da bi se odpelja­ leta 2020 ni ustrezno poskrbljeno la v Ljubljano. Nisem bila slabe volje zaradi zdra­vstvenega osebja – niti takrat, ko so šli na malico, za helikoptersko reševanje in ceprav je veliko ljudi v vrsti godrnjalo zaradi tega. da zadeve na tem podrocju niso Nenazadnje so tudi zdravstveni delavci upravice-dokoncno dogovorjene. ni do odmora in malice, ne glede na to, koliko lju­ di je v vrsti. Pomislila pa sem, zakaj se je avtobus s Trojan pripeljal ravno v Domžale? Bi se bilo težko zoril tudi reševalec Robert Sabol, ki je izpostavil, zapeljati 20 minut naprej do Ljubljane? Tam imajo da je vcasih potreben helikopter na dveh ali treh vsekakor vecje zmogljivosti in vec zdravstvenega lokacijah socasno in da ga v tem primeru ne more-osebja, da bi šli postopki hitreje naprej. jo zagotoviti. Opozoril je tudi na to, da je Slovenija Ob vsem tem cakanju sem razmišljala tudi o ena redkih evropskih držav, ki nima namenskega našem zdravstvenem sistemu. V Sloveniji nimamo helikopterja za reševanje, ceprav jim pomaga voja­namenskih helikopterjev za izvajanje nujne me-ški helikopter, ki pa je prevelik in težje pristane na dicinske pomoci. Potrebe po helikopterskem reše-kraju intervencije. vanju rastejo, naše zmogljivosti pa padajo. Nespre-Zadnje ankete nam kažejo, da je trenutno jemljivo je, da v Sloveniji leta 2020 ni ustrezno po-najbolj priljubljen minister za zdravstvo Aleš Ša­skrbljeno za helikoptersko reševanje in da zadeve beder. Res me zanima, s cim je preprical ljudi? na tem podrocju niso dokoncno dogovorjene. He-Z dolgimi cakalnimi vrstami? Z nereformo zdra­likopterske prevoze zaenkrat opravljata Slovenska vstvenega sistema? Z neurejenim podrocjem he-vojska in policija. V Novi Sloveniji smo zato sklica-likopterske nujne medicinske pomoci? Ali s tem, li nujno sejo na temo helikopterske nujne pomoci, da je sistem družinske medicine tik pred zlo­saj si želimo, da bi bila ta seja spodbuda vladi, da mom in da ljudje prejemajo kemoterapijo na ho-stvari premakne naprej. Cilj Slovenije bi moral biti, dnikih bolnišnice v stoje? Ocitno je nagrajen za da se oblikuje financno vzdržno in kakovostno nuj-zatiskanje oci pred problemi ali pa imajo ljudje no medicinsko pomoc, ki se bo lahko primerjala z zatisnjene oci in ušesa na volitvah, ko je treba drugimi evropskimi državami. Na težave je opo-nameniti glas stranki s konkretnim programom. lista reza / rok ucakar grašic, generalni sekretar Hej, tovariši, po(d) orožje vsi! Neupoštevanje volje ljudstva Prometno najbolj obremenjeni del Domžal, vsak dan se na avtocesto vkljuci po 9000 vozil na uro ter proti centru mesta po Krumperški ulici prek 25.000 na dan, od tega je približno 15 odstotkov tovornih. To je razvidno iz ela­borata prometne študije za Domžale, kjer tudi piše, da obstojece cestno omrežje ne omogoca vzpostavitve alternativnih poti, ki bi mesto bi-stveno razbremenile tovornega prometa, zato je treba tovorni promet preusmeriti izven središca Domžal, saj v nasprotnem lahko pricakujemo prometni infarkt. Po mnenju nekaterih svetnikov v župano-vi koaliciji in nekaterih obcinskih služb je to obmocje itak ‘degradirano’ … Torej so prebi­valci Zaboršta manjvredni, moteci in zavirajo ‘razvoj’? Zapletati se je zacelo že leta 2018, ko je zdajšnji koalicijski svetnik zbral 16 pod-pisov svetnikov, da se tocka ne obravnava naOS Domžale. Župan je tocko modro umaknil, ker bi v nasprotnem izid glasovanja dokoncno izbrisal ta neprimeren projekt. A je ponovno poskusil že na naslednji seji, le da so se taisti pobudniki cudežno premislili? Je tudi tokrat spregovoril kapital investitorja? Zgodile so se volitve in potem se pokaže vsa pokvarjenost politike, ko so dva svetnika in ena svetniška skupina neprofesionalno prestopili na neprofesionalni podžupanski stolcek, pred­volilne obljube pa so izpuhtele tako hitro, kot je dolga pamet zlate ribice. Nemogoce pa bo po­ zeleni slovenije / gregor horvatic je nedopustno! Proracunu sem, kot svetnik ‘prižgal zeleno luc’, a z zadržkom, saj so obcutno zmanjšana sred­stva za sanacijo okoljskih bremen, nic ni govora o povecanju kapacitet v domu za ostarele, nicel-no je korišcenje evropskih sredstev. Verjamem, da se bo to spremenilo! Oba proracuna sta sprejeta, odlocitev sem sprejel po razpravi, saj je nacrt razvojnih progra­mov zadovoljiv, je pa vprašljiva njegova realiza­cija. Se pa sprašujem, mar k temu ne botrujejo predolgi mandati nekaterih? Ob tem ne morem mimo tega, da me je zmo­tilo javno prigovarjanje domžalske podžupanje Renate Kosec, ki je dejala, da kdor je PROTI pro-racunu, je proti razvoju obcine Domžale. Poskus izsiljevanja glasov ZA s pomocjo ‘zbujanja slabe vesti’ je popolnoma v nasprotju s temelji demo-kracije, jaz pa nisem ‘poslušen izvajalec navo­dil’, kot so si to nekateri predstavljali. V stranki Zeleni Slovenije nam je popolnoma jasno, da je lokalna politika izrednega pome­na, saj se odloca o varovanju okolja, zdravju, izobraževanju, varnosti, kvaliteti bivanja, tako urbanega kot ruralnega, nisem pa preprican, ce se zdaj umetno zagotovljena glasovalna vecina ter obcinska uprava na celu z direktorjem Edvar­dom Ješelnikom tega zavedata. Obe ‘veji oblasti’ Beda domžalske razvojne prihodnosti: predvideni trgovski center in tehnicni pregledi za kamione! To je ocitno zdaj najvišji domet ‘nekoc’ razvitih Domžal. Kakšna dodana vrednost, nove tehnologije, razvoj, prostor zadovoljnih ljudi ...? teptati in pozabiti stališca KS Slavko Šlander, obcinskega odbora za prostor in nasprotovanje krajanov Zaboršta, združenih v Civilno inicia­tivo Zaboršt. Glasovanje na zadnji seji OS, kjer so svetniki LTD, SDS in … , preglasovali ostale svetnike. Odlocilen politicni manever, ki je za­bil zadnji žebelj v krsto razocaranih in izigranih krajanov. Svetniki, ki ste glasovali za predlog župana, ne pozabite, bumerang se vedno vrne. Sicer pa v stilu podžupana »Ko j… Zaboršt, važna je zma­ga!« Proracunu sem, kot svetnik ‘prižgal zeleno luc’, a z zadržkom, saj so obcutno zmanjšana sredstva za sanacijo okoljskih bremen, nic ni govora o povecanju kapacitet v domu za ostarele, nicelno je korišcenje evropskih sredstev. Verjamem, da se bo to spremenilo! sta po ‘združitvi’ namrec pozabili na ‘demokra­cijo’. Še posebej, ko je 15 obcinskih svetnikov in obcinska uprava brezkompromisno ter brez koncepta urejanja prostora povozili mnenje KS Slavko Šlander, Civilne iniciative Domžale Za­boršt ter mnenje prebivalcev Zaboršta, ki se ne strinjajo z umestitvijo tehnicnih pregledov za to-vorna vozila in trgovinami v svoje okolje. Sledite volji obcank in obcanov, saj lahko Domžale kaj hitro postanejo ‘prostor nezado­voljnih ljudi’! Tokrat je na udaru diplomacija. Ta se je znašla pred težkim obdobjem. Med Severno Korejo in ZDA vla­da izjemno napeto ozracje, omenja se celo 3. sve­tovna vojna, in izgleda, da tega v resnici nic ne mo­re popraviti. Ker se slovenska prva stranka na desnici ocitno tako boji, da bi se uresnicil najbolj crn scenarij, hkrati pa svoj strah upravicuje z visokimi številka-mi migrantov, nenazadnje pa tudi željo po vecji do-movinski zavesti in trdi disciplini, si želi vse 19-let­ne Slovence poslati v vojsko. Ob tem pa pozablja, da ima Slovenija 2 milijona prebivalcev. Naša generacija (2001) šteje dobrih 9 ti­soc glav. Ce od tega odštejemo tiste, ki se bodo izmi­kali, tiste, ki zaradi zdravstvenih težav ali lastne fizio­nomije ne bodo primerni za vojsko, in tiste, ki se bo-do temu jasno uprli, nas ostane verjetno kakih 7 ti­soc. Ampak tudi vsak izmed teh ni clovek za vojsko (cetudi je fit in ni upornik). To je bodocih 5 tisoc raz­meroma izurjenih moških letno. Ali lahko kljubuje­jo svetovnim vojaškim velesilam? Mocno dvomim. Še bolj smešen se mi zdi vzgojni vidik spre­jema takega ukrepa. Ce 19-letnika starša nista disciplinirala do te mere, da bi bil kolikor toliko odgovoren, se poraja vprašanje, ali ga 6-mesec­no služenje vojaškega roka bo. Verjetno bo mo­ral cakati na življenjske udarce. ltd / janez avsec Ce 19-letnika starša nista disciplinirala do te mere, da bi bil kolikor toliko odgovoren, se poraja vprašanje, ali ga 6-mesecno služenje vojaškega roka bo. Edino pri domovinski zavesti ta ideja ne pro-pade povsem. Ampak: ali je povecevanje patrio­tizma res vredno takega denarja, kolikor bi ga bilo potrebnega za izvrševanje obveznega vojaškega roka? Sploh ce vemo, da lahko kaj takega uredimo z novim predmetom v srednjih šolah in odmevnej­šim praznovanjem državnih praznikov ... Poleg vsega pa bi za namecek najmanj toliko fantov, kolikor bi jih domov odšlo s ponosom, da so naredili nekaj dobrega za državo, domov odhajalo z grenkim priokusom, mislec: »Kaj vse se bo še spomnila ta država?« No, do sem menda nihce ni razmišljal. Bomo, tovariši, zato res morali po(d) orožje v vojsko vsi? Glede na podhranjenost le-te, ga bomo morali nemara prinesti kar s seboj. Razvitost nima samo pozitivnih ucinkov Tokrat sem se namenil pisati o dejstvih, ki sem jih spoznal v Projektni skupini za pregled cen komu­nalnih storitev, in okolišcinah, ki so odraz dana­šnjega casa. Vsi vemo, da je odraz razvitosti tudi povecano število prebivalcev, ki ‘pridelajo’ vecje kolicine komunalnih odpadkov, ki so sestavljeni iz smeti in komunalnega blata. Naša obcina je delni lastnik dveh javnih podjetij, katerih dejavnost je skrb za sodobno predelavo komunalnih odpadkov. Obe podjetji, JKP Prodnik in JP centralna cistilna naprava Domžale - Kamnik, se, ceprav skrbita za popolnoma razlicne komunalne odpadke, srecuje­ta z enakim problemom, dvig cen sežiga odpadne frakcije in dvig cen sežiga in kompostiranja ko­munalnega blata. S prstom lahko pokažemo proti Kitajski ali pa Madžarski, na prvo, ker je preneha-la sprejemati evropske smeti, in na drugo, ker ne sprejema vec tujega komunalnega blata. A s tem ne bomo rešili težave, ki jih ima sodobna družba – komunalni odpadki. Komunalnih odpadkov je v potrošniški družbi vse vec in vec in na to ne more-mo vplivati. Lahko sicer locujemo odpadke, in na ta del smo v naši obcini lahko upraviceno ponosni na naše obcane, a še vedno bo ostal del odpadkov, ‘Politika’ se lahko odloci za subvencijo, a s takšno odlocitvijo obcani na daljši rok vec izgubimo, kot pridobimo, kajti ce damo ‘sem’, moramo to nekje ‘drugje’ vzeti. ki jih ni mogoce predelati, temvec jih je treba sež­gati. Naša država nima zmogljivosti, da bi sežgali vse naše smeti, zaradi tega morata prej omenjeni podjetji iskati ponudnike v tujini, ki svoje storitve ponujajo po ‘zelo’ tržni ceni, ki so odraz trenutne situacije. Iz napisanega lahko razberemo, da je del zneska na naših položnicah neodvisen od ‘politi­ke’. Ta pa lahko delno vpliva na ceno omrežnine, ki se obracuna vsem uporabnikom vodovoda in kanalizacije. Osnova za oblikovanje cen omrežni­ne je uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih obcinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. ‘Politika’ se lahko odloci za subvencijo, a s takšno odlocitvijo obcani na dalj­ši rok vec izgubimo, kot pridobimo, kajti ce damo ‘sem’, moramo to nekje ‘drugje’ vzeti. Odgovornost do okolja za prihodnost EU Leto 2020 bo v EU predstavljalo prelomnico na vec podrocjih, saj se soocamo s številnimi ži­vljenjskimi izzivi: podnebne spremembe, brexit, digitalizacija, zagotavljanje varnosti, migra­cijski pritiski, vzpon populizma in ohranjanje evropskega ekonomsko-socialnega modela. Ob tem pa ne gre spregledati, da se v letošnjem letu obetajo tudi ameriške volitve, kar se kaže tudi ob zdajšnji nerazumni vse bolj zaostreni zunanji politiki Donalda Trumpa. Prepricana sem, da le s postavitvijo skupnih ciljev lahko EU preživi in z njo tudi mir, ki v Evro-pi vlada že vec kot 70 let. Potrebujemo politiko, ki bo pred svoje lastne interese postavila iskren interes ljudi in ne le dolocenih posameznikov. Pomembno je, da v življenju ne vidimo le posa­meznih dreves, temvec celoten gozd. Prvo veliko dejanje nove komisije pod vod­stvom Ursule von der Leyen bo oblikovanje za­konodajnih predlogov za pravicno tranzicijo v brezogljicno družbo. Trdno verjamem, da mora odgovornost do okolja in gospodarstva, ob za­vzemanju za temeljne demokraticne vrednote EU, postati prioriteta novega mandata Evropske komisije in parlamenta. Prepricana sem, da se odnos do našega življe­nja in potomcev lahko zrcali tudi skozi odnos do našega okolja. Trdno verjamem, da bo ena naj­vecjih bitk, poleg tiste o naših temeljnih vredno­tah EU, prav bitka za naše okolje. Spoštovani bralci, upam, da so vas prazniki napolnili z mirom in veseljem ter pogumom, da bomo v novem desetletju skupaj zmogli izpol­niti vsak svoje poslanstvo in življenjske naloge. Zavihajmo rokave in gremo naprej. Skupaj smo mocnejši. politicne stranke |šport V decembru 2019 smo clani OO Domžale, OO Moravce in OO Lukovica na povabilo evropske poslanke Ljudmile Novak obiskali sedež Evrop­ske ljudske stranke (ELS) in Evropski parlament. Po nocni vožnji z avtobusom smo se ustavili v Luksemburgu in si ogledali center glavnega me-sta. Pot smo nadaljevali do Bruslja. Naslednji dan smo si ogledali znamenitosti glavnega me-sta Belgije in tudi cudovito staro mesto Brugge. Naslednji dan so nas lepo sprejeli na sede­žu Evropske ljudske stranke. Predstavili so nam njeno zgodovino in stanje po zadnjih volitvah v Evropski parlament. Skupina Evropske ljudske stranke je najvecja in najstarejša skupina v Evrop­skem parlamentu. Njene korenine segajo do usta­noviteljev, ocetov EU – Roberta Schumana, Alci-deja De Gasperija in Konrada Adenauerja. Njeni clani prihajajo iz vseh evropskih držav clanic. Kot desno sredinska skupina se ELS zavzema za moc­no Evropo. Cilj ELS je ustvariti bolj konkurencno in demokraticno Evropo, kjer ljudje lahko zgradi­jo življenje, kot si ga želijo. Vsakomur želijo dati enake možnosti za uspeh, vkljucno z družinskimi podjetji, malimi podjetji, inovatorji, izumitelji, raziskovalci, znanstveniki in samozaposlenimi. V Evropskem parlamentu nas je prisrcno spre­jela naša poslanka Ljudmila Novak s svojima asi- Kot desno sredinska skupina se ELS zavzema za mocno Evropo. Cilj ELS je ustvariti bolj konkurencno in demokraticno Evropo, kjer ljudje lahko zgradijo življenje, kot si ga želijo. stentoma. Po obveznem fotografiranju pred ze­mljevidom Evrope in zastavami je sledila uvodna predstavitev delovanja Evropskega parlamenta z vsemi odbori. Ljudmila Novak je clanica v odbo­ru za okolje, javno zdravje in varnost hrane. To je najštevilcnejši odbor v Evropskem parlamen­tu. Okolje bo tudi eno najpomembnejših podro-cij delovanja nove sestave EU. Ob tej priložnosti smo si seveda ogledali tudi dvorano evropskega parlamenta, kjer poslanci sprejemajo koncne odlocitve, ki so pomembne za vso Evropo. Lju­dmila Novak se nam je ob koncu obiska zahva­lila za podporo kršcanski demokraciji in za delo v dobrobit Slovenije, mi pa smo se ji zahvalili za prisrcen sprejem. Proti domu smo se odpravili z mislijo, da smo lahko zelo ponosni, da smo del družine evropskih narodov. December je res prav poseben mesec. Ne samo, ker je zadnji mesec v letu, predvsem je mesec, v katerem se vsi trudimo, da bi bil do vseh pri­jazen, v naši obcini pa smo se odlocili, da bo caroben. In res je bil. Zaceli smo ga s prižigom luck na najlepši novoletni jelki, ki je res prica­rala carobnost mesta, ki je v vseh decembrskih dneh prinesel številne prijetne dogodke. Letošnji december je bil za vse nas in vse ti-ste, ki so nas v decembrskih dneh obiskali ne­kaj posebnega, saj nam je postregel tudi z zelo zanimivim Carobnim mestom, ki je obcankam in obcanom pricaral precudovito praznicno razpoloženje. Dogodki so se preselili s tržnega prostora v Slamnikarski park pri obcinski stavbi. V lesenih hišicah, ki so se imenitno vkljucile v sam prostor in obiskovalce ocarale z raznovr­stno ponudbo, med katero seveda ni manjkalo raznih sladkih dobrot, pa tudi ‘kuhancka’ ne, zanimiva pa je bila tudi ponudba rocnih del. Kar nekajkrat sem bil prisoten na dogodkih in sku­paj s številnimi obiskovalci ugotavljal, kako po­seben je prostor za obcinsko stavbo. Ob pogledu na množico obiskovalcev, ki jih v prvih dnevih tudi slabo vreme ni zadržalo doma, sem vedno znova ugotavljal, da je Carobno mesto prava re-šitev, kar je potrdilo tudi vsak dan vecje število Letošnji december je bil za vse nas in vse tiste, ki so nas v decembrskih dneh obiskali nekaj posebnega, saj nam je postregel tudi z zelo zanimivim Carobnim mestom, ki je obcankam in obcanom pricaral precudovito praznicno razpoloženje. obiskovalcev. V glasbenem paviljonu so se zvr­stili razlicni glasbeniki in glasbene skupine, ki so bogatili in lepšali vecere. Ne morem pa mimo dejstva o uspešnem so-delovanju Slamnikarskega muzeja, ki je ponu­dil obcanom brezplacen ogled tega muzeja in v njem možen nakup slamnikarskih izdelkov, še kako primernih tudi za novoletna darila. Ob tem pa lahko ugotovimo, da ob dobrem sodelovanju dosežemo in vcasih tudi presežemo kulturno po­nudbo, kot je obisk Slamnikarskega muzeja. Samo želim si, da bi bilo takšnih in podobnih prireditev na tem prostoru vedno vec. Tudi sam bom takšne projekte podpiral. Družina v gibanju, istocasno, vsaj enkrat tedensko V današnjem casu napredka in tehnologij dodatne dejavnosti zagotovo lahko tudi stresno vplivajo na starše oziroma skrbnike, ki se trudijo in išcejo rešitve, da bi otroku omogocili vse in še vec. V današnjem casu napredka in tehnologij dodatne dejavnosti zagotovo lahko tudi stresno vplivajo na starše oziroma skrbnike, ki se trudijo in išcejo rešitve, da bi otroku omogocili vse in še vec. R azumemo lahko, da v prete-izziv je predstavljal tudi naslov vadbe, 4.Vsaj dvakat letno srecanje z drugimi valo veliko družin ne glede na socialni otrok tece, pomembo je, da mece z klih casih nismo imeli vsega ki v današnjem casu mora ‘delovati’, oblikami gibanja, npr.: pohod, tek, status. eno, nato še z drugo roko, in pomemb­na voljo in so trenutno casi da je število obiskovalcev aktivnosti izven vadbene lokacije s poudar-no je, da pozna in obvlada gibanja v blaginje, in casi, ko si lahko zadovoljivo. Namen je, da na vadbo kom aktivnosti na prostem. Odzivi družin in otrok vse smeri, da trdno obcuti podlago in privošcimo vec. A še vedno je z nami in pride celotna družina, torej vsi clani 5.Vsaj en mesec vadbe izvajati na pro-Starši in otroci so res neverjetni. Pri-krepi stopalni lok, s tem da je bos. V med nami problem. Problem, ki ga kot družine: oce, mati, otrok. Odprta vrata stem. dejo, uživajo in se veselijo z nami. Kot osnovi spodbujamo naravne oblike predavateljica, vzgojiteljica in vaditelji-dajemo tudi ožjim družinskim clanom Se to da speljati? Se to da realizi-vaditeljica sem ponosna na vse v sku-gibanja, hojo, tek, plazenje, lazenje, ca opažam na lastne oci. Problem, da se družine: babica-dedek in teta-stric. rati? DA, velik DA. Uspeva nam in pini Družinska atletika, predvsem pa skoke, poskoke, potiskanje, dvigova­družina ne ustavi. Da si ne privošci pro-Zadali smo si aktivnosti, ki bodo dosegamo vse cilje. na starše, ki pustijo otroke, da padejo, nje, nošenje, vlecenje, metanje, lo-stega casa skupaj. Vsaj en dan v tednu. spremljale celoten vadbeni program Nam kdo pri tem pomaga? Zaen-vstanejo, se poberejo, vcasih tudi kaj vljenje, zadevanje in veso. To je verjetno tisti dragoceni cas, ko so v letu. krat le Obcina Domžale s sofinanci-odnesejo, povlecejo, zložijo in tudi Vse te gibalne elemente oblikuje­ga naši predniki imeli ob ognju. Takrat 1.Vodenje vsaj enkrat tedenske vadbe ranjem športno-rekreativnih progra-pripravijo in pospravijo. S tem je zao-mo v vadbeno enoto in skušamo eno, je bilo veliko opazovanja, gibanja, du-za celotno družino, ki je istocasno mov. Sofinanciran je obisk vadbe. V krožen nacin vzgoje, življenja samega dve ali tri na vsaki vadbeni enoti te­ševnega miru, veselja in druženja. na enem mestu in posledicno v so-Športno atletskem društvu Mavrica že in spontanosti, ki jo vnašamo v svet meljito izpostaviti. Ideja, da bi v društvu, kjer sem -casnem gibanju celotne družine. osem let izvajamo program Družinska odrašcanja. predsednica že osmo leto, je nastala 2. Zdrava prehrana na vsaki vadbe-atletika na lokaciji OŠ Domžale, po-Otroci pa so po mojem mnenju in Zdrav zakljucek vadbe ravno s težnjo po rešitvi tovrstnega ni enoti. Temeljimo, da uživamo družnica Ihan, vsak ponedeljek od opažanju najbolj srecni, ker so starši z Glavnega dela zakljucka nikakor ne problema. Sprva je bilo veliko skepti-prehrano, to je sadje, zelenjavo in 17.15–18.30. Ponosni smo. njimi, ker se jim tisto uro in pol nika-smemo pozabiti okronati z našim cizma: Kakšen bo odziv clanov? Se bo orešcke z lokalnih kmetij. Vadba je redno izvajana, dobro obi-mor ne mudi. Imajo cas zanje, za igro, društvenim projektom, imenovanim kdo sploh odzval? Je ideja dobra, je pri-3.Vsaj dvakrat letno organizacija pre-skana in je ena najbolj ugodnih vadb druženje in veselje. Ce potrebujejo Zdrava prehrana. Enkraten projekt, ki merna casu? Kako bi vadbo resnicno davanj na temo otrok, zdravje, dru-za clane društva z enim samim razlo-stisk, ga dobijo takoj, ce potrebujejo stoodstotno deluje in z njim resnicno opolnomocili za celotno družino? Velik žina, odvisnosti … gom. Ker si želimo, da bi vadbo obisko-toplo besedo, je na voljo, ce si želijo vplivamo, vzgajamo in spodbujamo usmerjati, so starši lahko tudi vodeni otroke in starše k uživanju sadja, ze-in obratno. lenjave in orešckov. Projekt je tako dobro zasnovan, da smo ga prijavili Strokovni vidik celo na razpis Ministrstva za zdravje, Za vodenje družinskih vadb se po iz-ker si želimo projekt deliti z drugimi kušnjah ne odlocajo, povprecno vsi deležniki, društvi in organizacijami, vaditelji oziroma strokovni delavci na ki imajo željo po novih, zanimivih ide­podrocju športa oziroma rekreacije jah, ki lahko obogatijo našo družbo. množicno. Je treba imeti dobra znanja, Veliko si o samem projektu prebere­nekaj veselja, precej poguma in stro-te na naši spletni strani društva http:// kovnosti na podrocju komuniciranja sadmavrica.si/nova/zdrava-prehrana/ in gibanja z odraslimi v družbi otrok. S tem je naš strateški cilj trajno-Po mojem mnenju to funkcijo izjemno stnega razvoja Slovenije, ki smo si ga dobro opravljajo vaditelji, ki smo v zadali v strateškem nacrtu društva v osnovi bolj nagnjeni k pedagoškemu letih 2019–2025, ‘povecati kakovost ucenju oziroma imajo izkušnje na po-življenja’, izpopolnjen. drocju pedagogike in tudi psihologije. Aktivne zakljucne besede Družinska atletika Morda se kdo izmed bralcev slednjega Ker se Športno atletsko društvo Ma-besedila najde v tej aktivnosti. Z vese­vrica v osnovi ukvarja z osnovami ljem sprejmemo vsako družino, ki se gibalne pismenosti skozi vsa obdobja odloci, da bi vadila z nami. Obišcete življenja, velik poudarek namenjamo pa seveda lahko veliko palet mavric­osnovam gibalne sposobnosti posa-nih gibalnih aktivnosti po telovadni­meznikov. Nacin gibanja, izvedba cah v okolici Domžal. giba, dihanje, obvladovanje … Teme-Dobrodošli! Vec seveda najdete na ljimo na osnovnih. naši spletni strani www.sadmavrica.siVkljucene v vadbene procese, ve- Za ŠAD Mavricadno in povsod želimo uciti pravilnih  Mojca Grojzdek, strokovna in strokovno usmerjenih gibalnih delavka na podrocju športa in vzorcev. Torej pomembno je, kako predsednica društva Še slab mesec za piljenje forme Domžalski nogometaši so po zimskem premoru 6. januarja znova strnili vrste in zaceli s pripravami na spomladanski del. Na vrsti je torej tisti najbolj nehvaležen del priprav, poln kondicijskih treningov, teka brez žoge in uigravanja akcij. nk domžale Zares se bo znova za-besedo gostje iz Kranja, ki so v razmi-ja k sosedom, drugoligašu Dobu. Se celo 23. februarja, ko bodo doma v 21. ku šestih minut (med 73. in 79. minu-je pa v Domžale vrnil nekdanji kape­krogu slovenskega prvenstva gostili to) spreobrnili rezultat v svoj prid. Te-tan Zeni Husmani, ob Kamniško Bi-Muro. Nato pa bo sledilo še 15 tekem, sen poraz so zabeležili tudi na drugem strico pa se je iz Tabora Sežane prese­na katerih v boju za evropsko nadalje-srecanju proti madžarskemu prvoli-lil tudi tretji strelec prve lige jesenske­vaje sezone ne bo smelo biti napak. gašu Budafoki, ki je slavil s 3:2. Mre-ga dela, 37-letni Predrag Sikimic. Sle-Zato bodo Domžalcani pod vodstvom žo tekmeca sta zatresla Arnel Jaupo-dnji na željo Razdrha, ki je pred priho-Andreja Razdrha trdo vadili v Dom-vic in Matej Podlogar. Na tretji pripra-dom v Domžale vodil prav sežanskega Od izkušenih Mateja Podlogarja, Slobodana Vuka in Dejana Lazarevica se v spomladanskem delu pricakuje veliko. žalah in na pripravah v Umagu, v tem vljalni tekmi, drugi odigrani med pri-prvoligaša. Ekipa je tako pridobila dva delu bodo odigrali tudi šest prijatelj-pravami v Umagu, so premagali srbski izkušena nogometaša, ki bosta ob Se-skih obracunov. Javor Matis. Nasprotniki so sicer eks-nijadu Ibricicu, Vuku in še nekaterih Trije so že za njimi. Na uvodnem presno povedli, a so Domžalcani po starejših nogometaših vodili ekipo vi­obracunu, ki ga je zaznamovala huda zaslugi Podlogarja izenacili v 12. mi-sokim spomladanskim ciljem naproti. poškodba kolena Tilna Klemencica, nuti, zmago pa je ekipi Andreja Raz-Tudi v sestavi z mladimi nogometaši, zaradi katere bo steber domžalske drha prinesel Jamajcan Anthony Par-ki si na pripravah pridno nabirajo iz­obrambe odsoten vec kot pol leta, so ris v 80. minuti. kušnje ob starejših soigralcih. Domžalcani izgubili s 3:4. Dvakrat so Je pa v zimskem premoru prišlo Domen Jarc vodili, za prvo prednost je v 11. minuti tudi do kadrovskih sprememb v eki-Foto: Nejc Berce/nkdomzale.si poskrbel Slobodan Vuk, za drugo pa v pi, ki so jo zapustili Matija Rom, Josip 68. minuti iz enajstih metrov poskrbel Corluka, Rauno Sapinen in Dino Mu-Janez Pišek. Vseeno so imeli zadnjo šija, ki kot posojen nogometaš odha­ šport Žana do brona na DP, Jože v reprezentanci do posebnega mejnika Tekmovalci Atletskega kluba Domžale so v letu 2020 že zavihali rokave, saj so za njimi že prve tekme. Za prav poseben mejnik je poskrbel veteran Jože Pirnat, ki je nastopil na clanskem troboju reprezentanc Slovenije, Hrvaške in Srbije. In to pri 49 letih! Jože je del slovenske ekipe, ki se je 22. januarja v Novem mestu merila na premiernem dvoranskem reprezen­tancnem troboju, postal po odpovedi nekaterih najboljših atletov v suvanju krogle. A to nikakor ne zmanjšuje tega dosežka, s katerim je zagotovo postal eden najstarejših slovenskih atletov, ki so kdaj oblekli clanski reprezentanc­ni dres. Slovenska izbrana vrsta se je na koncu po dvanajstih disciplinah v moški in ženski konkurenci veselila ekipne zmage, Jože pa je osvojil šesto mesto – kroglo je sunil 12,21 metra dalec. Drugi slovenski reprezentant Klemen Jeršin se je rodil leta 2000, istega leta, ko je Pirnat postavil še ve­dno veljavni clanski klubski rekord AK Domžale 14,60 metra! Razred zase je bil Srb Asmir Kolašinac (20,00), ki ima v svoji bogati zbirki uspehov tudi bron iz evropskega prvenstva ter sedmo mesto iz olimpijskih iger v Londonu. Prvo državno prvenstvo imajo za se­boj pionirji v kategoriji U16. Na dvoran­skem prvenstvu Slovenije se je najboljizkazala Žana Planinšek, ki je v suva­nju krogle osvojila bronasto medaljo zdosežkom 11,81 metra. Žani je ušla lepa priložnost za osvojitev zlata, saj je sle­dnje okoli vratu romalo Hani Juhart iz Velenja, ki je tri kilograme težko kro­glo sunila 12,30 metra, domžalska atle­tinja pa je lani osebno znamko prema­knila vse do 12,50, s cimer je tudi posta-la državna prvakinja. Najštevilcnejša je bila zasedba domžalskih pionirk v teku na 60 metrov, kjer pa mlade atletinje, ki so še lani nastopale v kategoriji U14, (še ) niso bile pri vrhu. Najhitrejša med njimi je bila Maruška Vuk na 26. mestu s casom 8,65. So pa domžalske pionir­ke Maruška, Kaja Zajc, Zala Parkelj in Nina Galic osvojile šesto mesto v štafeti 4 x 200 metrov. Tekmovalno sezono je zacel tudi Ja­kob Mali, ki prvic nastopa v clanski ka­tegoriji. Veckratni mladinski reprezen­tant je na sprint krosu v Žalcu, ki pote­ka na izpadanje po principu sprinta v smucarskem teku, v finalu osvojil cetr-to mesto. Zmagal je najboljši slovenski Kljub osvojenem bronu Žani Planinšek ostaja nekaj grenkega priokusa. gorski tekac Timotej Becan. Tekmovalni led je torej prebit, v fe­bruarju pa domžalske atlete caka še kar nekaj pomembnih tekem, ko se bo že videlo, kako marljivi so bili v zimskem premoru. Ob odsotnosti atletske dvora­ne so vecino treninga opravili na pro-stem, in verjamemo, da se bosta kljub temu prostorskemu ‘deficitu’ volja in trdo dela v prihodnjih tednih spreme­nila v uspešen zacetek sezone 2020. Domen Jarc Clani NK Roltek Dob z novim strokovnim vodstvom – Mesto trenerja zasedel Dejan Djuranovic Modri iz Doba tokrat prvic pod trenersko taktirko izkušenega Dejana Djuranovica – Formo in znanje vratarjev bo nadgrajeval trener Janez Strajnar nk roltek dob Skoraj mesec je že kvadrat’, saj je prvic potekal pod vod-venskih nogometnih klubov, Izole, Slovan, Gorica, Primorje in Interblock. skih stolckih se je malce spremenila minil, odkar smo si še izrekali želje, stvom novega trenerja Dejana Djurano-Olimpije, Gorice, Maribora in naza-Skupno je v prvi slovenski ligi branil tudi igralska zasedba pri Dobljanih, cestitke in novoletne zaobljube, za vica, prav tako pa je prvic trening vra-dnje Domžal, kjer je tudi opravljal vlo-na 420 tekmah, od tega 294 za Primor-saj sta se od modrega dresa poslovila katere upamo, da jih bomo izpolnili, tarjev vodil novi trener vratarjev clan-go pomocnika trenerja clanske ekipe. je med letoma 1994 in 2005. Tako ima Kristijan Šipek in Erwin Tiganj, po no-da pridemo do želenega cilja. Do tega ske ekipe, ‘prekaljeni vratarski macek’ Dejan Djuranovic je sicer tudi nek-najvec nastopov od vratarjev v 1. SNL. vem pa sta ga, kot posojena nogome­zmagovitega cilja si seveda želijo priti Janez Strajnar. Vlogo pomocnika tre-danji reprezentant, za slovensko re-Za slovensko reprezentanco je edinkrat taša NK Domžale, oblekla Simon Gre­tudi nogometaši naše clanske ekipe nerja bo še naprej opravljal Žan Cerar. prezentanco pa je edino tekmo odigral branil 18. marca 1997 na prijateljski tek-gorin in Dino Mušija. NK Roltek Dob. Dejan Djuranovic ni neznanka Do-3. junija 1992 na prijateljski tekmi pro-mi proti reprezentanci Avstrije. Ekipi se je pridružil na treningih Da pa ga bodo dosegli, je treba trdo bljanom, saj je v preteklosti vodil naše ti reprezentanci Estonije. V strokovnem štabu že nekaj casa tudi vezist Karlo Udovicic, trenutno še delati, za njimi pa je prvi trening v letu nogometne rivale Radomljane, kot Janez Strajnar je celotno kariero bra-deluje tudi kondicijski trener Anže clan hrvaškega tretjeligaša NK Hrvace 2020, ki je, lahko recemo ‘premierni na nogometaš pa nosil dres številnih slo-nil v slovenski ligi za klube Domžale, Kunavar. Poleg sprememb na trener-iz dalmatinskega mesta Hrvace. Srecno Erwin Tiganj in Kristijan Ši­ šport Domžalska ‘Sonca’ že uvršcena Izjemna sezona 2019 za Pio Lovric v Ligo za prvaka Za 17-letno domžalsko teniško igralko Pio Lovric je zelo dolga in uspešna sezona 2019. Domžalski triatlonci Trisporta uspešni v sezoni 2019 November je mesec, ko so znani koncni rezultati pokalnih razvrstitev triatloncev za Umetnostni kotalkarji KK Pirueta v 2020 vstopili z navdihujoco prednovoletno revijo Uspešnih nastopov in odlicnih dosežkov polno leto 2019 je Kotalkarski klub Pirueta v decembru zaokrožil s carobnim, tradicionalnim božicno­novoletnim nastopom, ki se je odvil pred polno tribuno gledalcev v soboto, 14. decembra 2019, v telovadnici Srednje šole Domžale. Košarkarji Helios Suns v domacem prvenstvu vztrajajo tik pod vrhom razpredelnice, medtem ko jim v regionalni ABA 2 ligi ne gre vse po nacrtu. Ob treh januarskih porazih so zabeležili le eno zmago. kk helios suns Zacelo se je že 2. kot proti Novem Pazarju. V zadnjih januarja z gostovanjem pri srbskem No-dobrih dveh minutah in pol so zapra­vem Pazarju, kjer so po napeti koncnici vili pet zaporednih napadov, a so jim potegnili krajšo in izgubili z 79:84. A gostje vseeno ponudili še eno prilo­priložnosti za zmagoviti razplet je bilo žnost. Na žalost met Krešimira Ra-veliko, a kaj, ko so v zadnjih treh mi-dovcica za tri tocke ni našel poti skozi nutah zgrešili štiri zaporedne mete za obroc in s podaljški ni bilo nic. Dom- Ce bi jo morali opisati, bi jo opisali z eno besedo – izjemno! Z odlicnimi nastopi po novem letu na Ceškem, v nadaljevanju v Braziliji in uspehom kariere v mladinski kon­kurenci, z zmago pred 500 gledalci v Firencah, se je Pii odprla možnost igranja na mladinskih grand slam tur­nirjih v Parizu in Wimbledonu. Sledil je prvi profesionalni clanski turnir v ceškem Olomoucu (cetrtfinale posamezno in finale dvojice), uspešno nadaljevanje v tunizijski Tabarki (fina­le posamezno, finale dvojice in cetrtfi­nale posamezno) in s tem prva uvrstitev na svetovno clansko žensko lestvico – 1049. mesto posamezno in 1125. dvojice. Z dobrimi igrami v grškem Herakli­onu (cetrtfinale posamezno dvakrat, polfinale dvojice) je Pia sezono zaklju-cila na 953. mestu posamezno in 1050. mestu v dvojicah na svetovni ženski clanski lestvici. Na mladinski svetovni lestvici do 18 let pa je Pia leto 2019 zakljucila na 49. mestu, in to kljub temu, da skoraj pol leta sploh ni nastopala na mladin­skih turnirjih, saj je v juliju odigrala svoj zadnji mladinski turnir. Pia je na podelitvi Teniške zveze Slo­venije prejela kar tri priznanja, in sicer: • najboljša mladinska igralka, • nagrado za posebne dosežke, • postala je Petrolov up leta. V Domžalah je Pia ena izmed glav­nih kandidatk za športnico Domžal. Zdaj je cas za priprave na novo sezo-no, ki jo bo Pia odprla v daljni Avstraliji, na najbrž svojem zadnjem mladinskem grand slam turnirju, saj se bo potem po­polnoma posvetila clanski konkurenci. Nato sledijo clanski turnirji. Najzaslužnejši za uspehe so seveda glavni trener Igor Ogrinc in nepogrešlji-vi Andraž Tome, kondicijska trenerja Matej Bunderla in Anže Kunavar, psiho­loginja Tjaša Jezernik, maserka Vesna Udovic in sparing partner Miha Kanci­lija. Ne gre pa pozabiti na izjemno pod-poro njenih staršev Simone in Tomaža. Seveda pa brez sponzorjev ne gre, zato je prav, da se jim zahvalimo. Po-sebna zahvala gre Teniškemu klubu Domžale s predsednikom Marjanom Ogrincem na celu, podjetjem BTC, HEAD AUSTRIA, TTR, d. o. o., TIKT, d. o. o., Teniški zvezi Slovenijein pa se­veda celotni ekipi, ki stoji za izjemni-mi rezultati. Miha Ulcar Foto: Teniški klub Domžale tri tocke. Tragicni junak je bil z dvema zgrešenima metoma izza crte ter še z dvema prostima metoma Krešimir Ra­dovcic. Devet sekund pred koncem bi lahko podaljšek izsili še Blaž Mahkovic, a je zgrešil enega izmed treh prostih me-tov za zaostanek z 78:79, in domaci so se veselili pete zmage v sezoni. Helios je nato ekspresno odpravil Lovcen, potem ko je prvo cetrtino dobil s 37:11, nato pa le še nadzoroval srecanje do koncnih 92:62. S sedmimi zadetimi trojkami in skupno 28 tockami je blestel Davor Ko­njevic, svoje je z 21 tockami (za dve je metal 7:7) dodal še Blaž Mahkovic. Sledil je poraz proti Tuzli, ki je bila doma boljša s 101:83. Po izenacenem polcasu je bosanska ekipa prevzela vajeti igre in pobegnila na vec kot 10 tock prednosti, vodstvo pa nato v za­dnjih desetih minutah še povecala. Domžalcani so bili enostavno prema-lo borbeni, saj so domaci med drugim zabeležili tudi enajst skokov v napa­du. Drugi zaporedni poraz so varovan­cem trenerja Dejana Jakare prizadejali ‘sarajevcani’ Spars Realway, ki so bili sredi Domžal boljši z 80:77. Tekma je bila izenacena vse do zadnjih minut, nato pa se je ‘Soncem’ zataknilo tako žalcani tako po 17 odigranih tekmah z vknjiženimi osmimi zmagami zaseda­jo osmo mesto, a so le dve zmagi od­daljeni od cetrtega Širokega. V domacem prvenstvu je novoletni izplen podoben, na treh tekmah so za­beležili zmago in dva poraza. Najprej je ‘padel’ Podcetrtek s 86:78, potem pa je bila Koper Primorska boljša s 84:66. Zalomilo se je le na domaci tekmi s Krko, na kateri so na zacetku zadnje cetrtine Domžalcani še vodili s 55:54, nato pa so Novomešcani pobegnili in prednost rutinirano zadržali do izte­ka 40 minut. Zatajil je domžalski met iz igre, ki je bil na koncu vsega 35-od­stoten, tudi pod obrocema pa bi lah­ko pobrali kakšno žogo vec – gostje so zbrali kar 14 skokov vec. V zgošcenem ritmu tekem bo zno­va treba najti mirno roko, ki je Dom-žalcane krasila v decembru, s tem pa bo tudi koncni izkupicek boljši. A pa-nike ni, na kar je po tekmi s Krko po­udaril tudi trener Jakara: »Zadovoljen sem, kako smo se jim zoperstavili, zato me ob podobni igri v nadaljevanju se-zone nima kaj skrbeti.« Domen Jarc Foto: Gašper Papež/helios-suns.si kk pirueta Skozi razgiban program se je predstavilo vec kot 40 clanic KK Pirueta. Pogum za svoj prvi nastop so zbrale tudi kotalkarice, ki treni­rajo vsega skupaj komaj tri mesece, vkljucno z najmlajšimi, starimi štiri in pet let. V revijalnih tockah, ki so jih vaditelji popestrili z živahnim na­borom glasbe, plesom na kotalkah in tudi nekaterimi težjimi elementi sku­pinskega umetnostnega kotalkanja, so vec kot odlicno nastopile skupaj z že bolj izkušenimi tekmovalkami. Ce upoštevamo še navdušeno obcinstvo, ki jih je ves cas spremljala z bucnimi in vzpodbudnimi aplavzi, so vsi sku­paj pricarali nepozaben prednovo­letni dogodek, ki jih je, kot pravijo, navdal z veliko pozitivne energije za napornejše januarske treninge, ki so že priprava na prihajajoco tekmoval-no sezono 2020. Dekleta so prekipeva-la od veselega vzdušja, tudi revijalnih priprav so se skupaj s trenerji lotila z veliko vnemo. December v klubu na-talkarice KK Pirueta se skozi vse leto preobrazba treningov v bolj sprošcene mrec predstavlja cas, ko si pri ustvar-trudijo, usvajajo nove elemente, pilijo vec kot dobrodošla. janju zanimivih koreografij privošcijo tekmovalne programe in tekmujejo, Posamicno sta se na reviji predsta­tudi malcek zabave. Umetnostne ko-zato je v veselem decembru kratka vili tudi v minulem letu najuspešnej­ši tekmovalki kluba, Taja Cerar, držav­na prvakinja v obveznih likih, ki je na pokalu Evrope v tej disciplini osvojila 7. mesto, in Mina Švajger, aktualna dr­žavna prvakinja v in-line kotalkanju. Po koncu gladko izpeljane revije so se vse kotalkarice, starši in trenerji pove­selili tudi ob zakuski v šotoru pri dom­žalskem drsališcu. Nazdravili so tudi na res vrhunske uvrstitve v tekmovanju za pokal Slovenije 2019, ki jih je v decem­bru objavila Zveza kotalkarskih športov Slovenije. V razlicnih starostnih katego­rijah so se na najvišjo stopnicko zavih­tele Taja Cerar, Alja Smrekar in Eva Pe­terlin, srebro so osvojile Katarina Hri-bar, Ela Strohmaier Tavcar, Janja Blaž in Ana Marija Divovic, bron pa Aliana Vut­kovic, Klara Kaplan in Nika Uzelac. Is-krene cestitke! Cestitke tudi vsem osta­lim tekmovalkam, ki so vse posegale po zelo dobrih uvrstitvah. Zdaj pa je že na­pocil cas za nove izzive in cilje. Besedilo in foto: KK Pirueta minulo sezono v triatlonskem in duatlonskem pokalu. triatlon klub trisport Podeli­tev pokalov prvim trem v posameznih kategorijah ter v skupnih razvrstitvah je potekala v petek, 29. novembra 2019, na Fakulteti za organizacijske vede v Kra­nju v sklopu zakljucne prireditve Tria­tlonske zveze Slovenije. V pokal CICI 2019 spadata kategoriji cicibani (letniki 2010 in mlajši) in mlaj­ši decki/deklice (2008/09). Pokal CICI ni tekmovalnega znacaja, za število nasto­pov se podeljujejo priznanja, in sicer za Najboljši domžalski clani Triatlonskega kluba Trisport Exoterm v pokalnem tekmovanju Slovenije Super Triatloncka velja šest nastopov in vec, za Izkušenega Triatloncka štiri do pet nastopov, za Triatloncka zacetnika pa se upoštevajo dva do trije nastopi. Žan Mežnar je prejel priznanje za Su­per Triatloncka, Izak Zupancic pa za Iz­kušenega Triatloncka. Prva tri mesta v Triatlonski pokalu Slovenije 2019 so dosegli: Vita Pilih 1. med mlajšimi mladinkami, Ajda Ahacic je osvojila 3. mesto med starejšimi mla­dinkami, Domen Bojanc je bil 3. med kadeti in Boštjan Pohlen je bil na 1. me-stu med veterani I. Omenimo še druge vidne uvrstitve v Triatlonskem pokalu: Arne Pilih – 5. mesto starejši decki, Matic Mežnar – 6. mesto in Lenart Rakar – 9. mesto med kadeti, Žiga Podbevšek – 8. mesto in Jaka Geric – 12. mesto clani I. Med najboljše tri v Duatlonskem po­kalu Slovenije 2019 so se uvrstili: Vita Pilih na 3. mestu med mlajšimi mladin­kami, Ajda Ahacic s 3. mestom med sta­rejšimi mladinkami in Katja Ahacic, ki je osvojila 1. mesto med veterankami I. Druge uvrstitve: Karmen Grojzdek – 4. mesto clanice II, Arne Pilih – 8. mesto starejši decki, Domen Bojanc – 5. mesto Matic Mežnar – 7. mesto in Lenart Rakar – 14. mesto kadeti, Jaka Geric – 12. me-sto in Žiga Podbevšek – 14. mesto clani I ter Tomaž Pilih – 4. mesto veterani II. Vsem triatloncem iskreno cestita-mo za odlicne nastope in želimo uspe­šno 2020! Triatlon klub Trisport šport Boljši pogoji za vse, ki radi balinajo Zgodovina Balinarskega športnega kluba Budnicar Kolicevo, ki se bliža petdesetletnici, je polna razlicnih aktivnosti, ki so povezane predvsem s prostovoljnim delom. bšk budnicar kolicevo To jih spremlja že od samega zacetka, ko so bile prvomajske budnice njihova naj­bolj znana aktivnost, pa vse do danes, ko spadajo med najboljše slovenske balinarske kluba in so s svojim delom prispevali tudi k razširitvi tovrstnega športa, primernega za vse generacije, na obmocju naše in sosednjih obcin. Prostovoljno delo tudi v zdajšnjem casu poganja razvoj in delo kluba, saj so vecino dela tudi v letu 2019 opravili s prostovoljnim delom. Pri tem posebej pohvalijo Staneta Žavbija mlajšega, saj s svojimi organi­zacijskimi sposobnostmi in pridnostjo najvec prispeva posebej k izboljšanju pogojev za trening in tekmovanja na pokritem balinišcu. To je letos dožive-lo vrsto novosti, ki bistveno pripomo­rejo k ugodnejšim pogojem, hkrati pa izboljšujejo tudi zunanji videz balini-šca, ki je zdaj lepo urejeno, zagotovi­li so tudi shrambo, hkrati pa poskrbe­li tudi za vecjo varnost in zašcito lepe­ga objekta. Zato upajo, da bo tak ostal tudi v prihodnje. Ob tem ne pozablja­jo tudi drugih prostovoljcev in se jim iskreno zahvaljujejo za njihov prispe­vek k boljšemu delu kluba. Na tekmovalnem podrocju dela ni­koli ne zmanjka. Tako so pripravili od­prti turnir dvojic, tekmovali v drugi dr­žavni ligi, organizirali mednarodni tur­nir za prehodni pokal Obcine Domža­le, izvedli državno prvenstvo v natanc­nem izbijanju za clane, soorganizirali in izvedli turnir multiple skleroze Slo­venije, v sodelovanju z Medobcinskim društvom invalidov Domžale pa na ba­linišcu tekmovanj ne manjka. V okto­bru so pripravili turnir med gostinci, svoj praznik pa so imeli tudi veterani. Med turnirji ima posebno mesto mednarodni balinarski turnir za po­kal Obcine Domžale, letos že enajstic. Udeležile so se ga ekipe balinarskih klubov Mengeš, Tabor Ihan, Duplica, Domžale, Velenje, Strahovica, Buldog Trbovlje, Golišce, Loka, Opatija, Ra-dna Brezovica, Sloga, Trio adijo, Bar Bolšec in BŠK Budnicar, za katerega so balinali: Sandi Požar, Roman Borec in Cveto Lanišek. Žrebanju turnirja, ki ga je vodil sodnik Jakob Zanoškar, in kratki otvoritveni slovesnost, navzoc je bil tudi župan Toni Dragar, so sle­dile borbe. V njih so balinarji, tudi ka­kšna balinarka, pokazali veliko bor­benosti, natancnosti pa tudi prijatelj­skega navijanja. Med posameznimi tekmovanji je bilo na balinišcu na Kolicevem dovolj prostora in casa za vse treninge in ba­linanje, ki je kot rekreativni šport po­sebno priljubljeno med starejšimi ge­neracijami. Balinarski športni klub Budnicar Kolicevo pa se trudi, da bi se v ta šport vkljucilo vec mladih, ki bi nadaljevali tradicijo kluba. Že zdaj lahko recemo, da bodo bu-dnicarji s Koliceverga na obcnem zbo­ru lahko zelo pozitivno ocenili leto 2019. Sprejet bo tudi program za le­tošnje leto, v okviru katerega vabijo vse, da se jim cim veckrat pridružite na urejenem balinišcu na Kolicevem – kot rekreativci, tekmovalci ali le gle­dalci. Veseli vas bodo! Vera Vojska Z namiznoteniškimi uspehi startali v novo leto Potekale so kvalifikacije za ekipno državno prvenstvo za kadete oziroma kadetinje ter mladince oziroma mladinke. namizni tenis Na kvalifikacijskih turnirjih smo imeli dve ekipi kadetov in eno ekipo kadetinj. V finale sta se uvrstili kadetska ekipa NTS 1 (osvojili so 1. mesto na kvalifikacijskem turnir­ju) ter ekipa kadetinj (drugo mesto na kvalifikacijskem turnirju) – finale (dr­žavno prvenstvo) bo potekalo na Muti. Tudi v mladinskih kvalifikacijah smo imeli dve ekipi mladincev ter eno eki­po mladink. V finale, torej na državno prvenstvo, sta se uvrstili mladinska ekipa NTS 1 (prepricljivo so zasedli 1. mesto na turnirju) ter ekipa kadetinj (drugo mesto na turnirju) – finale, to-rej državno prvenstvo, bo v Izoli. Tudi letos smo se udeležili moc-nega mednarodnega turnirja (za le­tnik 2008) Trofeo Trans-Alpino v ita­lijanskem turisticnem biseru – Ligna-no Sabbiadoro. V ekipnem delu je naš mladi igralec Luka Jokic (letnik 2008) nastopil skupaj s hrvaško tekmovalko Leeloo Vukelja (STK Aquaestil Duga Resa), na tem mocnem turnirju sta osvojila 5. mesto (koncna statistika: pet zmag, en poraz). Luka je nastopil tudi v posamicni konkurenci in zase­del 5. do 8. mesto. Ob zakljucku tega po zasedbi izredno mocnega medna­rodnega tekmovanja smo si ogleda­li tudi turisticno mesto Lignano ter se osvežili v morju. Tik pred novim letom smo trener­ji NTS Mengeš organizirali domaci tur­nir za naše najmlajše, udeležilo se ga je 14 naših igralk in igralcev. Videli smo lepe tekme ter se družili ob doma specenih slašcicah – tako smo zaklju-cili koledarsko leto in si zaželeli srec­no, zdravo in uspešno 2020. Še pred zakljuckom starega leta pa so naši re-prezentanti sodelovali na mednaro­dnih pripravah na Muti (27. do 30. 12. 2019). Na Muti je potekalo ekipno držav-no prvenstvo za kadete in kadetinje (U15). Mengšani smo nastopali tako pri fantih kot pri dekletih; ekipo fan-tov je vodil trener David Orešnik, za­njo pa so nastopali David Grad, Jan Kromar, Luka Jokic, Timotej Jerina in Andraž Macek; ekipo deklet je vodila trenerka Natalija Lužar, zanjo so tek­movale Neža Pogacar Žun, Pika Go-renc, Mihaela Stoilkovska in Maru­ša Vrhovnik. Fantje so s tremi zmaga-mi in dvema porazoma osvojili konc­no 5. mesto (med osmimi najboljšimi slovenskimi ekipami), naša zelo mla­da ekipa deklet (vse bodo nastopale v tej konkurenci še tri leta) je osvoji-la na koncu 8. mesto; najvec zmag je prispevala izkušena Neža, ki je tudi že v reprezentanci pri mlajših kadeti­njah (U13). V zacetku januarja so se v naši dvo­rani v Mengšu že tradicionalno (le-tos je bilo že cetrtic) sestali starši na­ših igralk in igralcev. Dogodek je bil družabnega znacaja; pomerili so se v namiznoteniških (z)mešanih dvoji­cah in še v nekaterih drugih družab­nih igrah; vrhunec vecera je bila raz­glasitev rezultatov in srecelov, sodelu­joci so dogodek zapustili z lepimi vtisi in novimi poznanstvi. Aktivno potekajo tudi tekmova­nja v namiznoteniški ligi. Ker ima naš klub v elitni, 1. slovenski namiznote­niški ligi kar dve ekipi, bo v februar­ju prav vsako soboto ob 17. uri poteka-la prvoligaška tekma – vabljeni k ogle-du in navijanju teh atraktivnih in zelo napetih tekem, ki bodo v naši dvora­ni v Mengšu (poleg slašcicarne Flere), vstop je prost. V februarju bo potekala tudi cela kopica mednarodnih tekmovanj (Ho-donin na Ceškem, Granada v Španiji, Lizbona na Portugalskem, Budimpe­šta na Madžarskem, Orebro na Šved­skem, Montreux v Švici itd.). O med-narodnih uspehih vec v naslednji šte­vilki. Kot lahko vidite, treniramo in tek­mujemo odlicno, poleg tega skrbimo dobro tudi za družabno plat, zato vas vabimo v naše vrste – za ukvarjanje z namiznim tenisom res ni nikoli (pre) pozno. Podrobnejše informacije glede treningov dobite pri našemu trenerju Davidu (031 502 157), glede organiza­cij, sojenja in vodenja namiznoteni­ških tekmovanj pa pri našem medna­rodnem namiznoteniškem sodniku Ja­nezu (031 612 835). Besedilo in foto: Janez Koncan pokal Slovenskih železnic Decembra se je v Ljubljani koncal že 13. šahovski cikel turnirjev za pokal Slovenskih železnic za leto 2019, ki spada med najmnožicnejša šahovska tekmovanja v Sloveniji. Udeležilo se ga je vec kot 215 šahistov, na novembrskem turnir­ju jih je bilo kar 117. Turnir je med-naroden, saj je letos ponovno zma-gal ruski fide mojster Timagin Pi­otr, drugi je bil mednarodni moj­ster Janez Barle iz Ljubljane, tretji pa Rus Aleksander Kriuchkov. Naj­boljša ženska je bila Maja Vucko, clanica Kocevja, najboljši veteran pa Jože Skok iz Domžal, ki je v sku­pni razvrstitvi zasedel deveto me-sto. Zelo se je izkazal Virjan Boris Skok, ki je v skupnem seštevku pri­stal na petem mestu, nekaj casa je bil celo tretji. Djemal Veskovic se je z dobro igro uvrstil na 12., Janez Hribar pa na 19. mesto, oba sta iz Crnega grabna. Po besedah dolgo­letnega predsednika Šahovskega društva Železnicar Jožefa Brežana, sicer Domžalcana, so bili med ude­leženci tako najmlajši kot starejši, saj je prav šahovska ‘kraljeva’ igra tista, ki ne dela razlik med spolo-ma kot tudi po letih. Zagotovilo za nadaljevanje cikla pa so spon­zorji, ki imajo razumevanje za ša­hovsko igro, z njihovo pomocjo pa je vsak udeleženec letnih turnir­jev dobil vsaj simbolicno nagrado. Med sponzorji so najpomembnejše Slovenske železnice, ki omogoca­jo igranje v nadvse ‘šahovsko’ pri­merni Stekleni dvorani na sedežu železnic na Kolodvorski ulici. Jože Skok Luka Lenic najboljši šahist leta 2019 Ob koncu minulega leta je bil v okviru finalne prireditve Slovenija šahira, Gorenjka matira 2019, kjer je tudi zmagal, domžalski vele­mojster Luka Lenic, tako kot lani, izbran za najboljšega šahista leta v Sloveniji. Priznanje mu je izrocil predsednik Šahovske zveze Slove- nije, sicer evropski poslanec, dr Milan Brglez. Lenic ima najvišji rating med slovenskimi šahisti v standardnem kot tudi v pospeše­nem in hitropoteznem šahu. Na ekipnem evropskem prvenstvu v Batumiju v Gruziji je dosegel 12. izid na prvi šahovnici in igral z vrsto uglednih šahistov ter veliko prispeval, da je Slovenija v mocni konkurenci osvojila 15. mesto, ne­kaj casa pa je bila celo v boju za sam vrh. Jože Skok Foto: Matjaž Mazzini šport Šahovsko društvo Domžale Tajfun sodeluje pri organizaciji šahovskega festivala Med prvomajskimi prazniki bodo v Ljubljani po nekajletnem premoru spet organizirali šahovski festival, ki naj bi pritegnil množico vrhunskih domacih in tujih šahistov. Judoisti OŠ Venclja Perka navdušili na tradicionalnem judo turnirju v Ljubljani V soboto, 14. decembra 2019, je v Ljubljani potekal 16. judo turnir za najmlajše Kagami biraki. Prireditve se je udeležilo 182 otrok, am, JK Koper, JK Gorica, JK Golovec in Sedlak so na uradnem odprtju turnir­ starih od štiri do 12 let, iz devetih klu-JK Domžale. ja navdušili s skupinskim nastopom bov: JK Olimpija, JK Una Bihac, JK Osnovnošolci OŠ Venclja Perka ob glasbi in poželi ogromen aplavz in Partizan Jesenice, JK Žiri, JK Polyte-pod vodstvom judo uciteljice Špele pohvale organizatorjev. Kagami biraki ... temelji na ja­ponski tradiciji in je ritual, s katerim se v judu spominjajo mejnikov prete­klega leta ter obnovijo svojo preda­nost judo nacelom in vrednotam, kot so znanje, pogum, vztrajnost, prija­znost, prijateljstvo, spoštovanje in družbena odgovornost. Gre za edin­stveno otroško športno prireditev za najmlajše, kjer za izvedbo turnirja sa­mostojno poskrbijo starejši osnovno­šolci in srednješolci, medtem ko naj­mlajši judoke tekmujejo. Tradicional-no prireditev vsako leto obišce dedek Mraz. Prireditev je potekala v prijatelj­skem duhu in vsi udeleženci so prejeli nagrade za udeležbo.Besedilo in foto: Špela Lampe Semestrski izpiti V soboto, 18. januarja, smo se karateisti zbrali v telovadnici OŠ Venclja Perka, kjer so potekali težko pricakovani semestrski izpiti za otroke in clane. sankukai karate klub domža-kic, Jaša Juhart, Lucija Ivana Juriše-bljevec in Jaka Kokalj. le Karateisti so vse od zacetka šolske-vic, Erik Karner, Aleksej Knez, Aleks Oranžen pas, 4. kyu, so si prislu­ga leta zagreto trenirali in so komaj ca-Kolar, Jona Kovacic, Maik Kovacic, žili: Jaka Avsec, Luka Gregoric, Patrik kali, da pokažejo, kaj vse so se uspeli Mark Kralj, Lara Kvas, Andrej Leva, Pogacnik, Nika Marolt, Luka Zobav­nauciti. Prvi pa so, kot obicajno, na Bor Levstek, Alexei Marjanovic, Do-nik, Timotej Anton Radanovic in Žiga vrsto prišli naši najmlajši. Tokrat se men Matjan, Maks Mohar, Brin Mo-Brnot. jih je zbrali prek 60, prav vsi pa so bili retti, Neža Prohinar, Kaan Rizvanovic, Zelen pas, 3. kyu, si bodo odslej na nastop odlicno pripravljeni. Poka-Ajdin Sejdinovic, Aleks Smodic, Jaka lahko zavezali: Lan Brozovic, Sara-zali so nekaj osnovnih elementov, mi Smolnikar, Gregor Strašek, Edi Strni--Michelle Pecik, Nai Redja, Borut Sto-pa se že veselimo, da nam bodo junija šnik, Mara Strojan, Tian Sušnik, Kla-janovic, Niko Strojan, Vito Strojan, Tai pokazali še kakšno tehniko vec. Po koncanem nastopu se je zace-lo zares. Najprej so svoje znanje po­kazali nižji pasovi, tekom dopoldneva pa smo pocasi napredovali do barva­stih. Nekateri so bili bolj uspešni, dru­gi manj, vsi pa so pokazali, da so borci in da jim karate veliko pomeni. Otro­kom so sledili izpiti clanskih skupin, ki so se prav tako odlicno odrezali. Rezultati izpitov so sledeci: Prvi bel pas, 8. kyu, so pridobi­ li: Tadej Matjan, Irenej Justin Mlakar, Izak Labrovic, Arnel Majetic in Teo Pirnat. Nosilci drugega belega pasu, 7. kyu, so od zdaj naprej: Anamarija Str-gar, David Strgar, Adriano Alicic, Aj-din Beganovic, Luka Brajer, Valen­tino Burja, Matic Glivar, Loti Gori-can, Timotej Harb, Erin Janežic, Živa Jarc Vertovec, Ožbej Jemec, Brina Jer­šahovsko društvo domžale taj-fun Za slovensko okolje sicer pre­cej neobicajno, vsekakor pa pohvale vredno, so tokrat svoje moci pri orga­nizaciji dogodka združila kar tri uve­ljavljena šahovska društva, in sicer ŠD Ljubljana, katerega clan je med drugim tudi domžalski velemojster Luka Lenic, naše društvo ŠD Domžale Tajfun in tolminsko ŠD Posocje, ki je bilo med nedavnim ligaškim tekmova­njem Domžalcanom sicer zagrizen in neposreden tekmec v boju za najvišjo uvrstitev, kar pa tvornega medseboj­nega sodelovanja pri samem nacrto­vanju festivala nikakor ni motilo. Prireditev z uradnim nazivom Taj-fun Ljubljana Chess Festival bo pote­kala na Gospodarskem razstavišcu v Ljubljani med 26. aprilom in 3. ma-jem 2020, organizatorji pa pricaku­jejo udeležbo vsaj dvesto vrhunskih šahistov, med njimi vecine naših ve­lemojstrov in vsaj dvajseterice pova­bljenih šahovskih velemojstrov iz tu­jine. Organizatorjem je k sodelova­nju že uspelo pritegniti generalne­ga sponzorja, ki bo podjetje Tajfun, d.o.o., s Planine pri Sevnici skupaj z njegovo sestrsko družbo Tajfun Liv, d.o.o., vso podporo pa sta organiza­torjem zagotovili tudi Mestna obcina Ljubljana skupaj z zavodom TurizemLjubljana. Prireditev podpira tudi Ša­hovska zveza Slovenije, obenem pa so svoje sodelovanje že najavila tudi nekatera podjetja, ki v so tovrstnem dogodku ocitno zaznala tudi dolocen poslovni interes. Sama prireditev je nacrtovana kot velik šahovski spektakel, na katerem naj bi se poleg glavnega turnirja zvr­stili tudi številni spremljevalni do-godki vkljucno s promocijo atraktiv­nih dosežkov generalnega sponzorja in njegovih poslovnih partnerjev. Sam prireditveni prostor na Gospodarskem razstavišcu že s svojo prepoznavno­stjo in dostopnostjo nedvomno omo­goca izvedbo tako obsežne vecdnevne prireditve, ki naj bi bila zanimiva ne le za Ljubljano in širšo okolico, tem­vec tudi za turiste, ki se bodo v tem casu mudili v Ljubljani. Temu primer-no bo prireditev tudi medijsko podpr­ta. V ta namen je bila namrec že vpi­sana v koledar prireditev pri svetov­ni šahovski organizaciji (FIDE), obja­vljen je bil mednarodni razpis, deluje pa že tudi spletna stran. Med hotelske nastanitvene možnosti, ki jih bo orga­nizator priporocal zainteresiranim po Ljubljani in okolici, so vkljuceni tudi domžalski hoteli. V pricakovanju udeležbe vecine vrhunskih slovenskih šahistov jebila s strani Šahovske zveze Slove­nije že tudi sprejeta odlocitev, da bo ljubljanski šahovski festival štel tudi kot državno clansko prvenstvo, dr­žavno mladinsko prvenstvo in tudi kot na novo uvedeno državno seni­orsko prvenstvo za leto 2020. Zlasti slednje je še posebej razveseljujoce, kajti izvrstnih šahistov v obeh kate­gorijah nad 50 let in nad 60 let v Slo­veniji že zdaj ne manjka in jih bo gle­de na vsesplošen trend staranja pre­bivalstva v prihodnje najbrž še vec, za najboljše pa je vsako leto s stra­ni mednarodne šahovske organizaci­je organizirano tudi evropsko in sve­tovno prvenstvo, ki je bilo lani brez vecje medijske pozornosti uspešno izvedeno pri nas na Bledu. Domžalski šahisti smo ponosni za priznanje in zaupanje, da smo bili po­vabljeni k sodelovanju pri nacrtova­nju in izvedbi tako obsežnega in od­mevnega dogodka. Eden izmed ci­ljev našega društva je, da bi udeležbo omogocilo vsem svojim zainteresira­nim clanom, ki bodo na ta nacin dobi­li priložnost igranja na turnirju skupaj s prakticno vsemi našimi najboljšimi in številnimi tudi v tujini dobro uvelja­vljenimi šahovskimi velemojstri. db ra Tomazin, Tomaž Velikonja, Brina Taslic, Kiara Us, Sergeja Us in Žiga Ha- SANKUKAI Zabret, Jaka Špruk, Jasmin Ferreira bjan. Rode, Matic Gorjanc, Blaž Gorza, Ali-Modri pas, 2. kyu, pa si bosta od­ja Hribar, Kenan Kljajic, Patrik Marko-slej lahko zavezala: Nil Gorjanc in Lija vic, Anže Pecnik, Jurij Porenta, Andrej Rozalija Cerar. Felc, Ermin Tabakovic, Anže Železnik, Iskrene cestitke in veliko uspehov Sergej Elez Škorc, Maksimiljan Kapla, še naprej! KARATE KLUB DOMŽALE VPIS NOVIH CLANOV Arsen Kladnik Doljak, Linus Kladnik Ce bi se na to pot želeli podati Doljak, Petja Majda Pavli, Ožbej Pi-tudi vi, imate zdaj priložnost, da se penpaher, Teo Pirnat, Elez Rastoder nam pridružite na cisto pravem kara- DOMŽALE RODICA MENGEŠ TRZIN in Elves Rastoder. tejskem treningu. Poskusni treningi OŠ Venclja Perka OŠ Rodica OŠ Mengeš OŠ Trzin Izpit za tretji bel pas, 6. kyu, so bodo potekali za otroke od 5. leta na-Ljubljanska 58a Kettejeva 13 Šolska ulica 11 Mengeška 7b uspešno opravili: Ajda Burja, Anes prej na vseh naših lokacijah – v Dom- torek in cetrtek torek in cetrtek torek in cetrtek torek od 17.00 do 18.00 Muhmutovic, Klara Pevec, Gal Sojer, žalah, Trzinu, Dragomlju, na Krtini in od 16.45 do 17.30 od 17.30 do 18.30 od 17.00 do 18.00 petek od 16.00 do 17.00 Tian Spreitzer, Rene Marino Vesel, v Lukovici, pa tudi v Mengšu, Rado-Lan Zupanc Hudek in Ernad Šahino-mljah in na Rodici. Treningi za dija-RADOMLJE DOB – KRTINA DRAGOMELJ LUKOVICA vic Zajc. ke, študente in odrasle bodo potekali OŠ Preserje pri Podružnicna šola OŠ Dragomelj OŠ Janka Kersnika Brdo Znanje za rumen pas, 5. kyu, so v Domžalah na OŠ Venclja Perka. Na-Radomljah Krtina Dragomelj 180 Brdo 5 prikazali: Mark Dekleva, Lovro Go-tancne lokacije in urniki treningov so Pelechova 83 Krtina 41 torek in cetrtek torek in cetrtek dec, Lina Jemc, Žanžak Kepic, Lan objavljeni na naši spletni straniwww. torek in cetrtek torek in cetrtek od 17.30 do 18.30 od 17.00 do 18.00 od 17.00 do 18.00 od 17.00 do 18.00 Ploj, Luka Polc, Mark Sajovic, Tia Te-sankukai.org. Za vec informacij lahko slic, Gal Zabret, Liam Zajc, Rok Cerar, pošljete tudi dopis na info@sankukai. Slavko Šinkovec, Nika Cater, Adam org ali poklicete na telefonsko števil-Kern, Jan Levstek, Ela Pavli, Irinea Po-ko: 031 231 440 (med 11. in 14. uro). Vabimo vas, da se nam pridružite! tocnik, Amalija Zupan, Lovro Lukan, Se vidimo! Patrik Valentin Radanovic, Elina Gra-Tjaša Š. Savšek šport Ponosni na državne prvake in vse druge uspehe Klub borilnih vešcin Domžale, ki ga uspešno vodi ambasador športa in svetovno znani kickboxing športnik Marjan Bolhar, je skupaj s številnimi clani in clanicami kluba zadnjo stran leta 2019 zaprl z velikim ponosom, saj so v njem dosegli šest naslovov državnih prvakov, osvojili lepo število drugih medalj in še naprej krepili svoj klub. klub borilnih vešcin domža­le v letu 2019 Posebno ponosni so na številne mlade hrabre in pogumne clane, ki na rednih treningih zorijo v uspešne tekmovalce in že v najmlajših letih pridobivajo vrednote, ki bodo po­membno oblikovale njihova življenja. Poleg šestih naslovov državne­ga prvaka, ki so jih osvojili Gaja Hri-bar, Žana Hribar, Žan Vezjak in Marjan Bolhar ter Aleksej Tandler in Bojan Ar-meni, je Gaja Hribar osvojila prvo me-sto na Evropskem pokalu v Karlovcu v kickboxingu, Gaja Šalamun je bila tre­tja, enaki mesti sta zasedli s slovensko reprezentanco v svetovnem pokalu v Italiji. V aprilu je Marjan Bolhar uspe­šno branil Oceanski kickboxing pas v Novi Zelandiji, Aleksej Tandler je na študentskem prvenstvu osvojil prvo, Bojan Armeni pa drugo mesto. Klub ob tekmovalni in organiza­cijski plati skrbi tudi za izobraževanje clanov in clanic. Tako se lahko pohvali­jo z vrsto zelo uspešnih oblik izobraže­vanja, med drugim so po obcnem zbo­ru gostili znanega športnega psiholo­ga Mateja Tuška, ki jih je seznanil s po­goji za vrhunske dosežke na tekmoval­nem podrocju. Le malo pozneje so se s SLO ADO Slovensko anti doping agen­cijo spoznavali z nevarnostmi prepo­vedanih poživilih, kontroli itd, orga­nizirali Camp v Kranjski Gori, trenirali pa tudi v okolici Planice, pripravili po­letno šolo in dan odprtih vrat, bili do-brodelni, odlicni gostitelji avstralske kickboxing reprezentance, sodelovali na cistilni akciji in v okviru krajevne­ga praznika KS Dob in bili uspešni še na vrsti tekmovanj v okviru obcine ter Slovenije, vmes pa redno trenirali. Se-veda ne smemo pozabiti, da je bil pred­sednik kluba Marjan Bolhar izbran za športnika Obcine Domžale za leto 2018. Vse željene športnega duha v bo­ksu in kickboxing športu Klub boril­nih vešcin Domžale tudi letos vabi na treninge. Vec informacij: www.team­bolhar.si, facebook Klub borilnih ve-šcin Domžale, instagram team bolhar, mladiboksardob@gmail.com. Medtem pa se je v Ameriki že kon-calo tekmovanje za najmocnejšega ga­silca na svetu, ki se ga je na povabilo organizatorjev udeležil tudi domžalski kickboxer in poklicni gasilec v Centru za zašcito in reševanje Domžale Mar-jan Bolhar. Organizator tekmovanja, med seboj se je za naslov najmocnej­šega gasilca na svetu potegovalo deset tekmovalcev, je znani ameriški igralec Arnold Schwarzenegger, s katerim se je Marjan Bolhar srecal že v Avstraliji. O sposobnostih in spretnostih ter hra­brosti našega tekmovalca ne dvomi-mo, vec pa v naslednji številki. Vera Vojska Joga za vse starosti in proti mnogim tegobam sodobnega življenja Sistem Joga v vsakdanjem življenju je zasnovan tako, da po njem lahko vadimo vsi od dojenckov do starostnikov. Kot znanstveno preverjen je prepoznan v mnogih državah po vsem svetu, tudi v Sloveniji. joga v vsakdanjem življenju Obstaja vec razlicnih šol joge, ceprav je joga ena sama. Razlike izhajajo iz iz­kušenj in poudarkov ustanovitelja po­samezne šole. Nekatere se posvecajo predvsem fizicni vadbi asan in dihal­nim tehnikam pranajami, druge vklju-cujejo tudi meditacijo in druge tehnike. Tak je sistem Joga v vsakdanjem živ­ljenju, ki izvira iz Indije iz Himalaje. Za­snovan je tako, da po njem lahko vadi-mo od dojenckov do starostnikov. Kot znanstveno preverjen je prepoznan v mnogih državah po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Poleg osnovnega osemstope­njskega programa izvajamo tudi prila­gojene programe: joga za otroke, joga za hrbtenico, joga za hrbtenico in sklepe, joga kot pomoc pri diabetesu, joga proti stresu in joga za starejše. Vadba vklju-cuje sprošcanje, asane, pranajamo, me ditacijo, globoko sprošcanje jogo nid­ro, tehnike precišcevanja telesa hatha joga krije (dodatni program na željo udeležencev) ter mudre in bandhe. Vadba je organizirana v devetih re-gionalnih društev Joge v vsakdanjem življenju, med katerimi je tudi domžal­sko društvo, ki pokriva obmocje Domžal, Kamnika, Moravc, Radomelj, Dragomlja, Dolskega, Komende, Mengša in Prevoj. Vadba poteka v 20 skupinah, od vadbe za zacetnike (1. stopnja) do 7. stopnje, po-leg tega pa imamo še programe: joga za hrbtenico in dopoldanski vadbi za za-cetnike ter jogo za hrbtenico in sklepe. Clani društev se lahko udeležujejo tudi mednarodnih seminarjev pod vodstvom ustanovitelja sistema Višvagurudžija Mahamandalešvarja Paramhanse Sva­mija Mahešvaranande in organiziranih potovanj v Indijo v naše jogijske centre. Pri Jogi v vsakdanjem življenju se po­svecamo zdravemu življenju ter osebno­stni in duhovni rasti, pri cemer nam je v veliko pomoc meditacija samoanali­ze, s katero skušamo spoznati sebe in razviti svoje potenciale. Pomemben del sistema je tudi karma joga – nesebicno brezplacno delovanje v korist ljudi, živa­li, naravnega okolja in Zemlje. Tako po­teka v okviru sistema Joga v vsakdanjem življenju vec projektov, na primer zbira­nje vode v pušcavskih predelih Radža­stana v Indiji in šolanje revnih otrok od prvega razreda do univerze. Gradimo tudi svetovni center joge OM ašram v Džadanu v Radžastanu. Glavni arhitekt je naše gore list, sodelovalo pa je tudi veliko Slovencev in prebivalcev iz re-publik nekdanje Jugoslavije in drugih evropskih držav. Svoje izkušnje je z nami delila dr. Vojka Bole-Hribovšek, dr. vet. med.: »Joga me je zanimala že od mladih let, vendar so bile v knjigah, ki so mi bile ta­krat dostopne, vecinoma vaje, ki so mi bile pretežke. Z jogo sem se zacela ukvar­jati šele v svojih poznih tridesetih letih, ko sem po bolezni iskala vadbo, s kate­ro bi se spet spravila v prejšnjo kondi­cijo. Takrat mi je sodelavka povedala za Jogo v vsakdanjem življenju. Kupila sem si knjigo in vsa navdušena ugotovi-la, da je v njej vadba postopna od 1. do 8. stopnje, in da so vaje iz nižjih stopenj kot nalašc zame. V septembru 1989 se je v Ljubljani zacela prva organizirana vad­ba po tem sistemu in takoj sem se vklju-cila vanjo. Lahko recem, da mi je vadba joge zelo izboljšala zdravje in sploh ka­kovost življenja. Scasoma sem si zaže­lela svoje znanje in izkušnje deliti tudi z drugimi in ker me je pedagoško delo od nekdaj veselilo, sem postala inštruktori-ca in pozneje uciteljica joge. Zaradi svo­jih izkušenj in medicinske usmerjenosti sem se posvetila vadbi joge za hrbtenico in sklepe, za starejše in proti stresu. Ne-kaj casa sem vodila tudi vadbo za ženske v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig in Domu starejših obcanov v Medvodah. Zdaj poleg vodenja vadb tudi predavam o jogi in sodelujem pri izobraževanju in-štruktorjev. Joga in moji jogijski prijatelji in prijateljice so mi zelo pomagali ob iz­gubi moža. Joga cloveka bogati in razvi­ja, ce je le pripravljen vaditi in se držati njenih principov, predvsem nenasilja in delovanja za širšo skupnost. Toplo jo pri­porocam vsem, ki cutijo, da jim v življe­nju manjka globine in smisla, ter so pri­pravljeni narediti tudi nekaj dobrega za svoje zdravje.« Špela Resnik objave Med nami ljubljen bil si iz vsega srca, ljubljen bodi tudi tam, kjer si zdaj doma! Za vedno utihnil je tvoj glas,A vecno ostal boš del nas. Hotel si se boriti in naprej živeti, Vnuke svoje še marsicesa v življenju nauciti. A huda bolezen je preprecila, da bi nam to bilo dano, Le lepe spomine na tebe, tvoja dejanja in besede sedaj še imamo.Anikoli ne bomo te pozabili, saj za vedno v srcih in mislih te imamo! Iz zemeljskih rok je, po hudi bolezni, 30. decembra 2019, pri 66. letih starosti, prezgodaj, v Božji objem in k ženi Ivanki odšel dragi ati, ata, brat, sorodnik, prijatelj, sosed, upokojeni mesar, pevec cerkvenega pevskega zbora Svetega Jurija v Ihanu, bivši dolgoletni predsednik SSK SAM Ihan in NK Ihan Jože Rape iz Zaboršta pri Domžalah Od njega smo se poslovili v soboto, 4. januarja 2020, na pokopališcu v Ihanu. Iskrena hvala vsem, ki ste se v casu bolezni spomnili nanj in ga obiskali. Hvala zdravniku Petru Keclju za vse informacije in sodelovanje. Hvala tudi osebju urgence Domžale, še posebno zdravniku Marku Starbku in onkološkemu inštitutu, zdravnici Nini Turnšek Hitij ter tamkajšnjim medicinskim sestram za pomoc v zadnjih urah njegovega življenja in izkazano socutje. Hvala Pogrebni službi Vrbancic in cvetlicarni Slovnik za dobro opravljeno delo. Hvala tistim, ki ste se v velikem številu v poslovilni vežici poslovili od njega, in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se vam za darovano cvetje, svece in svete maše. Posebna zahvala ihanskemu župniku dr. Andreju Marku Poznicu za obisk na domu in ganljivo sveto mašo ter pevcem pevskih zborov Svetega Jurija iz Ihana in Odraslemu pevskemu zboru župnije Jarše za socutno zapete pesmi ob poslovilni vežici, pri sveti maši ter ob grobu. Hvala violinistu za zaigrano pesem v cerkvi ter Niki in Anžetu za custveno odpet duet ob poslovilni vežici. Hvala Urošu Gabru za fotografije in Marjani Kovacic za pomoc pri organizaciji pevcev. Borisu Kopitarju se zahvaljujemo za pomoc pri pripravi govora ter povedano pred poslovilno vežico, predsedniku Nogometnega kluba Ihan Mihi Ložarju ter predsednici Smucarsko skakalnega kluba SAM Ihan Špeli Rojs, pa za ganljive objave o njegovem prispevku k razvoju smucarskih skokov in nogometa v lokalnem okolju ter izrecene besede ob slovesu. Hvala vsem, ki ste kakorkoli so-prispevali k temu, da smo se na primeren nacin poslovili od njega, še posebno pa njegovim sestram in necakinjama. Hvaležni smo tudi vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom, sodelavcem in vsem ostalim, ki vas poimensko tu sicer nismo navedli, ste nam pa v teh težkih dneh v podporo, mislite nanj in obiskujete njegov prerani grob. Iskrena hvala! Hcerki Tamara in Urška z družinama ter Darinka objave v spomin Toncka (Antonija) Colnar (4. 1. 1925–10. 12. 2019) Nekaj dni pred njenim 95. rojstnim dnem je zastalo srce naše dolgoletne prijateljice, sodelavke, sosede in tovarišice Toncke Colnarjeve iz Depale vasi. Zadnja leta smo jo vsako leto med novoletnimi prazniki obiskali na njenem skromnem domu, kjer je sicer živela sama, toda ob skrbni pomoci in ljubezni hcerke Cirile, zeta Jureta ter vnukinjŠpele in Neže. Vse do zadnjih nekaj dni je ostala zelo bistra, vesela in zgovorna, polna spominov na svojo sicer težko življenjsko pot. Rodila se je kot nezakonska hci mami Pepci Meden v Cerknici, kjer je koncala tudi osem razredov osnovne šole. Zelo rada se je vedno spominjala svojih sokolskih let v Cerknici, kjer je zacela telovaditi že pri štirih letih. Tako kot v mnogih drugih krajih so bili tudi v Cerknici domacini razdeljeni med Orle in Sokole. Pravila je, da je bilo veckrat ‘zelo vroce’ med njimi, tudi v širši njeni družini, saj je bila ena teta zagreta Orlica, šest maminih bratov pa pri Sokolih. »Nas sokole so nekateri gledali po strani že pred vojno, kar se je potem preneslo tudi v dogodke v drugi svetovni vojni.« Njo je ucila pri Sokolih Stanka Turšic, ki se je pozneje porocila v Domžale s trgovcem Lavricem. Toncka se je med vojno sicer izucila za šiviljo, hkrati pa je že leta 1941 zacela z ilegalnim delom za partizane na terenu. Najprej s trosilnimi akcijami, pozneje pa je postala obvešcevalka Notranjskega odreda. Sprejeta je bila v Aktiv Zveze slovenske mladine, v novembru 1942 pa tudi v SKOJ. »Seveda sem tako kot preje vseskozi hodila v cerkev, saj nas takrat ni nihce spraševal, ali smo verni, saj smo bili vsi iz vernih družin. Šele po vojni so se zacele stvari postavljati drugace. Med vojno je bilo pomembno samo eno – pripravljenost pomagati v boju proti okupatorju.« Na ta težka vojna leta je imela lepe, toda tudi hude spomine. »Življenje je bilo vedno bolj nevarno zaradi izdaj domacinov, naših sosedov in sorodnikov. Toda našo družino sta rešila gotove smrti prav dva mamina bratranca Tone in Lojze Meden z velike kmetije s Kožljeka, ki sta bila domobranca. Zato smo pa tudi mi po vojni pricali zanju in sta preživela, žal pa ne tudi njuna brata.« Po vojni je Toncka prišla decembra 1947 obiskat v Domžale svojo nekdanjo sosedo iz Dolenje vasi Pepco Stražišarjevo, ki se je porocila z Ivanom Burjo. Ponudili so ji delo v tovarni Toko. Leta 1952 se je porocila s Cirilom Colnarjem iz Depale vasi. Rodila se jima je hcerka Marinka, zato je Toncka ostala doma in šivala delovne obleke za domžalska podjetja, potem pa se je vrnila nazaj v Toko do upokojitve. Družinsko sreco je presekala hcerkina smrt 5. marca 1961 v prometni nesreci v Trzinu. Poleti 1962 se je potem rodila hcerka Cirila, na katero je bila zelo ponosna, saj dela kot vodja laboratorija premazov v Heliosu. Toncka je bila vedno zvesta svojim življenjskim prepricanjem. Zato je po rojstvu prve hcerke Marinke in njenem krstu na Goricici sama izstopila iz partije, ceprav so jo potem vec kot vabili, naj se vrne. »Rekla sem, da rada hodim pokonci in ne bi rada zardevala pred nikomer.« Toncka je vec kot 30 let aktivno delala v Krajevni organizaciji Zveze borcev v Domžalah kot blagajnicarka in je sama peš ali s kolesom obiskala vsako leto vse clanice in clane. Prav tako je vec kot 30 let delala v Krajevni organizaciji Rdecega križa v Domžalah. Zato se je vedno rada spominjala Jožeta Kosmaca, Pepce in Ivana Burja, Bože Habjanove, Marice Majheniceve, Marka Gosarja, Slavka in Malci Bajceve ter drugih. Vse do zadnjega se je rada skoraj 35 let srecevala na svojem domu s svojimi dolgoletnimi sodelavkami in prijateljicami Marijo Kraljevo (Pekovo) in Majdo Mocnikovo iz Trzina ter Minko Prelovškovo iz Depale vasi. Takšne drobne, toda bistre, soncne in igrive se je bomo vedno spominjali tudi clani Krajevne organizacije združenja borcev za vrednote NOB Venclja Perka. Njena trdna vera in odlocnost delati dobro za vse ljudi ne glede na njihova prepricanja ostaja z nami kot svetal vzor. Franci Gerbec POIŠCITE NAS TUDI NA FACEBOOKU glasilo obcine domžale 38 | slamnik objave Vpis v vrtec za šolsko leto 2020/2021 JAVNI VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD VRTEC URŠA IN JAVNI VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD VRTEC DOMŽALE objavljata na podlagi 20. clena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno precišceno besedilo, 25/08, 98/09-ZIUZGK, 36/10, 62/10-ZUPJS, 94/10-ZIU, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO in 55/17) in 2. clena Odloka o pogojih in kriteri­jih ter postopku sprejema otrok v vrtec (Uradni vestnik Obci­ne Domžale, št. 3/11-uradno precišceno besedilo, 12/12, 10/13, v nadaljevanju odlok) SKUPNI JAVNI VPIS NOVINCEV V JAVNI VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD VRTEC URŠA IN JAVNI VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD VRTEC DOMŽALE ZA ŠOLSKO LETO 2020/2021 1. Predmet skupnega javnega vpisa je vpis novincev v Javni vzgojno varstveni zavod Vrtec Urša in Javni vzgojno var-stveni zavod Vrtec Domžale (v nadaljevanju: vrtec) za šol­sko leto 2020/2021 s sprejemom na dan 1. 9. 2020. Predvideno število prostih mest je objavljeno na sple­tnih straneh Vrtca Urša in Vrtca Domžale. 2. Starši oziroma skrbniki otroka (v nadaljevanju: starši) oddajo vlogo za sprejem otroka v vrtec na predpisanem obrazcu. Obrazec Vloga za sprejem otroka v vrtec dobijo starši na upravi vrtca, v enotah vrtca in na spletnih straneh vrtca. Vloge morajo biti oddane osebno na upravi vrtca ali priporoceno po pošti na naslov: Vrtec Urša, Murno­va ulica 14, 1230 Domžale ali Vrtec Domžale, Ljubljan-ska cesta 70, 1230 Domžale. Ne glede na število oddanih vlog v vrtec za šolsko leto 2020/2021 se šteje, da so starši oddali eno vlogo. 3. Rok za oddajo vlog je 17. februar 2020. V primeru osebnega vpisa bo vpis potekal: 3.1. V Vrtcu Urša, enoti Cešmin, Murnova ulica 14, Dom-žale (tel. 01 729 86 16): – Vsak delovni dan od 30. januarja do vkljucno 17. fe­bruarja 2020, od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00. – V torek, 4. februarja 2020, od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00. – V torek, 11. februarja 2020, od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00. 3.2. V Vrtcu Domžale, Ljubljanska cesta 70, Domžale (tel. 01 724 82 94): – Vsak delovni dan od 30. januarja do vkljucno 17. fe­bruarja 2020, od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00. – V sredo, 5. februarja 2020, od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00. – V sredo, 12. februarja 2020, od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00. 4. V casu javnega vpisa lahko starši že vkljucenih otrok za­prosijo za premestitev iz enega javnega vrtca v drug javni vrtec v okviru obcine Domžale oziroma iz enote v enoto v okviru posameznega vrtca. O premestitvah odloca Komisija za sprejem otrok v vrtec. 5. Komisija za sprejem otrok v vrtec pri odlocitvi o spreje-mu otroka v vrtec upošteva pogoje in kriterije odloka. Vr­tec pošlje staršem v roku 8 dni po seji komisije obvestilo z izpisom podatkov s seznama sprejetih otrok ali cakalnega seznama za njihovega otroka z navadno poštno pošiljko in podatke objavi na spletnih straneh vrtca ter po potrebi ali na željo staršev pošlje po elektronski pošti. Ko je v vrtcu odloceno o vseh ugovorih staršev zoper obvestilo o prednostnem vrstnem redu otrok, vrtec staršem otrok, ki so sprejeti v vrtec, pošlje poziv k sklenitvi pogod-be z vrtcem. Ce starši odklonijo sprejem otroka oziroma ne podpišejo pogodbe v roku 15 dni od vrocitve poziva, vrtec pozove k sklenitvi pogodbe starše naslednjega otroka po vrstnem redu s cakalnega seznama. 6. O rezultatih javnega vpisa in premestitvah bo odloceno najpozneje do 30. aprila 2020. Martina Pancur, ravnateljica Vrtca Urša Jana Julijana Pirman, ravnateljica Vrtca Domžale VRTEC DOMINIK SAVIO Vabilo k vpisu Vse starše, ki bi v šolskem letu 2020/21 želeli svojega otro­ka vpisati v Vrtec Dominik Savio Karitas Domžale vabimo k vpisu od 1. 2. do 20. 2. 2020. Obrazec Vloga za sprejem otroka dobite v vrtcu ali na spletni strani vrtca. Vloge lahko oddate osebno v vrtcu ali priporoceno po pošti na naslov: Vrtec Dominik Savio Karitas Domžale, Krakovska 18 b, 1230 Domžale. Zadnji rok za oddajo vlog je 20. 2. 2020.  Vesna Stanek, ravnateljica številka 1 | januar 2020 | letnik lx Vpis v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 2020/2021 OSNOVNA ŠOLA DOB IN PODRUŽNICNA ŠOLA KRTINA Vabilo na VPIS OTROK V 1. RAZRED ZA ŠOLSKO LETO 2020/2021 Starše obvešcamo, da bo Osnovna šola Dob iz svojega šol­skega okoliša vpisovala v 1. razred OŠ šolske novince za šolsko leto 2020/2021. V skladu z Zakonom o osnovni šoli morate starši obvezno vpisati vse otroke, rojene rojene v letu 2014. Vpis bo potekal v Osnovni šoli Dob, Šolska ulica 7, v pisar­ ni šolske svetovalne službe v: –sredo, 12. februarja 2020, od 8. do 15. ure in –cetrtek, 13. februarja 2020, od 9. do 17. ure. Starši otrok s stalnim prebivališcem v našem šolskem oko­lišu boste prejeli pisno vabilo. Vljudno vas vabimo k ogledu spletne strani naše šole, kjer si lahko preberete vse o šoli in njenih dejavnostih ter se natancneje seznanite tudi s po­stopkom vpisa v prvi razred. www.os-dob.si Veselimo se srecanja z vami in vašim otrokom! OSNOVNA ŠOLA RODICA www: sola-rodica.si @: os-rodica@guest.arnes.si Spoštovani starši! VPIS PRVOŠOLCEV ZA ŠOLSKO LETO 2020/2021 bo na OŠ Rodica potekal –v ponedeljek, 10. 2. 2020, in torek, 11. 2. 2020, popol­dne (15.00–18.00) ter –v ponedeljek, 10. 2. 2020, in v sredo, 12. 2. 2020, do-poldne (7.30–10.00). Še pred vpisom vas vabimo na informativni roditeljski se­stanek za starše bodocih prvošolcev, ki bo organiziran v sre-do, 5. 2. 2020, ob 17.30 v vecnamenskem prostoru šole. Vpisujemo otroke, ki so rojeni v letu 2014. Starši otrok s stalnim ali zacasnim prebivališcem v našem šolskem okolišu boste po pošti prejeli pisno vabilo, za do-datne informacije pa nas lahko poklicete na šolski telefon 01 721 95 30. OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE Bistriška 19, 1230 Domžale T: (01) 724 00 81 @: os-domzale@guest.arnes.si www: os-domzale.si Vljudno vabljeni na VPIS OTROK V 1. RAZRED ZA ŠOLSKO LETO 2020/2021 Za otroke, rojene v letu 2014, bo vpis potekal na: OŠ Domžale – v torek, 11. 2. 2020, od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. – v sredo, 12. 2. 2020, od 8. do 12. ure. PŠ Ihan – v cetrtek, 13. 2. 2020, od 8. do 10. ure in od 15. do 17. ure. S seboj prinesite tudi otrokov identifikacijski dokument (pregled podatkov: EMŠO …). OSNOVNA ŠOLA VENCLJA PERKA Ljubljanska 58 a, 1230 Domžale T: (01) 729 83 00 @: os.vp-domzale@guest.arnes.si Dragi starši in otroci, vljudno vabljeni naVPIS OTROK V 1. RAZRED ZA ŠOLSKO LETO 2020/2021 Vpisujemo otroke, rojene v letu 2014 in sicer: –v sredo, 26. februarja 2020, dopoldne od 8. do 12. ure in popoldne od 15. do 18. ure in –v cetrtek, 27. februarja 2020, dopoldne od 8. do 12. ure. Vpis bo potekal v projekcijski dvorani šole. Otroka pripeljete s seboj, radi bi ga spoznali! S seboj prinesite otrokov osebni dokument, da skupaj pre­verimo pravilnost podatkov o otroku. Starši ste po zakonu dolžni vpisati otroka v svojem šolskem okolišu. Šolski okoliš: Aškerceva ulica, Brejceva ulica, Brezova ulica, Can-karjeva ulica, Hrastova ulica, Javorjeva ulica, Jesenova ulica, Ka­juhova ulica, Karlovškova ulica, Kasalova cesta, Kersnikova cesta, Kolodvorska cesta, Kosovelova ulica, Krakovska cesta, Krožna uli-ca, Ljubljanska cesta do številke 72, 72 a številke 74, 76, 76 a,78, 80, 80 a ter od št. 82, do vkljucno številke 95, Mackovci, Masljeva cesta, Masarykova ulica 1-4, 8, 9, 11-17, 24-26, Na Zavrteh, Nova ulica, Obr­tniška ulica, Partizanska ulica, Poljska pot, Pot na Pridavko, Prec­na ulica, Prešernova cesta, Radio cesta, Roška ulica, Ravnikarjeva ulica, Savska cesta, Slomškova ulica, Stobovska cesta, Stranska ulica, Študljanska cesta, Tabor, Taborska cesta, Trubarjeva ulica, Trzinska ulica, Ulica Antona Skoka, Ulica Simona Jenka, Ulica Urha Stenovca, Usnjarska ulica, Varškova ulica, Vodnikova ulica, Vodovodna cesta, Železniška cesta, Depala vas. Prisrcno vabljeni v sredo, 29. 1. 2020, ob 17. uri na INFOR­MATIVNO SRECANJE za starše bodocih novincev in DE­LAVNICE ZA OTROKE. objave | pisma bralcev OBCINA DOMŽALE OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE PROJEKTOV IN PROGRAMOV DELA Z MLADIMI V LETU 2020 Obcina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v za­vihku »Objave/javni razpisi, narocila, objave/aktualni« obja­vlja Javni razpis za sofinanciranje projektov in programov dela z mladimi v letu 2020. Rok za prijavo na javni razpis je možen do 28. februarja 2020. Številka: 600-1/2020 Obcina Domžale Datum: 31. 1. 2020 Župan Toni Dragar ....................................................................................................... OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV DRUŠTEV S PODROCJA RAZISKOVANJA IN TEHNICNE KULTURE ZA LETO2020 Obcina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, narocila, objave/aktualni« objavlja Javni razpis za sofinanciranje programov društev s podrocja raz­iskovanja in tehnicne kulture za leto 2020. Rok za prijavo na javni razpis je možen do 28. februarja 2020. Številka: 630-1/2020 Obcina Domžale Datum: 30. 1. 2020 Župan Toni Dragar ....................................................................................................... OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA IZBOR BANKE ZA SODELOVANJE PRI DODELJEVANJU DOLGOROCNIH PODJETNIŠKIH POSOJIL OBCINE DOMŽALE V LETU 2020 Obcina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, narocila, objave/aktualni« objavlja Javni razpis za izbor banke za sodelovanje pri dodeljevanju dolgo­rocnih podjetniških posojil Obcine Domžale v letu 2020. Rok za prijavo na javni razpis tece od dneva objave tega obvestila do 24. februarja 2020. Številka: 4300-3/2020 Datum: 30. 1. 2020 Obcina Domžale ....................................................................................................... OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE DEJAVNOSTI TURISTICNIH DRUŠTEV IN DRUGIH DRUŠTEV, KI SE UKVARJAJO SPOSPEŠEVANJEM RAZVOJA TURIZMA NA OBMOCJU OBCINE DOMŽALE V LETU2020 Obcina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi narocila, objave/aktualni« objavlja Javni razpis za sofinanciranje dejavnosti turisticnih društev in dru­gih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma na obmocju obcine Domžale v letu 2020. Rok za prijavo na javni razpis tece od dneva objave tega obvestila do 10. februarja 2020. Številka: 320-1/2020 Datum: 30. 1. 2020 Obcina Domžale ....................................................................................................... Taxi Domžale – prevozi oseb – Brezplacen odvoz vseh kovin­ spremstva starejših – najceneje. skih predmetov, pralnih stro- t: 040 608 421 jev, odsluženih koles, plinskih jeklenk in akumulatorjev. Inštrukcije, najcenejše: angle-t: 040 780 078 šcina, fizika, matematika. t: 051 775 200 Bistro Kiwi, Depala vas nudi prostor za zakljucene družbe. Nudimo vam razrez cistern za Možen tudi najem samega pro-kurilno olje stora. t: 040 872 078 t: 040 872 078 Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE CEBELARSKE DEJAVNOSTI V OBCINI DOMŽALE V LETU 2020 Obcina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi narocila, objave/aktualni« objavlja Javni razpis za sofinanciranje cebelarske dejavnosti v obcini Dom-žale v letu 2020. Rok za prijavo na javni razpis tece od dneva objave tega obvestila do 17. februarja 2020. Številka: 320-2/2020 Datum: 30. 1. 2020 Obcina Domžale ....................................................................................................... OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV UPOKOJENSKIH IN PODOBNIH DRUŠTEV V LETU 2020 Obcina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, narocila, objave/aktualni« objavlja Javni razpis za sofinanciranje programov upokojenskih in podob­nih društev v letu 2020. Rok za prijavo na javni razpis je možen do 28. februarja 2020. Številka: 122-3/2020 Obcina Domžale Datum: 30. 1. 2020 Župan Toni Dragar ....................................................................................................... pisma bralcev Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaro-cenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posamezni­kovo pravico ali interes, kot to doloca zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizicne osebe (tudi v pri­meru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter kon­takt, na katerem je mogoce preveriti avtenticnost avtorja. Carobno mesto v Carobnem parku Res je nastala v Slamnikarskem parku prava decembrska carobna vasica z lesenimi hiškami, opremljena z enakimi napisi, dekorira­na z girlandami in luckami, posuto potjo, na travnatih površinah s sekanci, paviljonom, spremenjenim v pravo malo gledališce, elek­trificiran in osvetljen ves park, še pokvarjena fontana je oživela na caroben nacin … skratka vse tako, kot mora biti, kar se tehnicne izvedbe dogodka tice. Tudi programsko. Zelo pohvalno. Mogoce je bila samo nepotrebna (pravzaprav moteca) kovinska ograja na severni in južni strani parka, organizatorjem se ni treba bati, da bi malo carobnosti ušlo tudi v samo mesto … Upam, da bo naslednje leto še lepše in boljše, da se bo ta vasica povecala še za kakšno hiško, da bo ponudba še pestrejša. Spet se je pokazalo, da imamo v strogem središcu mesta prekrasen park, ki je idealen za tovrstne prireditve in da je vse premalo izko­rišcen. Ce bo ta prireditev (upam) postala tradicionalna, bosta to še vedno samo dve prireditvi takega formata – Slamnikarski sejemin ta. Škoda, da potencial parka (paviljona) ni bolje izkorišcen, poleg še kakšne vecje prireditve bi bili lahko v poletnem casu v parku promenadni koncerti godb ali drugih glasbeno-pevskih skupin, enkrat mesecno bolšji sejem starin in knjig itd. Skratka ta cudovit prostor (zlasti v poletnih mesecih) je premalo izkorišcen. Da bi bil bolj, tudi takrat, ko ni prireditev, pa ga je treba hortikul­turno urediti in vzdrževati (predvsem to), da bo nosil ime park v pravem pomenu besede. Ta ureditev pa bi morala biti usklajena z vedenjem, kakšne prireditve so v parku ter kakšne prostorske in tehnicne potrebe imajo organizatorji vecjih prireditev. Prvo, kar bi bilo treba storiti po mojem mnenju, pa je, da bi morali odstraniti moteco nedelujoco fontano (usposobiti in prestaviti v Cešminov park), tako da bi bili v parku, kar se opreme tice, samo paviljon in klopce ter koši, vse ostalo pa samo narava – drevesa, grmovja, trava. Upam, da se bo k celoviti ureditvi parka cimprej resno pri­stopilo in uredilo, da se ne bo urejalo stihijsko, kar nekaj, kot je na primer pred kratkim nasaditev treh smrek v park! Tja absolutno ne spadajo. OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE PREVENTIVNIH SOCIALNIH PROGRAMOV ZA MLADE IN SAMOPOMOCNE SKUPINE V LETU2020 Obcina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v za­vihku »Objave/javni razpisi, narocila, objave/aktualni« objavlja Javni razpis za prijavo sofinanciranja preventivnih social-nih programov za mlade in samopomocne skupine v letu 2020. Rok za prijavo je možen do 28. februarja 2020. Številka: 122-4/2020 Obcina Domžale Datum: 30. 1. 2020 Župan Toni Dragar ....................................................................................................... OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV VETERANSKIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV V LETU 2020 Obcina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, narocila, objave/aktualni« objavlja Javni razpis za sofinanciranje programov veteranskih organizacij in društev v letu 2020. Rok za prijavo na javni razpis je možen do 28. februarja 2020. Številka: 4301-2/2020 Obcina Domžale Datum: 30. 1. 2020 Župan Toni Dragar ....................................................................................................... Želim si, da bi park zacvetel v pravem pomenu besede in da se kateri katerikoli prireditelj dogodka v parku pri pripravi dogodka ne bi ukvarjal, ali je (bo) pokošena trava, obrezana meja, urejena pot itd., ker bi bil park stalno urejen, vzdrževan, ponos mesta in prijetni prostor zadovoljnih ljudi. Roman Kos Papirnati prticki za pod jaslice Oglašam se na prispevek g. Hienga, ki je bil objavljen v zadnji številki Slamnika, v katerem predstavlja našo lokalno posebnost, tradicijo, dedišcino, izdelovanje papirnatih prtickov za kotne jaslice, ki se je koncala pred petdesetimi leti. V skrajšanem pri­spevku je nekaj pomanjkljivosti in neprava razlaga o sami tehni­ki tiskanja prtickov. Preprican sem bil, da bom o tej tematiki iz­vedel kaj novega, saj avtor navaja, da je g. Brojan, lastnik nekaj primerkov natisnjenih prtickov in nekaj litografskih kamnov!?!, podrobneje preucil znano družino Flis, a žal ti novi izsledki niso bili predstavljeni. Za kompleksnejšo predstavitev teme bi se avtor prispevka lah­ko obrnil tudi na KD Franca Bernika in si ogledal Flisovo zbirko klišejev, ki je bila podarjena Društvu narodnih noš in ohranjanja kulturne dedišcine, ki je bilo pod vodstvom Olge Pavlin nekaj casa skrbnik in upravitelj Menacenkove domacije. Zdaj pa že nekaj let za predmete, hišo in vsebino skrbi KD FB. Med drugim tudi za te klišeje, to je bilo darilo Danice Ravnikar, žene Toncka Ravnikarja. In koliko je teh eksponatov v tej bogati zbirki – kar okoli 110 (sto de-set)! Od tega je deset osnovnih motivov, sveta družina, ki so center vsakega prticka, vse ostalo pa so klišeji s tipicno motiviko, ki se je uporabljala pri oblikovanju prtickov. Prispevek je opremljen tudi s fotografijo z razstave jaslic v nekdanji galeriji Beseda, na kateri je tudi Ludvik Kovac, ki je posodil svojo zbirko prtickov za to razsta­vo. Najstarejši je star dobrih 110 let in je iz zapušcine Martina Flisa. Tudi ta zbirka je vredna ogleda, g. Ludvik pa zna o tem tudi kaj po­vedati in tudi o tem, kako se prticki tiskajo, saj je upokojeni grafik. Kako se tiska prticke? Tehnika tiskanja prtickov z litografijo nima popolnoma nic, saj pri tej tehniki na zglajen kamen nanašamo risbo z litografsko kredo ali tušem, matrica je brez vdolbin – to je ploski tisk (tu ni prostora, niti namena, da bi natancno opisal to tehniko). Pri izdelavi prtickov pa govorimo o visokem tisku, kjer se odtisnejo obarvane (najveckrat crna) vrhnje površine matrice – klišeja. To pomeni, da se v trd les ali kamen vreže motiv (niti slu-cajno reliefno) –najbolj lahko to tehniko ponazorim s tem, da vas spomnim na vaše šolske dni, ko ste s posebnimi nožicki vrezovali risbe v linolej – linorez. V glavnem smo delali tako, da se je tam, kjer je bila vrezana crta, na odtisu poznala bela crta. Pri izdelavi klišejev za prticke pa se je izrezal ves vmesni prostor med crtami, tako da se je dobila na odtisu samo crtna risba. Prtickov se ni ti-skalo klasicno v tiskarskih prešah, ampak rocno, kliše – matrica se je uporabljala kot štampiljka. Na položen papir formata prtic­ka se je preprosto odtiskovalo –izbran kliše z nanešeno barvo (z valjckom) se je preprosto z rocnim pritiskom odtisnil na doloceno mesto na papirju. Z izborom razlicnih motivov in ponavljanjem le--teh se je oblikoval prticek, s tiskanjem (‘štemplanjem’) je nastala le kompletna risba prticka, prticek (risba) se je potem še pobarva-la in papir (nosilec risbe) umetelno zakljucil s ‘cipkastim’ robom, za kar se je uporabljalo, prebijace, luknjace, nože in škarje. Vec je virov, kakovostnejši so koncni rezultati. Roman Kos 40 | slamnik številka 1 | januar 2020 | letnik lx okolje | nagradna križanka kolumna • kam greš, clovek? anton komat KNJIGA KOT ORODJE IN OROŽJE Svet pretresajo velike krize. Povsod same krize, vendar nobenih sprememb! T oda ce hocemo, da se bo svet nismo sposobni rešiti niti enega od ve-kšen vpliv bodo imele njegove pripovedi prepoznal. To je kot skrivnost in slutnja roma nacelo nevzrocnega povezovanja. spremenil, potrebujemo raz-likih problemov civilizacije. Povodenj na moje življenje. Kmalu sem sam segel necesa neznanega. Kdor tega ni izkusil, Kar nekajkrat se mi je zgodilo, da mi je v cvet ustvarjalnosti ljudi. Dana-informacij ne more nadomestiti zna-po zgodbah, med njimi našel Medvedka je zamudil nekaj pomembnega. Ce manj-roke nepricakovano prišla (me je našla, šnja nenaravna in necloveška nja, še manj pa modrosti. Do temeljev Puja, Alicine dogodivšcine in Malega ka ta vmesni clen miticne domišljije, je ne da bi jo iskal) knjiga in preusmerila družba potrebuje ustvarjalne ljudi, ki je porušen naravni red stvari: informa-princa, vendar so me hitro pritegnili moje delo na povsem novo podrocje. znajo, tako kot otroci, uporabiti svojo cija – znanje – modrost. Ob vsej ponud-Jules Verne, Walter Scott in Janez Jalen. Zgodba je najkrajša razdalja Tako te sprejmejo stvari, ki cakajo nate in domišljijo. Pri reševanju velikih proble-bi informacijske tehnologije postajamo Uh, kako sem podoživljal pustolovšcine med clovekom in resnico, vedo, da boš prišel. Resnicno, ce je življe­mov potrebujemo vec domišljije za veli-cedalje bolj nepismeni. Informacije so njihovih junakov! Potem so se zvrstili nje pot in smo mi popotniki na tej poti, zato zgodbe vsebujejo vec ke spremembe. Le tako se bomo izkopali zmlele znanje in najvecja žrtev teh bar-Henryk Sienkiewicz, Jack London in Her-so knjige zame vedno najzanesljivejši resnice kot vsa znanost iz zdajšnje groze in nicevosti sveta, v ka-barskih mlevskih procesov je modrost. man Melville. Z njimi sem vstopil v drug kažipoti. Predvsem takrat, ko se znajdem terem prevladujejo negotovost, nemoc Modrost je najvišja kategorija clove-prostor/cas in v njem je moja domišljija tega sveta. Zgodba je tudi na povsem novem teritoriju. Kjer obstoje in strah. Potrebujemo nagovor srca, kot škega duha. Moder clovek ni teoretik, poletela. S hormonsko poplavo sem se najkrajša razdalja med dvema karte in so poti tlakovane, izgubim smer, ga prinašajo zgodbe. Cloveška družba je predvsem izvedenec v prakticnih, skrcil na samega sebe in takrat so prišle ampak hitro najdem svojo sled samotne- clovekoma. Ce je zgodba od nekdaj temelji na zgodbah, in dokler življenjskih in moralnih vprašanjih. na vrsto druge štorije, recimo Madame ga iskalca, in to s knjigo v roki. Kakšen jih bomo pripovedovali, jih bomo tudi Sposobnost modrega odlocanja je zna-Bovary Gustava Flauberta, Boccacciov seme, so poslušalci prst, v krasen obcutek, posebej ce ga potrdi celo pisali in brali v knjigah. Zgodba je naj-cilna za življenjsko izkušene in zrele Dekameron, ali pa Cista ženska Thomasa kateri ta semena vzklijejo. veliki C. G. Jung: »Kdor hodi po zanesljivi krajša razdalja med dvema clovekoma, ljudi. Mednje spadajo predvsem pisate-Hardyja. Že v otroštvu me je neznansko Najboljši sejalci semen so poti, je tako rekoc že mrtev!« zato za spremembe zavožene civilizacije lji in zato postajajo knjige dragocenej-privlacila znanost. Medtem ko so sošolci Ciceron nas izpodbuja Si hortum in pisatelji in njihov medij potrebujemo zgodbe in knjige, ki burijo še, kot so bile kadarkoli prej v kulturni brali Pionirski list, sem navdušeno prebi-bibliotheca habes, deerit nihil (Ce imaš ob ustvarjalno domišljijo.zgodovini. Sodobna civilizacija požira ral revijo Proteus, ta mi je odprla pogled pripovedovanja zgodb so knjižnici vrt, ti ne bo nic manjkalo). R. W. Med clovekovimi orodji je knjiga besedišce ljudi, saj vecina za svoje v svet raziskovalcev, biologov, geologov, knjige. Emerson pa piše, da je knjižnica carobni nedvomno najmocnejše. Drugo so zgolj izražanje uporablja morda nekaj sto fizikov, kemikov, zdravnikov in drugih. kabinet, v katerem so zacarani najboljši podaljški in ojacevalci njegovega tele-besed. Hkrati izumira umetnost pripo-Takrat se je prebudila v meni božanska duh v nevarnosti, da bo okamnel v do-umi cloveštva. Le knjigo moramo odpreti sa, t. i. ekzosomatski organi. Teleskop vedovanja zgodb. Zgodba je najkrajša radovednost in v navezi z bujno domišlji-gmo. Mit je torej nujno potrebna vmesna in pisci se predramijo, da nam spregovo-in mikroskop sta podaljška naših oci, razdalja med clovekom in resnico, zato jo delala cudeže. Postal sem knjižni molj. stopnja med nezavednim in zavestnim rijo. Z branjem knjig si zastonj priklice­telefoni in druga komunikacijska sred-zgodbe vsebujejo vec resnice kot vsa Ko mi je bližnja knjižnica postala prete-spoznanjem. Nezavedno ve vec kot za-mo družbo najboljših mož in žena, ki jih stva podaljšujejo vid in sluh, letala in znanost tega sveta. Zgodba je tudi naj-sna, sem se preselil v velike ljubljanske vest, ki ima zgolj cutne zaznave. Neza-je ustvarilo cloveštvo. avtomobili so podaljški naših nog, tako krajša razdalja med dvema clovekoma. knjižnice. Sledile so znanstvene razpra-vedno nam daje namige in je sposobno, Preteklost je mnogo pomembnejša kot so gradbeni in drugi stroji podaljški Ce je zgodba seme, so poslušalci prst, v ve z vseh mogocih podrocij. To branje mi da nam vcasih sporoci stvari, ki jih kljub od sedanjosti. Skoraj vse je bilo doloce­naših rok. Tudi plug in mec sta clove-kateri ta semena vzklijejo. Najboljši se-širi horizont in ostri holisticen pogled še vsej logiki ne moremo vedeti. Pomislite no že pred stoletji. Nevidna vladavina ški orodji, vendar prvi odpira nedrja jalci semen so pisatelji in njihov medij danes, ko kot zrel mož poskušam z veliko na sanje in slutnje, ki prihajajo iz zgodb! preteklosti doloca skoraj vse v našem zemlje, drugi pa prsi cloveških bratov. pripovedovanja zgodb so knjige. sintezo strniti dojemanje sveta. V sredi-Zato imajo zame knjige, ne denar, zdajšnjem življenju, vendar ostaja neo-Z letalom lahko poletimo na izlet ali pa Kot otrok sem imel sreco, kajti moj šcu vsega pa so ostale zgodbe, ki jih pri-znacaj zaklada. Spominjam se, bilo je pažena. In tako kot je sedanjost dolocena bombardiramo ‘sovražno’ mesto. Am-ded je bil sijajen pripovedovalec zgodb. našajo knjige. na zacetku moje poti svobodnjaka, kako s preteklostjo, je z njo dolocena tudi pri­pak knjiga kot orodje cloveka je nekaj Široko razprtih oci sem poslušal njegove Nekateri pisatelji zgodb mi ves cas sem z zadnjim denarjem kupil knjigo na-hodnost. Prihodnost pripada preteklosti! povsem drugega: knjiga je podaljšek pripovedi in še danes se jih spominjam. trdno stojijo ob strani. So kot moji sopo-mesto hrane. Zvecer sem šel lacen spat, Preteklost ima torej strahotno moc, ki jo spomina in domišljije. Prav zato ima To niso bile obicajne pravljice za lahko tniki skozi življenje. Naucili so me, da ni vendar srecen z dragoceno knjigo v roki. lahko vzamemo in uporabimo. To nalogo posebno mesto v cloveški kulturi. noc, temvec nenavadne zgodbe prav po-pomembno samo branje, ampak vnovic-Naslednji dan so mi koncno le nakaza-opravlja knjiga! Knjiga nosi posvetilo sil- Danes je vse ocitnejše, da eksplozija sebnih ljudi. Burile so mojo domišljijo in no branje! Vsakic, ko vzamem v roke ka-li avtorski honorar. Poseben odnos do ne moci cloveškega duha. Nic cudnega, informacij povzroca predvsem eksplo-za vedno sem ostal zaznamovan z njimi. tero izmed njihovih stvaritev, odkrijem knjig mi je prinesel sposobnost, ki jo Carl da je Bertold Brecht zapisal: »Knjiga je zijo nevednosti. Ob poplavi podatkov Ded si verjetno niti predstavljal ni, ka-nekaj novega, nekaj, cesar poprej nisem G. Jung imenuje smiselna nakljucja ozi-orožje, vzemi jo v roke!« . nagradna križanka 12 nagradna križanka 1 Nagrajuje Kulturni dom Nagrajenci, ki so pravilno rešili Marko Kmetic iz Domžal Nagrade podarja: Rešitev križanke je: Franca Bernika Domžale križanko v glasilu Slamnik (nahrbtnik in rokovnik) Metal profil, d. o. o., Kamnik OGRAJEVANJE OBJEKTOV, Nagrade: št. 12-2019: Korenova cesta 11 METALPROFIL, NADSTREŠKI Marijana Limbek Krisper iz Domžal 1241 Kamnik Trikrat po dve vstopnici za (odejica in rokovnik) ogled filma v KD Franca Bernika Tatjana Karlovšek iz Domžal Domžale za sezono 2019/2020 (majcka in rokovnik) Pravilno geslo križanke nam lahko pošljete do ponedeljka, 17. 2. 2020, 1 na naslov: Uredništvo Slamnika, nagradna Kulturni dom Ljubljanska c. 61, 1230 Domžale. Franca Bernika, p. p. 2 Imena in priimki ter kraj izžrebanih križanka 1230 Domžale dobitnikov nagrad bodo objavljeni v naslednji številki.