109. stev.
V Ljubljani, v sobot« 2, oktobra 1880.
Letnik VIII.
Inseratl se sprejemajo in velja ris'opna vrsta:
8 kr., ¿e se tiska lkrat,
i o	o
» i» i» • t»
n n ,, i, 3 ,,
Pri večkratnem tiskanji sj ce i» primerno «manjša.
Rokopis
se ne vračajo, nefrankovnn« pisma se ne sprejemajo.
N .ročnino prejema opravniitfo (»amniatrac.ija) in «kscedicija ia Dunajski cesti št. 1 & v Medija-ovi hisi, II. nadstropji.
Političen lisi za slovenski a a r o fl.
Po pošti	prejemar	velja :
Za ceio leto	. . 10	pl. — kr
ia poiieta	. . o	., — „
ca četrt ieta	, , 2 „ 50 „
V administraciji velja:
Za ceio ieto . . 8 pl. 40 kr za pol ieta . . 4 „ 20 „ za četrt ieta	2 „ 10 „
V Ljnbijani na dom pošiijan volin 60 kr. več na ieto.
Vredništvo je Poljanski nasip št. 48.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soooto.
Še ziniraj stara pesem!
Ves svet je mislil, da bo zadaja točka berolinske pogodbe: izročenje U činja in s tem določenje ter odmerjenje črnogorsko-albanske, oziroma turške meje — brez vseh ovirov in prav gladko šla izpod rok. Zato smo se jeli že čuditi temu, da se je zopet začelo politično pogodovanje, ker smo mislili, da evropske oblasti bo v Berolinu Turčijo že dosti trdno priklenile in ne bo treba več prijemati je s silo, Pa vendar je bilo treba tudi tega, morale so evropske oblasti Turčiji pokazati stol in palico z ladijami, kar je pa bolj častno zii-njo, ko za oblasti.
Pa tudi žuganje z vojnimi ladijami — kaj je izdalo? Do zdaj nič druzega, ko da so se velike oblasti skoro razdvojile in bo zopet di-plomatičnega ravsa in kavsa med njimi brez konca in kraja, in tega porabi zvita Turčija lahko zii-se. Resničnega, kar bi peljalo do cilja, še niso prav nič dosegli vsi skup, ne korak ni bliže do rešitve vprašanje o Ulčinji. Novice s tega kraja dajo samo časnikom gradiva za ugibanje iu beganje ljudi ter šuntanje zoper Slovane, druzega nič. ,Pri tem trpe pa vendar največ Črnogorci, ki morajo biti noč in dan na nogah in vedno pripravljeni za boj. Državico , kakoršna je Črnagora , utegne pa zelo oslabeti to, če morajo vzdržavati tako stoječo vojno.
Da bi tako oslabljenje revne črnegore bilo vzlasti Nemcem, najbolj našim Iturkoljubom in slovanožrcem po volji in da le tega žele, to pričajo v prvi vrsti njihovi listi. Nek dunajski list, ki se v tem posebno odlikuje in raje vidi culujca kakor Slovana, je kar naravnost spro-
žil misel, da bo zdaj na jugu treba braniti druge narode pred požrešnostjo Slovanov, kterih želodec se je začel raztezati; „ti bodo — pravi — vzeli vsem drugim narodom počasi jezik in vero , in potem svoje dolge roke jeli stezati najprej v Avstrijo, ruski medved pa bo zii-nje na straži stal."
Niso li take besede očitna priča o tem, da Nemcem, Lahom in še marsikomu drugemu ni dosti ležeče na naglem razvozljanji na jugu nastalih homatij, da bi toraj vso to nujno zadevo ua moč radi zavlekli tako dolgo, da Črnogorci oslabe, se vsega naveličajo in morda v svoji opravičeni jezi nazadnje stori kaj, kar bi Turčija iu drugi diplomatični modrijani proglasili za prelom berolinske pogodbe in tako odrekli Črnogorcem vse pravice do tistih pokrajin, ktere so jim v Berlinu prisodili? Vsaj take misli pridejo človeku, ko bere, da je edinstvo v brodovji evropskih vlad bilo razdrto že samo po tem, ker je Črnagora prosila ali zahtevala, da naj jej brodovje pri napadu UlčinjH, če bo treba, z morja pomaga. Po dosedanjem skupnem postopanji Črnegore in evropskih vlad proti Turčiji se kaj tacega samo po sebi razumi, nič naravnejega ni ko to , in vendar je že zadostilo, da se je akcija zopet mahoma vstavila. „Brodovje ima le groziti (demonstrirati), a strela nobenega spustiti" — to je menda misel večine evropskih vlad. Le An-gležka in Rusija ste tega mueuja, da se mora Črnogorcem tudi z orožjem na pomoč priti, če se Albanci, oziroma Turki ne vdajo z lepo; kaj bi se namreč zgodilo z berolinsko pogodbo, če bi bili Črnogorci pri vsi svoji hrabrosti od mnogo številnejšega sovražnika, ki je tudi hraber in zelo divji, nazaj [vrženi čez mejo in bi
tako ves namen evropske demonstracije z vojnimi ladjami predUlčinjem sramotno spodleteli Ali bi to ne imelo sitnih, dolgih iu krvavih nasledkov? Ali so evropske oblasti tudi na ta slučaj pripravljene, ali pa sc še le pripravljajo? Skoro bi človek zadnje mislil, če že ne sumiči prvega, zgoraj rečenega, namreč, da večina evropskih vlad ne mara pomagati Slovanu nikjer na konj», še celo tukaj ne, in da naši kultu-ronosci podpirajo rajši mohamedanstvo ali „islam", o kterem so še le pred 10 leti pisali in upili, da ni sposobeu za kulturo (nicht kul-turfiihig).
Kar nič veselo toraj ni za pravičnega človeka, posebno če je še Slovan, gledati polževo pot evropskih vlad na turškem jugu. To je kakor da bi se nikomur prav ne ljubilo, kakor da bi ue imel nobenega pravega veselja in se giblje le zato, da bi ljudje ne mislili da ni več živ. Da je s tem vstreženo posebno Turčiji, ktera dobro ve, za kterim grmom tiči zajec, da namreč nektere evropske oblasti se tresejo pred Slovanom — kdo bo to mogel tajiti I Morda bi bila vsa črnogorsko-turška reč čisto zaspala, če bi v tem ne bil se zgodil prevrat v angleškem ministerstvu, ki je bilo prej Slovanom sovražno; tako se je pa o tem sprijaznila Angleška z Rusijo in ke: je vodja vsega demonstrovajočega brodovja pred Ulčinjem angleški admiral in ker ste Rusija in Angleška tudi še zložni o prej omenjenem vprašanji zarad pomoči Črnogorcem, se smemo nadjati, da se bo ulčinjski vozel vkljub nagajanju nekterih drugih oblasti raz-vozljal vendar- 3 na pravičen konec, t. j. v prid Slovanstvu in krščanstvu, ne pa divjaštvu in mohamedanstvu.
Molek.
(Povest, spisal Resnicoljub.)
(Konec.)
Ko je končal, potegne kapo z glave in pobožno poljubi križec pri molku in kapljale so na-nj solze radosti in hvaležnosti. Luna je spuščala srebrno luč čez redke oblake, in zdaj se je tako milo zasvetil križec, da ae je tudi grofa in Jožetu začelo Brce tajati zbog nepo-piBljivih občutkov, ki so jima širili prsi: tudi njima so se bliskale solze v očesih.
„Kako ste vendar zašli med roparje? — vpraša gozdnar, ko so nekoliko časa vsi molčali — razložite nama, da naju bo manj groza med potjo."
„O ljuba gospoda — začne Janez — ako bi mi bil kdo pred dvema letoma rekel, da bom še med roparji živel, bi mu bil kar v obraz rekel, da je lažnjivec, obrekovalec : bil Bem pobožno izrejen. Zgodilo soje pa na ta le način. Izučil sem se bil v mestu krojaštva in Bem Be podal na tuje. Začetkoma mi je šlo dobro in tudi nisem šel daleč, ampak samo
hodil sem po domačih krajih. Necega večera|vzel in prestrašil, kosem zvedel, kje da sem I
pridem v krčmo, ktera je bila napolnjena z dobrovoljčki. Kmali za menoj pridejo francoski lovci vojaških novincev. Prišedši v sobo me obsujejo in več ne puste na prosto. Imeli so tudi nekaj nalovljenih novincev, kteri so od same žalosti pili in tudi mene 8 časom opijanili, da bem začel piti na zdravje njihovega cesarja. Ko se drugo jutro prebudim, mi reko, de sem že francoski vojak. Prošnja in jok, vse je bilo zastonj; norčevali bo se z menoj in ker nisem hotel mirovati, sem bil še tepen. Vdati sem se moral. Prihodnjega večera mi naznani neki drug vjeti novinec, da so se trije zarotili lovcem uiti, ter mi reče, da naj ca skrivnem naznanim, ako sem tudi jaz pri njih. Z veseljem mu obljubim. Zmuznili smo se jim, bili srečni ter bežali proti Štajarskem, da bi jim tjekaj vbežali. Moji trije tovarši me pripeljejo nazadnje v zaraščeni gozd, kjer se nam pridružijo še drugi možje kaj divjega obnašanja. Zdaj mi še le povedo, da sem med roparji in da moram pri njih ostati, ker bo me oni prav za prav rešili.
Kdo bi mogel popisati, kako sem se za-
Tako sem prišel iz dežja pod kap. Kleče sem jih prosil, da bi me spustili, ali hudobno srce se ne omehča; odgovarjali so mi, da so si že dolgo želeli krojača in jaz sem kakor nalašč za-nje. Potem so mi prigovarjali, da naj bodem le srčen in da se bom lahko navadil njihovega življenja; zraven so mi pa strašno žugali, ako bi se predrznil jim pobegniti. Nazadnje me odpeljejo v temno jamo. Tukaj sem moral oblačilo delati in popravljati. Sicer so mi donesli vsega potrebnega obilo. Stud in mrzenje nad roparskim življenjem je zginjevalo in se mi je že skoraj priljubilo. Le malo je še manjkalo in postal bi bil ropar, ako bi ne bil poslal Bog Vaju in molka."
Globoko zdihne Jauez, koečavši in pogleda poln hvaležnosti proti nebu.
Grof mu pa ginjen v roke seže kakor tudj Jože. Janez je pa same radosti prepeval, kot iz kletke všla ptica. Napotijo se vsi trije v bližnjo vas in počakajo tamkaj belega dne, potem se pa z najetimi konji odpeljejo brez nevarnosti na grofovo grajščino nazaj na Gorenjsko.
Tisti narodi pa, ki se zavoljo svoje slabe vesti tresejo pred močjo Slovanov, naj bodo potolaženi. Do vrha priti Slovanu na jugu tako ne bodo zabranili, a ko bo na konji, ni se jim bati maščevanja, Slovan bo plemenit in velikodušen, kakoršni njegovi zatiralci nikdar niso bili, ne znajo biti.
Iz Koroškega globusa.
Včasih so Madjare dražili s posebnim globusom , ker so se v vseh rečeh ločili od drugih. Dandanašnji pa bo poseben globus potreben tudi za Korošce, kajti ti ljudje nečejo videti, da so v Avstriji :n da se jim je ravnati po avstrijskih postavah. Njim je le furor te-utonicus prva postava, nasprotno pa o ravnopravnosti nečejo nič slišati. Slovenska občina spodnje Borovlje je namreč prosila, naj se jej v slovenščini dopisuje in naj tudi občina to pravico ima. Po §. 19. drž. osn. post. ni nobenega dvoma, da ima slov. občina pravico zahtevati slovensko dopisovanje.
Pa kaj stori deželna vlada koroška ? Ona okrajnemu glavarstvu naznani, da je le nemški jezik uradni jezik za koroško deželo.
Okrajni glavar pa je občini Barovlje pisal, da naj občina zanaprej le nemški uraduje, sicer bo župan še kaznovan, ako se še kaj slovenskega pisati predrzne.
To je dogodek. Zdaj pa prašamo : , ali veljajo za Koroško druge postave, ko za druge dežele? Če pa to ni potem prašamo: ,,Kako se podstopi koroška deželua vlada tako proti postavne sklepe delati?
Brez dvombe je stvar dovolj zanimiva in važna za koroške Slovence, zato pričakujemo, da bo eden od slovenskih poslancev stavil interpelacijo v tej zadevi.
Žalosten je res pogled na avstrijske razmere; naj bolj žalostno pa je to ker pravica nobene trdne zaslombe nema, mnogi že ne vedo, kaj je prav in ¡kaj ne ; postave povsod drugač razumevajo. Na Češkem iu v Galiciji priznavajo narodno ravnopravnost, v Šleziji in na Koroškem pa tistim s kaznimi prêté, ki bi zahtevali svojo pravico. In ali niso povsod iste postave? Pomagaj si. Gorje državi, ki Bvojili lastnih postav ne spoštuje, in posameznim mogočnikom samovoljno vladati pusti.
Koroški Slovenci naj bodo potolaženi, da
Tudi roparje je d šla pravica; ker je Janez vedel za vse skrivne luknje, so jih lahko polovili in sodniji zročili in od tega časa ni več B ... tako zelo nevaren kraj, kakor je bil nekdaj.
Janeza je gro? vzel za plačilo, da !ga je smrti rešil, za celo življenje v grad.
In grof sam se je popolnem spremenil; iz zauičevalca vsih verskih reči je postal pobožen mož, zvest in goreč katoličan. Kar se je ponoči zgodilo, molek in trojna rešitev po njem, priprosto in ginljivo pripovedovanje Janezovo in Jožetova lepa pobožnost: VBe to ga je podučilo, da živi neskončno usmiljeni Bog, kteri vlada vesoljni svet po Bvoji neskončni modrosti.
Najbolj pa je veselilo Jožeta, da se je grof tako spremen 1 in bil je od zdaj bolj njegov prijatel kakor pa služabnik. In veselje Janezeve matere, ko ga je zopet videla, se da le občutiti, pa ne popisati.
Vsi bo se z veseljem spominjali rešitve po molku. Zavoljo tega so ga razdelili v tri kose, od kterih je dobil Janez enega , Jože enega; tretji z križcem vred je bil pa grofov.
bo tudi za nje prišel lepši čas, Baj je Bog pravičen. Ravno oholost, napuh in nesnozljivost nemških liberalcev nam kaže, da se bližajo svojemu propadu. Tudi Turčin je dolgo sto let kljuval meso jugoslovansko, nazadnje si je le zobe skrhal, Slovani so Be ohrabrili in ga zapodili. Naj bi bil le Prus enkrat dobro te-pen, potem tudi uemškutarski filistri v Celovcu, v Mariboru, v Celji itd. ne bodo več tako po konci glave nosili. Tisti čas bo „bindišar" spet človek postal. Do zdaj vsaj se mu odrekajo človeške pravice, kakor pravica do svojega maternega jezika. Da se kaj tacega še zdaj godi v Avstriji, da smejo deželne vlade ignorirati §. 19. in da se tistim še s kaznijo žuga, ki zahtevajo svojo pravico, to so stvari, ki bi se ne smele v nemar pustiti.
Politični progieti.
V Ljubljani 2. oktobra.
Avstrijsko deiele.
„Ustav" se imenuje list nove v'adne strauke na Hrvaškem.
V	Prfitu zdaj judje in Nemci nab.rajo podpise na neko prošnjo do ministra Szlavija, da bi ovrgel sklep Oiiertkega zbora za od pravo nemškega gledišča v Pešii. Kakor je videti, so po tej odpravi zadeti najboij judje in nemci iu da imajo dunajski germanizatorji za svoje glavne pomočnike povsod jude. Vsled odprave gledišča se je nemških judovskih listov ¡eza obrnila zdaj tudi proti Madjarom. — Mi Ljubljančani smo lahko ponosni, da imamo nekaj, česar Madjari nimajo, namreč nemško gledišče.
V	BCrnii bodo napravili prihodnje leto deželno razstavo.
O 8'o|jakili se pripoveduje, če je res, da se ne bodo več tako tesno držali desne stranke, ampak da bodo naredili neko „osrednjo" stranko, kakor jo Taaffe želi. Na tak način bi potem Poljaki vselej čez večino odločevali. Mi upamo, da bodo Poljaki po svojih kouscrvativnih nazorih sami radi glasovali z našo stranko, in da vse take kombinacije n-majo dosti vrednosti, dokler le mož<5 poznamo!
Vnanje države
Kjer je veliko kuhačev, tam je gotovo juha preslana; tako tudi iz te vojne demonstracije z barkami ne bo nič resnega nastalo. Evropska sloga se bo sramotno razdrla. Turški komandant Ulčinja je rekel, da bo smatral to kot napoved vojske, če ktera barka v turške mesto ustreli. Francoska republika pa vojske neče, in zato se bo odtegnila celi akciji. Nazadnje bodo morali sami Črnogorci celo delo dovršiti. Med tem časom se pripravljajo k boju vsi balkanski narodi: Grki, Bolgari (v Iiume-liji in v kneževini).
S Turčije se poročajo lepe reči. Sultan, od svojih svetovalcev Abedina in Osmana-paše podkurjen, noče nič več vedeti o predaji Ulčinja in je rekel, da če bodo Črnogorci prestopili mejo, bo to začetek boja s Turčijo, in res je meja že vsa vtrjena. Proti Turčiji in Albancem skup so pa Črnogorci sami tudi preslabi, razen tega žugajo Turki, da bodo evropske konzule prijeli, če bi ladije začele streljati na Ulčinje. Zato neki se je prodiranje na jugu tako mahoma vstavilo. Abedin in Osman vtrjujeta sultana v uporu, ker mu pravita, da naj o prvem napadu velikih oblasti razprostre Mohamedov prapor, pa se bodo ž njim vzdignili vsi mohamedanci v njegovem sedanjem in nekdanjem cesarstvu.
Kakšna bo bližnja osoda Turčije, to
je mnogo odvisno od angležke vlade; če je Gladstone res tako navdušen za osvobodenje balkanskih narodov, potem bo moral pripomoči, da Be osvobodovalna vojska dol pošlje. Pa Angleži nemajo vojakov za to, in že zdaj to delo na druge rame vale. Tako piše neki angležki list, naj bi obe slovanski velesili (Avstrija in RuBija) svoje vojake dol poslali.
Na Irskem vlada povsod velik strah.
Izvirni dopisi.
Od lira ve, 25. sept. (Po Vrazovi svečanosti.) Kakor se je iz sporoč.l slov. časopisov, kakor tudi udeležencev samih, razvidilo, bila je Vrazova slovesnost zares prav imeniten dau za Hrvate in Slovence, med kterimi se je ta č is povdarjala zopet lepa sloga in bratov-sko jedinstvo. Res je sicer.', da nas še meje jezika, odkar so Hrvatje „kajkavščino" pisati opustili, dosti ločijo, ali vendar se nahaja že pri nas dosti takšnih, ki so hrvatskega jezika zmožn', in nasprotno. Vendar pa Hrvatje nc smejo še od nas tirjati, da bi mi naj počeli strogo hrvatsko pisati, kajti potem ko bi mi to storili , bilo bi naše poganjanje za ravnopravnost našega jezika pač le prazna fraza, iu naše ljudstvo bi po odtegi domače mu knjige ne postalo slovan-ko, marveč nemško in laško. Kajti oni, ki se imajo toliko kot mi boriti, oni morajo pač najpoprej skrbeti, da svoj m ljudem v času bojä Eärodni jezik in knjigo omislijo, prikupijo, kajti le na tak način je pri sedanjem priti-ku še ua kak odpor misl.ti mogoče. Vendar pa prosimo brate Hrvate, da naj še zarad tega ne preuehajo ua uas misliti, in če res mi sedaj ne zamoremo kaj za nje storiti, pa krijemo vendar njim hrbet pred navalom grman-stva, ktero tekoče kakor lava hoče poplaviti ves iztok — vso Evropo. In to bodo nam bratje, kaj ne, tudi radi storili?!
Na dalje bi Hrvatom svetovali, da se tudi v literaturi bolj na nas Slovence ozirajo. Da naša inteligencija hrvatski razumi, to sem že djal, in da bi toraj hrvatska literatura lahko mnogo po njej na nas vplivala, to je pačoče-vidno. Naj bi toraj bratje Hrvatje se račili ozirati tudi na naše potrebe, naj bi, postavim, počeli izdajati bolj obširno delo „Slovnik na-učni" (Conversations-Lexikon), v kterem bi lahko tudi naše zadeve bolj obširno mesto našle; dalje splošno zgodovino svetovnih literatur, zgodovino Slovanstva, ali kak obširen zemljepis itd., ktere bi našim učenjakom vrlo dobro došle, hrvatski jezik pa po njih zadobil ono važnost, kakor jo ima sedaj pri slovanskih študijah naših učenjakov jezik češki. Dalje bi naj Hrvatje ne odlašali poslati tudi kaj literarnih plodov tudi uašim knjigarjem, kajti po tem 6e bo marsikteri Slovenec, ki morda sedaj rajše kaj nemškega čita, spoprijaznil z jezikom hrvatskim in pokazal grmanstvu hrbet. Sploh naj bratje Hrvatje poskušajo , da obogatijo svojo slovstvo tudi z nam potrebnimi deli in spolnitev vzajemniške ideje nastala bo sama od sebe poprej ko morda to sami pričakujejo.
Vrlo važen, pa ne tako lahko izpeljiv, bil bi še drugi posredek, namreč skupni beletri-stični časopis. Pa ker je imel „Slav. Jug" tako žalostno osodo in ker bi se nam Slovenco-Slovanom v mejah hrvatsko-slovenskih le pretesno zdelo , bi gotovo marsikdo od nas zahteval, da bi naj ta list obsegal najmanje vsaj vse Jugoslovane. Recimo , da naš edini lepo-znanski list je za nas vendar-le premalo; da še dalje Bolgari nimajo svojega lastnega ena-
kega časopisa in da morda dunajskemu zborniku „Almanahu" ne bo več tak lahko obstanek , pa imamo imenovanega potrebo skoro dosti jasno pred očmi; dodajmo pa še, da če bi se v perijodičuem listu, ki bi moral v obliki knjige najmanj kakih 10 pol obsegati, se za vsak narod (bolgarski, srbski, hrvatski in slovenski) poseben oddelek, kaki dvč poli obširen za izpolniti odmeril, — ostalo pak v pregled severoslovanskih in drugih literatur, — koliko bi bilo s tem to za našo splošno stvar pridobljeno! Pisal sem sicer v tej zadevi že vreduiku nekega srbskega lista, da naj bi takšuo delo Srbi na svoje rame prevzeli", pa odgovoril mi je, da to imenovanim ni tako lahko mogoče, ker ima vsak tak človek, ki bi bil za vredništvo sposoben, že itak kak list za vredovanje v rokah , a sicer pa Be tudi ne nahaja baje dosti takih učenjakov, ki bi bili vseh štirih jezikov zmožni, kar bi bilo pa vendar-le neobhodno potrebno. Morda torej Hrvatje v to svrho kaj store? Osoda „Slav. Juga" jih pač v letu 1880 ne sme plašiti!
Misel: spremeniti .,Slovenca" v dnevnik, je pač zares vse hvale vredna. Da mu bodo dosedanji naročniki zvesti ostali, to je gotovo misliti, kajti potem ko se razširja krog čita-teljstva, mora se razširiti tudi časopisje. Le pomislimo nazaj, kaj nismo imeli, in kaj sedaj imamo, pa bomo videli, da je bilo vsaki reči začetka treba. Ites, da vtegne celo v domačem taborju nastati vpitje o koukurenciji, tajnih na merah itd., pa to nas svestih si naše stvari ne sme strašiti , in Gorenjci, kteri se v češkem Ilelhvaldovem delu „Zemč a obyvatelc je ji' (Zemlja in njeni prebivalci) imenujejo najboljši Slovenci iu rodoljubi, se bodo z drugimi narodnjaki vred ud rodu našemu vrlo „zavdečili' (vslužili), ako nam to misel res v dejauje izpeljejo. Toliko v odgovor od todi glede dopisa v zadnjem (105.) listu „Slovenca."
Domače novice.
V Ljubljani, 2. oktobra.
(Ljubljanski mestni odbor) je imel v sredo sejo, h kteri je prišlo 16 uemškutarskih in vsi narodni odborniki (10). Posvetovanje je bilo le o eni sami reči: o nakupu „kolizeja" za vojaško kosamo. Poročevalec dr. Suppan je predložil s tem neko poročilo, v kterem se nasvetuje nakup, a pod tem pogojem, da to poslopje prej gospodar Witbalm sam tako po pravi, da bo za vojaško kosamo dobro. Ker pa gosp. Withalm sam nima denarja za tako drago delo, mu bo mesto posodilo do GO.OOO gld. na 6°/0 obresti. Še le ko bo poslopje tako popravljeno, da bo za rabo, ga bo mesto ku pilo za 114.000 gld. pod nekterimi še dru gimi manj važnimi pogoji.
Zoper ta predlog se odločno oglasi na rodni odbornik gosp. Regali. On prav dobro obriše ta slabi stan te „bajte", pravi, da se ž nje ne da nič prida narediti; poslopje je slabo, nezdravo, ni verjeti, da bi vojaško vod stvo spoznalo ga pripravnega za kosamo. — 60.000 gld. bo zgubljenih in ti so iz žepa davke plačevajočih meščanov. Nakup te podrtije za kosamo, v kteri je toliko kotov in lukenj, da Be je cela komisija v nji zgubila, bi bil prav škandal za meBto; če Be prav porabi za-njo 160.000 gld., ne bo nič z nje, s 60.000 gld. se tako ne bo dala popraviti, brezno bo vedno brezno. Če bi bilo res kuj vredno, bi g. Wit lialm ga obdržal sam, ne pa ga tako v pro dajo silil. Slednjič se po vsi pravici opira na
to, da on in tovarši njegovi so voljeni od meščanov, ne pa od uradnikov in penzijonistov, kteri so danes tu, a jutri tam, toraj jim ni dosti ležeče na tem, kako se mestni denar obrača; a meščani so tu, iz njihovega žepa gre vse.
Dr. Karol Bleivveis se loti tega nasveta posebno iz zdravstvenega stališča in dokaže, daje to poslopje silno nezdravo, ker nima zdrave vode in se tudi ne dajo kanali napraviti. Saj bo tako treba zidati še eno kosamo, naj se toraj za ta denar naredi kaj poštenega. S kupom ni noben človek zadovoljen , povsod se ljudje jeze zavolj tega.
NemškutarBkih odbornikov ni nobeden nič odgovoril na vse to, Bamo poročevaleč dr. Suppan je še nekaj besedoval; čemu bi si napenjali pljuča ? Saj so bili že prej sklenili pritrditi predlogu. Pri glasovanji je bil nakup kolizeja tudi sklenjeu s 15 glasovi nemškutar-skimi proti 10 narodnim, toraj b 5 glasovi večine. Toraj bomo imeli zdaj to podrtijo za kosamo in če ne bo za nič, bo moralo mesto drugo zidati. Tako je gospodarstvo nemčurjev z mestnim premoženjem. Zapomnite si to, vo-ilci!
(Duhovske spremembe) v ljubljanski škofiji: V bogoslovno semenišče so sprejeti gg. Glibe Andrej, Ilovski Albin, Kušar France, Marok Josip, Možina Ivan, Mrak Matija, Pokoren Jakob, Porubski Josip, Sitar Matej', Zavodnik Feliks in Fertin Ignacij; za vnanje bogoslovce gg. Demšar France, Dobni-kar Janez in Sternad Janez. Čast. g. Bajec Jakob gre za kaplana v Reko na Kočevskem, Borštnar Josip, v Višnjogoro, Rozman France na Vinico, Sušuik Janez v Selca, Turk Avgust v Mengeš, Vilman Kaspar v Mit no Peč, Zaman Andrej v Semič za II., Gregori France na Breznico , Vakselj Janez v Metliko, Šmi-dovnik Anton v Žužemberk za II.; Piskar Janez v Šent-Lorenec na Temenici; Eržen Va-letin v Škofjo Loko, Perpar France na Mirno, Smrekar Janez v Polhov Gradec , Iludoveruik Janez v Begunje, Jenko Ludvik v Črnomlj za II.; Karlin Andrej v Smlednik, Šega Janez v Radeče, Štrumbelj Martin v Faro pri Kostelju, Zbašnik France za namestnika v Toplo Reber; Koritnik Jakob v Senožeče, Božič Alojzij v Kamnik, Zaletel Leopold v Železnike, Mekinec France v Dol, Košmelj Janez na Dobrovo, Brodnik Anton v Postojno, Ta^ar Janez v Radolico, Resnik Josip v Šent-Rupert, Brence Janez v Šent-Juri pri Kranju, Rome Josip na Vače, Brezovar Janez v Cirknico, Kuralt Janez v Šmihel pri Novomestu, Barbo Mihael v Novomesto za vikarja; Tomažič Janez v Šem-bid v Vipavo za vikarja, Andrej Pogorelec za župnika v Kolovrat. Preč. g. Lesjak, župnik v Kostanjevici, je postal duhovski svetnik. Razpisani ste dve profesuri na tukajšnjem bogoslovnem vstavu, in sicer dogmatika, kon-kurs ali preskušnja zanjo bode pismeno 13. jan. in 14. jan. 1881 ustmeno; pastoral ali pastirstvo s petagogiko, in preskušnja pisma 20. jan. in ustna 21. jan. prihodnjega leta.
(Knjige družbe ,,Mohorjeve") Be razpošiljajo in so prišle tudi že v Ljubljano. Udje ljubljanski jih lahko dobe pri poverjeniku gosp. Klunu.
(Krištofa Schmida povesti) je začel izdajati poslovenjene po O. H. Sattnerju tiskar gosp. Krajec v Novem mestu v posameznih zvezkih. Schmidove povesti so primerne posebno za mladino,toraj jih prav toplo priporočamo posebno staršem. Jezik in tisek sta oba lična, prepričani brno, da se bo knjižica prikupila
s primernimi po-
tem bolj, ker je okinčana dobami.
(V vodo je skočil) včeraj popoldne učenec nekega urarja na Starem trgu , pa so ga srečno rešili.
Razne reči.
—	f Dr. Strupi. V Pragi je preteklo nedeljo umrl v G9. letu svoje starosti veleč, g. dr. Simeon Strupi, rojen Kranjec, profesor živinozdravništva na ondotni univerzi. Bil je poprej v ljubljanski dotični šoli za učitelja in jel je bil 1. 1850 pisati knjigo živinozdravništva v IV delih z dr. J. Bleiweisom. Blag bodi mu spomin!
—	Razlika v cerkvenih obredih bila je doslej dostikrat velika zapreka drugo-vercem, kadar so hotli vstopiti v katoliško cerkev. Sedanji sv. Oče Leon XIII. so to sedaj vredili, in vsled tega so na pr. v Armeniji svojo delavnost pričeli Jezuiti po obredu armenskem, v Kairi so vstanovili šolo in semenišče po obredu koptiškem; Dominikani v Mosulu — v Perziji — služijo sv. mašo po obredu kaldejskem, in kapucini v Merdinu po sirskem. Razlika nima biti več zapreka katoliškemu zedinjevanju.
—	Razpis šolske službe vBosni. Pri deželni vladi v Sarajevu je izpraznena služba šolskega svetnika in šolskega referenta. Prosilci za to službo, s ktero je zvezano 1800 gl. letne plače, 400 gl. plače za stanovanje in COO gld. doklade, imajo dokazati svojo sposobnost za to službo in sosebno to', da so popolnem zmožni bosenskega (srbsko hrvaškega) deželnega jezika v pismu in govoru; prošnje svoje naj izročijo zadnji čas do 15. oktobra c. kr. naučnemu ministerstvu na Dunaji.
—	Za rešitev nekterih nujnih zadev „Matice slovenske" je predsednik dr. Bleivveis za potrebno spoznal, pretekli teden sklicati tukajšnje odbornike v razgovor, v kterem je bilo sklenjeno , da koncem leta morajo dotiskane in društvenikom razposlane biti vse knjige za i. 1880., in sicer: 1. „Letopis", 2. „Vpliv vpijančljivih pijač na po-samni č 1 o v eš k i organizem in na človeško društvo v obče" , spisal dr. Samec. 3. „Oko in vid" s slikami, spisal prof. Žnidaršič. 4. „Spomenica Kopitarjava", pri kteri sodeluje več odličnih pisateljev. — Za tisek dalje pripravljena je prof. Šumanova „slovenska slovnica" in pa po prof. Erjavcu po tretjem po vsem predelanem izdanji poslovenjeni „Priro-dopis živalstva" s 522 slikami. Vrhu tega je razgovor bil o težavni reviziji računskih zapisnikov , ki zadevajo zaostanke društvenikov (letnikov in ustanovnikov), za ktero je odbornik g. Robič žrtoval več mesecev truda, da bi se po dobljenih odgovorih dotičnih društvenikov in poverjenikov finančna Btvar spravila v potrebni red. — Konečno je gospodarski odsek zaradi potrebnih popravkov v obeh Matičnih hišah želel dobiti nekoliko napotil, kaj sme učiniti, da se nemudoma popravi, kar poprave nujno potrebuje, kaj pa odloži tako dolgo, da gospodarski odsek definitivne predloge odboru Btavi, ki naj se skliče prihodnji mesec.
—	Žitna cena v letih 1817 in 1818. V kapelici sv. Petra, ki je lastnina stare graj-ščine Šempeterske (Schrottenthum) v Šmarski fari pri Kranji, visi na steni črna tabla s korcem na vrhu, in z naslednim napisom: V letu 1816 je bila zemlja tako nerodovitna, da
bo revni ljudje v letu 1817 tabo stradali, da bo po več krajih travo iu otrobe jedli, in od lakoti mrli. Od krščanske ljubezni vžgani so se v le ti soseski dobrotniki znašli, kteri so z letim korcam *) petdesetim najbolj potrebnim v Stražišu tako imenovano rumfortarsko župo deliti pustili, in so jih tako v majhujšem času preživeli. Precej po ti hudi letni je pa Bog zemlji tako rodovitnost da), da je žito na tak dober kup prišlo, kakor pokaže zdolej zapisana žitna cena:
V	letu 1817 pred žetvijo: 1 mernik pšenice 6 gld. — kr., 1 mernik rži 4 gld. 30 kr., 1 mernik ječmena 3 gld. 10 kr., 1 mernik prosa 3 gold. 15 kr., 1 mernik turš;ce 4 gold.
—	kr-, 1 mernik ajde 7 gold. — kr., 1 mernik ovsa 2 gold. — kr.
V	letu 1818 pred žetvijo: 1 mernik pše niče 1 gold 40 kr , 1 mernik rži 1 gold. 18 kr., 1 mernik ječmena — gold. 54 kr., 1 mernik prosa 1 gold. 30 kr., 1 mernik turšice 1 gold. — kr., 1 mernik ajde 1 gold. — kr., 1 mernik ovsa — gold. 40 kr.
K večnemu spominu Božje pravice iu Božjega usmiljenja naj ta korc tukaj visi.
—	Illustrovane dejine ali zgodbe vseobčne literature, spisuje Petrov, zaklada Steinhauser v Pilznu, so na svetlobi v 14. in 15. sešitku, v kterih se nadaljuje po mnogih zgledih, izvirnih in čeških, književnost španj-ska (epika, romance razne, lirika, dramatika, proza) v I. II, in III. dobi do srede 18. sto-letj8, ter kaže vpliv vnanji, vzlasti laški. Pri tem marljivem zakladatelju izhaja grško-rimska Mytologija v drugem pomoženem in ponovljenem izdanji, inj Zbirka razlag ali ko-mentarov k grškim in rimskim klasikom. Doslej so na svetlem štirje sešitki — Vyklad (komentar) Julija Caesara spomenkov o vojski galski, in Cornelija Nepota , kteri bode v tekočem šolskem letu dovršen. Kedaj prično pač naši slovenski profesorji izdajati grške pa latinske klasike po slovenski?
—	Zabavni list „Deutscher Ilaus-schatz 18. zvezek je prišel na svitlo s sledečim obsegom: Flitter. Novellette von Marie Herbert. — Au3 dem Buche der Natur. Von B. Tiimler (Schluss). — Blut und Eisen. Eine Studie für Gesunde und Kranke von Dr. J.A. Schilling. — Ein krainisches Tivoli. Von P. v. Radics. — Wanderlied. Von Ferdinand Heite-meyer. — Die Stammburg der Wittelsbacher.
—	Hemma von Geldern. Von Franz Trautmann.
—	Katholische Lebensbilder: Franz Ilellweger.
—	Wanderung durch den Höhgau. Von Theo dor Martin. — Pneumatische Uhren. — Der Dom zu Köln. Gedicht von Ferdinand Ileite meyer. — Die Symbolik der Zahlen. — Die Grabdenkmähler an der Appischen Strasse im antiken Rom. — Am Köuigssee. Gedicht von Franc Alfred Muth. — An Unsere Leser! — Allerlei.
Illustrationen: Der Burgplatz der Wittelsbacher-Stammburg zu Oberwittelsbach. Gezeichnet von Fritz Stojtenberg. — Rumänische Landleute aus der kleinen Walachei zu Markte ziehend. Nach dem Gemälde von Emil Volkers
—	Franc Hellweger. — Flughörnchen bei der Nacht. Nach dem Leben im Berliner Aquarium gezeichnet von Emil Schmidt. — Die pneumatische Uhr vor der Madeleine-Kirche in Pari». — Die Normaluhr auf der Central-station. — Der Mechanismus der pneumati Beben Uhren. — Die Grabdenkmäler an der
*) Opazka: ta korec meri okoli litra.
Pisatelj.
Appischen Strasse im antiken Rom. Recon-struetiou von Architekt A. Stuttgart. — Die Genesende. Origininal-Zeichnung von Heyden. — Erinnerung an den Sommer 1880. Gemalt von Kotschenreiter.

WLUkJ Jl_iiii .. fl jtt l^4 O,. -^iJu.t
ttiiijictliei'-iifllpiufec
Äuagnbc fiir ©c(lerrrid)=lingarit.
für bae |Tttl)v- 1881. CEiiiunittiicrjioner DnOrgoitfl. 80 ®«arf-§eifat. ^tdd) ilTitflrirf.
fflit 250 ffirntis'Präiium im Jüfrliie uon 1500 St. l?rcis ber SluSgabe I mit Stempel 26 9Hr.
n h t, II „ Stempel 30 i?fr. Uorrütljtg bei: Kathol. Buchhandlung,
„	Laibach.
8
i
stolni trg št. (i,
dobivajo se sledeče p i sank e od g. J. L a-p a j n eta založene:
Pisanka za slovensko lepopisje. .	2	kr.
llačnnska pisanka......2	„
Pisanka za nemško lepopisje . .	2	„
Pisanka za slovensko pravoplsje .	2	„
Pisanka za nemško pravoplsje . .	2	„
Pisanka za pravopisne in spisne vaje	2	„
Domače naloge, pisanka s črtami .	4	„ Domače naloge, pisanka s pod-
kladkoui......3	„
Slenogralična risanka 1.....3	„
Slenogralična risanka II. . . .	3	„
Prva risanka.......4	„
Druga risanka (srednja stopnja a) .	4	„
Tretja risanka (srednja stopnja b)	4	„
Kdor jih več skupaj vzame, dobi jih po zmanjšani ceni.
Ob enem priporočimo se častitim gospodom učiteljem, da smo jim pripravljeni po-streči z vsem, kar se v šoli potrebuje, z a t-lanti in globi, z zemljevidi in z drugimi učilnimi pripomočki , z najnižjo ceno in najvgodnejšo potjo. Šolske knjige i. dr. se dobivajo zmiraj pri nas.	(1)
Nagrobni križi
s pravim zlatom pozlačeni in najlepšimi napisi se dobivajo pri meui na izbero. Tudi najizvrstnejše koroško železo, jeklo, plužne lemeže, sploh vse železne gospodarske orodje z najboljšega blaga izdelano prodajam po najnižjih cenah
Sp. Pcssiak,
(4)	gledališke idice Št. 8 blizo
frančiškanske cerkve.
Vabilo k naročevanjn
„SLOVENCA«.
„Slovenec" velja kakor dozdaj: Za Ljubljano: Na dom pošiljan za celo leto 9 gl. — kr.; „ „ „ „ pol leta 4 „ 50 „ „ „ „ „ četrt leta 2 „ 30 „ „ „ „ „ en mesec 80 „ V administraciji sprejeman;
Za celo leto.....8 gl. 40 kr.;
„ pol leta.....4 „ 20 „
„ četrt leta.....2 „ 10 „
„ en mesec.....— „ 70 „
posamezne številke ... — „ 7 „
Po pošti:
Za celo leto.....10 gl. — kr.;
„ pol leta.....5 „	- „
„ četrt leta.....2 „	50 „
„ en mesec.....— „	90 „
posamezne številke . . .	—■ „ 8 „
Za bogoslovce, dijake in učitelje:
Za celo leto.....6 gl. — kr.;
„ pol leta..... 3 „ — „
„ četrt leta .... 1 „ 50 ,,
List pošljemo vsem dosedanjim naročnikom. Kdor se ne misli naročiti, naj ga pošlje nazaj, ker ga sicer smatramo kot naročnika. Tudi prosimo tiste gospode, ki naročnine še niso poravnali, da bi to storili prej ko mogoče, da tudi mi poravnamo račun v tiskarni.
Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postanweisungen.)
opravništvu,
na dunajski cesti Št. 15 v Medijatovi hiši.
Po najnižih cenah s pravim zlatom pozlačeni
nagrobni križi
se pri nas na izbiro dobivajo.
Ilustrirane cenike pošiljamo na zahte-vanje brezplačno.
Tudi ponujamo po nizkih cenah železo, jeklo, skovanjeza stavbe iu pohištva, gospodarsko orodje, kamniški cement, poljski gips itd.
Zaloga železnine:
Tcrček & Nckrep,
(l)	mestni trg št. 10.
psososOGOaoscsasososososososaot?
Ure
za stolpe in gradove
izdelujem že od leta 1842 po najnovejših iznajdbah, ne vlite, ampak z roko izdelane, proti polni garanciji in po najnižih cenah.
Janez M. Pogačnik.
(19)	Podnart, Kropa, Gorenjsko.
Popravljam tudi stare ure na stolpih, jemljem plačo tudi v obrokih, in cenik pošiljam vsakemu brezplačno.

Mlin na prodaj
za '¿OOO Bolj natančno se izvč pismeno pri Itallič v Ljubljani. (Postrestante.)
Telenrallčne dtimrne cene 1. oktobra
Papirna rent» 71.10 — Sreberna rent» 72.20 — ZHata renta 87.15 — 1860letno driavno t>o«ojilo 131.20
Bankine akaije 826 — Kreditne akcij« 288.--London
118,20--Ce«, kr. cekini 6.62. — 20-frankov 9.39.
Izdajatelj in odgovorni urednik Filip Iladerlap.
J. Blaznibori nasledniki v Ljubljani.