Leto XVI., St. 8.
Poltnina platana v gotovini.
V Ljubljani, 25. aprila 1929.
V organlsacljl Jo mol, kor moli — toliko pravic«.
AMSTERDAM
OrUnlltTo la npr a™ LJdb-poltni predal 290.
GLASILO ZDRUŽENE DELAVSKE STROKOVNE ZVEZE JUGOSLAVIJE.
Izhaja 10. in 25. dne ▼ mašeča.
Stane posamezna	Številka
Din 2.—, mesečno Din 4.—,
celoletno Din 48.—. Za Člane izvod po 1.— Din.
Oglasi po cenikn.
Dopisi morajo biti irankira-ni in podpisani ter opremljeni z Štampiljko dotifin* organizacije.
Teleion štev. 3478.
Ček. račun 13.562.
Manifest
strokovne internaci-jonale.
Delavcem vsega sveta!
Od leta 1889, torej pred štiridesetimi leti, odkar je bil PRVI MAJ dotočen kot dan demonstracije in manifestacije za mir med narodi in
delavsko zaščito, je internacionalno delavstvo nepretrgoma dvigalo svoj glas za mir med narodi, za internacionalno razsodišče, za delavsko zaščito in zakonito določitev osemurnika ter vladajočemu razredu vseh držav te svoje zahteve dajalo vedeti v posebno živi obliki.
Svetovna vojna jc na najstrašnejši način to delo pretrgala in vkovala celi svet v strahote medsebojnega oboroženega obračunavanja.
Vkljub temu, da je medtem vojna Po Kelloggovein paktu zaznamovana kot izven zakona, mir ni zasiguran. Ako se miroljubni del narodov ne Pokaže ravno tako vnet in delaven za mir, kakor so nacionalisti in vojni hujskači vneti za vojno, se v bo nekega dne začelo zopet medsebojno klanje.
Dolžnost delavstva je, da v novi generaciji, ki strahote vojne ni poskusila, gojimo- do votlie čut od v ra ta m delavstvo ne sme vzbujati nobe-. nega dvoma, da je proti vojnam.
Ko se je pred desetimi leti sestala prva del'avska konferenca v VVashingtomi, so kapitalisti in vlade . še mislili na obljube, k'i so jiii dali . delavstvu med1 vojno. Sprejet je bil Program o delavski zaščiti, ki je predvsem določal zagotovitev osem-uruika. Kmalu so se pa začeli od teh obljub Umikati in skoro nič posebnega se ni izpolnilo. Predvsem sc je odklonila glavna zahteva delavstva, Ja se uzakoni osemurnik. Kar se je doseglo, se je doseglo samo z organiziranimi pritiskom delavstva.'
Vladam in podjetništvu je treba Pokazati, da delavstvo ni priprav-jeno pustiti se potisniti v stran in ua m pustilo reakciji zlomiti dosežene uspehe.
Prvi maj letošnjega leta naj vladajoči razred v prvi vrsti spomni na zahteve delavstva po miru med l a-rodi in zahteve po uzakonitvi osemurnika. Zato pozivamo vse člane strokovnih organizacij v vseh drža-vah, da tudi letos Prvega Maja demonstrirajo in manifestirajo mogočno za
ustanovo mednarodnega rassodiSCa, izvedbo obsežne delavske zailite, uzakonitev osemurnika. #
Ker delavstvu njegovi nasprot-n*ki dajo, kakor kažejo izkušnje, sa-nu> toliko, kolikor si z močjo svojih strokovnih organizacij izvojuje, pozivamo živo vse delavstvo, da svoje organizacije vedno bolj množi in krepi, da bo moglo vsa nasprotstva,
se stavijo na pot napredku soci-jalnega razvoja, uspešno prekoračiti.
Strokovna internacionala.
Strokovne organizacije so Sola socializma, je zapisal Karl Marks. Strokovne organizacije učijo trpeče, poniiane In razžaljene, proletariat, delavske miselnosti. Strokovne organizacije so steber, raz katerega plapola rdeli prapor človeškega dostojanstva. Strokovne organizacije so moč, ki delavstvo ščitijo pred zasutnjenjem. Kdo od Vas, proletarci, Se ni v vrstah strokovnih organizacij?
K
L
f
KvISku, k solncu, k svobodi!
TA, KI STOJI V TOVARNAH ob
stružnicah, dan za dnem. Ki vleče navoro naprej in nazaj. Vedno isto navoro, dokler je roka, ki vleče naprej in nazaj navoro, ki udarja naprej in nazaj:
TO JE DELAVEC!
Ta, ki stoji v kovačnicah ob velikih parnih kladivih. Majhen, sključen. Se goni za padajočimi kladivom. In kladivo bije, bije, bije! Vsak dan! Leto za letom! Vse življenje:
TO JE DELAVEC!
Ta, ki se vozi v jamo. Strmo, naprej nagnjen, zgrbljen. 300, -KJO, 500, 600, 800, 1000 metrov. Koplje vedno premog ali železo. Vsako^ uro! Sključen! Zgrbančen! Na trebuhu! Vedno samo koplje, koplje, koplje! Stari oče, oče, sin! Trije rodovi:
TO JE DELAVEC!
Ta, ki stoji ob plavžih. Ki nosi vse življenje samo opeko! Ki vedno vrta okrogle velike in male luknje. Ki
vedno neta kotle! Ki v pisarnah piše. piše, piše! Ki vse svoje življenje samo koplje prst, pesek, prst, dokler samega sebe ne zakoplje. Vsak. ki ga ŽRE NJEGOVO LASTNO DELO:
TO JE DELAVEC!
In ki zato stanuje v zadnjih okrajih mest. Po kleteh) in podstrešjih. Reven, propadel, lačen! Ki zaprt v stanovanjske kasarne z ženo in otroci v štirih, šestih, osmih, v dvanajstih stanuje v eni ali dveh sobah:
TO JE DELAVEC!
In ki je kljub temu prihajal na delo, vsako jutro, vsak poldan, 40. 50, 60, 70 let, dokler se ne zgrudi:
TO JE DELAVEC!
Ta. ki se končno zave! Ki se hoče rešiti svojega življenskega prisilnega dela! Ki se upiraj Se zave svoje moči in sile svojega človeškega življenja! In sc upre!
TO JE DELAVEC!
Slounosti 1. malo -prepovedane.
Notranje ministrstvo je z razpisom Pov. J. B. štev, 10077 z dne 17, aprila 1929 naročilo vsem političnim oblastvom, da morajo prepovedati vse prireditve — 1. maja. Ne smejo se vršiti obhodi, shodi, predavanja in koncerti. Prepovedano je razširjanje majskih spisov in letakov vsake vrste. Časopisi ne smejo iziti niti v rdeči barvi tiskani, niti na rdečem papirju. Tudi ne smejo časopisi v svojih izdajah 1. maja pisati za razorožitev in demokracijo.
Delavcem pa je na prosto dano, da 1. maja praznujejo ali pa da delajo, tudi smejo prirejati izlete.
..Muta" znple-
Danes so se zglasiH v Ljudski tiskarni v Mariboru policijski urad' niki z nalogo, da morajo zapleniti vso naklado »Svobode« in zapečatiti stavek.
Zaplemba je bila utemeljena s tem; da nasprotujejo slike in vsebina člankov novemu tiskovnemu zakonu.
V navzočnosti policijskih uradnikov je bil nato stavek »Svobode« razdejan in izročeni so jim bili štirje izvodi preostale »Svobode«. Vse ostalo je bilo že na pošti, kjer je bila gotovo zaplenjena. »Svoboda« je bila tokrat zelo obsežna in tiskana na 88 straneh.
Vsake četrt ure po ena te2ka nesreča.
Od leta 1921—1927 smo imeli 42.100 težkih nesreč.
Delavske zbornice in »Ujedinjeni Radnički Sindikalni Savez .Jugoslavije« so ministrskemu predsedniku, notranjemu ministru in ministru za socijalno politiko predložili spomenico »Za zaščito in zavarovanje delavcev«.
Tukaj podajamo pregled, Itako ua bojišču Dela padajo delavske glave.
Izvajanje zakonitega varstva, de: lavcev je nemogoče brez primernega državnega nadzorstva dela. Zakonu o inšpekciji dela je namen, da pridobi delavskemu varstvu v interesu družbe kot celote in v imenu države povsod potrebno spoštovanje, kjer je ta zainteresirana, pa bodlisi pri delodajalcih ali tudi delavcih samih.
Po zakonu o inšpekciji dela so inšpektorji dela dolžni, da pregledajo vsako podjetje dvakrat na leto: ali pravilneje, oni so dolžni1, da pregledajo. v kakšnem položaju se nahajajo delavci, ki velja zanje zakonito varstvo, in če uživajo dobrote tega varstva. Inšpekcije dela bi bile morale torej vsako leto pregledati okoli poldrugi milijon delavcev (dvakrat vsako podjetje), ali pregledale so jih po svojih lastnih poročilih le:
leta: podjetij		zaposl. delavcev
1920	1138	36.027
1921	6726	101.876
1922	7670	128.733
192.3	7927	168.477
1924	8146	175.607
1925	9079	146.720
1926	5662	149.304
1927	5074	137.491
Povprečno	so	torej inšpekcije
dela izvrševale eno desetino zakonito določenega dela. Izvrševale ga niso, ker niso imele materialne možnosti.
Po državnem proračunu je bilo v državi leta:
inšpektorjev dela:
1922/23	1923/24	1925/26	1926/27	1927/28
16	12	9	8	S
inšpektorjev parnih kotlov:
1922/23	1923/24	1925/26	1926/27	1927/28
12	10	7	7	7
tajnikov inšpekcij dela:
1922/23	1923/24	1925/26	1926/27	1927/28
25	13	8	8	8
tajnikov insp. dela za parne kotle:
1922/23	1923/24	1925/26	1926/27	1927/28
16	12	7	6	6
zvaničnikov:
1922/23	1923/24	1925/26	1926/27	1927/28
22	21	14	'	14	14
služiteljev:
1922/23	1923/24	1925/26	1926/27	1927/28
16	14	14
Potni krediti so znašali: 1922/23 — 1,015.000 Din, 1923/24 = 800.000 Din, 1925/26 = 700.000 Din, 1927/28 = 580.000 Din, 1928/29 = 520.000 dinarjev.
in kakor se je manjšala delavnost inšpekcije dela, tako je naraščalo tudi število nezgod pri delu. Tako je bilo:
leta:	nezgod:	smrtnih
1921	2452	92
1922	2714	100
1923	6295	193
1924	7297	144
1925	8135	144
1926	7058	117
1927	8149	135
Skupaj	42100	925
16
20
To so samo težje nezgode, ki jim je posledica trajna ali delna nezmožnost za delo, ker lažjih nezgod* delavci ne prijavljajo in se zanje sploh ne ve.
Vsakih dvajset minut se je pripetila pri delu po ena težja nezgoda, a skoro vsak drugi dan pade na bojišču dela po ena delavska žrtev mrtva.
Namesto, da bi se delavnost inšpekcije dela povečala in preprečevala vzroke teli ogromnih nezgod ter zmanjševala število žrtev dela — se proračuni za inšpekcijo dela zmanjšujejo in inšpekcije so obremenjene z deli, ki ne pripadlajo njim ter jih odtegujejo od dela tam, kjer se nahaja njih prava naloga.
»Radničke Novine«, Beograd.
Novo geslo — dobro geslo!
Član, ki nabavlja svoje potrebščine v oddajaltfčn »Kodesa«, je brez posebnih vplačil zavarovan za starost in smrt!
Če hioičemo :biiti odkritosrčni, moramo uvodoma povedati, da z dosedanjimi -parolami zadružnega pokreta nismo bili preveč zadovoljni. Kakiotr smo se vsikdar zavedali velike moralne in materiielne sile, ki io zbira zadružništvo v svojih organizacijah, tako smo se vedno čudili, kaiko so mogle organizacije s tako visokimi in plemenitimi, vse človeštvo obsegajočimi cilji izbrati ozkosrčne, divvdendanske parole, kil zidajo na egoizem ljudi, ki ne vidijo prielko plota; in iz katerih ne more nikoli vznikniti veliko gibanje,
Toda, za rekriminacije ni časa, zato povejmo na kratko, da je nova. parola Konzumnega društva za Slovenijo, ki jo objavljamo uvodoma, talka, da 'bo potegnila s seboj slehernega pamieitnega 'delavca, 'kmeta in intelektualca.
Letošnji kongres »Konzumnega društva za Slovenijo« (»Kodesa«) je dklemil porabiti previšek vplačanega denarja za zaitapljienio ■blago, katerega je do ®edaij izplačeval v obliki povračil (2%), v bodoče za sklad, ka terega bodo dvignili zakoniti dediči zia slučaj članove, smrti, ali ga bo dvignil član po gobovi dobi doživetja (v starosti). _ Ker se bo v ta sklad nallagalo razmeroma visoke vsote vsako 'leto (prvo leto že 5% odi >za iblaigo zakupljene vsote) bodo odpravnine ali posmrtnine, .ki jih too izplačeval »Kodes« svojim kupujočim članom., raizmeroma zelo visoke.
Nočemo na dolgo in široko opisovati, kake moralne in praktične vaižreosti je za delavnega človeka, če ima za slučaj svoje ostarelostli prihranjeno rezervo, ki naj miu
olajša življenje v 'onemoglosti. Tiudi ni potrebno naglašati, kako bo pomagamo marsikateri vdovi, ki sedaj mnogokrat nima denarja za dostojen polktop svojega moža, kaj še za žalno obleko, če se dogodi smrtni slučaj družinskega očeta.
Smatramo pa za potrebno naglasiti ono dobro istran ,t«lga slkdada, iki jo zadružna agitacija do sedaj ni dlovolj povdarila. To ije ona stran, ki izivdira iz stališča in potreb strokovnih organizacij.
Za uspešno borbo strokovnih organizacij je potreben prol« tari jat, ki ima vsaj nekaj finančnega zaledja. Vedeti je treba, da delavec, čim bolj je finančno slab, tembolj sili na kolena pred posl oda v c em.
Čc vzamemo, da se ibodio odislej zibiirale na ime posameznih zadružnih članov precejšnje denarne rezerve, moramo poskrbeti strokovničariji, dia bodo te rezerve pred vsem dvigale samozavest članov, kar bo za taktiko strokovnih organizacij velika pridobitev. Zamislimo se samo, koliko uspehov strokovnih organizacij pokvari prevelik strah delavcev pred brezposelnostjo. Če bo imiel v bodioče delavec v svoii zaidrugi par tisoč dinarjev ielezne rezrve (ki je sicer namenjena za starost ali smrt) bo to dejstvo njegovo kreditno sposobnost tniojSočno dvignilo, kar mu ibo rodilo večjo samozavest, ikii je najboljii zaveznik strokovne organizacije.
To so razlogi, ki nujno zahtevajo, da pri ustvarjanju teh fondov strokovne organiza-
cije ne stoje ob strani, temveč posežejo z vso vehemenco vmes in izoblikujejo te fonde v ustanovo, ki ne ,bo 'imela samo zadružni, temveč splošno delavski karakter!
Po sklepu kongresa bo priredil »Kodes« v mesecu maju akcijo za pridobivanje novega članstva. Ta akcija se bo vodil'a že z novo parolo, ki pomeni duhovni prevrat v na&em zadružništvu, ki ibo zajel široke mase delovnega ljudstva.
Strokovne organizacije pri tej akciji ne smejo gledati od strani, kakor da je to zadeva, ki se tiče predvsem zadružnih organizacij. Nasprotno! One morajo poseči vmes in poskrbeti, da se čim več strokovno organiziranih članov vpiše v ta sklad in oni, ki
niso še člani »Kodesa«, da k njemu nujno pristopijo. Agitacija strokovnih organizacij mora izoblikovati temu skladu borben značaj!
Vodstva naših strokovnih instanc, central, oblastnih in podružničnih odborov naj se nujno posvetujejo, kako bodo v tej akciji sodelovali. Navežejo naj stike z odbori zadružnih organizacij in v agitaciji naj z vso intenzivnostjo zastopajo tu opisano stališče! Na delo v deležnem mesecu!
Naša strokovna parola -v deležnem mesecu naj Ibo:
Vsi k starostno posmrtninskemu skladu »Kodesa«, ki naj poveča odporno moč strokovno organiziranega proletarijatal
Jaroš:
Strokovne organizacije v Rusiji.
(Konec. — Glej »Delavec« št. 4.)
Centralni svet v svoji okrožnici strogo odreja, da morajo strokovne organizacije upravne stroške znatno znižati in v ta namen število plačanih funkcijonarjev izdatno reducirati »ter upravo poenostaviti.
Knjigovodstvo je v nekaterih organizacijah še vedno površno in deloma celo zanikrno: vendar pa so slučaji denarnih poneverb redkejši. (Makuc & Co.: Kaj? Kaj?)
Na koncu navaja centralni svet še neke podatke o vzajemnih pomožnih blagajnah, ki eksistirajo v Rusiji poleg strokovnih organizacij in iz katerih dobivajo delavci mala posojila. (Kakšna je to Kristanovščina?)
Na videz so številke tako glede števila članstva kakor tudi glede financ imponirajoče, ne morejo.pa nikogar zadiviti. Povprečni letni prispevek članov strokovnih organizacij v Rusiji znaša 10 rubljev. To ni prispevek, ki bi imponiral, zato z ozirom na velikansko število članstva finančni efekt ni poseben.
Sedaj se ozrimo malo na izdatke. Centralni svet navaja številke v svoji okrožnici, ki so glede izdatkov naravnost porazne. Od izdatkov 96 milijonov 276.000 iriubljev je šlo borih
24.869.000 rubljev v fondi za podpiranje brezposelnih in v fond za kulturno propagando. Zato je pa šlo 26 milijonov 597.000 rubljev za plače funkcijonarjev, 6,290.000 rubljev je bilo drugih upravnih stroškov, za vožnje in kongrese pa je šlo 8,015.000 rubljev, skupaj torej 40,902.000 rubljev! To pa še ni vse, kajti poročilo pravi, da so strokovne organizacije odiračunale svojim višjim instancam
24.863.000 rubljev. Ta znesek so te instance seveda tudii porabile za plače in upravo svojih aparatov tako, dia je od 90,276.000 rubljev izdatkov faktično šlo za samo upravo, reci in niši, 65,765.000 rubljev!
Kot prebitek je pri teli velikanskih zneskih ostala strokovnim organizacijam bagatelna vsota 1,111.000 rubljev!
Razume se, da strokovne organizacije, ki nočejo eksistirati samo na
papirju, morajo imeti nameščene potrebne sile in jih plačevati, pošteno plačevati, morajo trošiti denar za upravo, propagando, udejstvovanje itd. V Rusiji pa se je v tem pogledu razpaslo tako zapravljanje — da govorimo v žargonu družbe a la Makuc eic. pri »Enotnosti« — delavskih žuljev, da se je sam centralni svet čutil primoranega, nastopiti proti takemu razmetavanju. Če bo centralni svet s svojo dobro namero uspel, je seveda vprašanje zase. Od članstva remedure ni pričakovati, kajti, če bi moglo govoriti članstvo, bi bilo tako gospodarstvo netnogt)če.
Zapisal sem to poročilo, da naši člani in članice vidijo, kako stojijo strokovne organizacije v Rusiji ni kako veliko število organiziranega delavstva štejejo, kar si naj naše delavstvo vzame za vzgled. Podatki so vzeti, ponavljam še enkrat, po ruskih uradnih poročilih.
Drugi del, kako se denar — članarina troši za upravo in nameščence, torej za birokracijo, da rabimo duhoviti izraz nasprotnikov strokovnih organizacij, sem! pa zapisal iz razlogov, da naj delavstvo, pred-, vsem pa organizirani sodrugi in so-družice, to prečita, se malo poraz-rnisli in ustvari svojo sodbo in da vidi, da je tudi v sovjetski Rusiji »birokracija«, ki »živi« iz delavskega denarja, kakor to znajo razni nasprotniki strokovnih organizacij trditi. Pričakujemo, da naše članstvo, da vsak razredno-zavedlen sod:rug in sodmžica odslej na razne obdolžitve o nekakih visokih plačah funkcij onar-jev v strokovnem gibanju (pa bodisi to v strokovnih organizacijah ali Delavskih zbornicah) izreče svoje preziranje in da vsakega takega kričača ožigosa kot zasluži ter ga delavski javnosti pokaže, kakšen je tak >;kritik« v resnici.
Opomba uredništva. Vsled pomanjkanja prostora smo morali nadaljevanje tesa članka v treh številkah izpustiti, tako, da fc šele sedaj mogoče prinesti konec, kar nam naj čitatelji oprostijo.
STROKOVNI VESTNIK.
				
		i	U	d
Delavstvu težke železne industrije na Jesenicah, Javorniku, Dobravi, Štorah in Guštanju.
Sodelavci! Sodrugi!
Druga konferenca delegatov težke železne industrije osrednje Evrope, ki se je vršila v Brnu 20 mesecev po prvi, ki je bila v Pragi, je za nami. Poročila vseh: delegatov, osobito referentov, so pokazala, da se je v teh dvajsetih mesecih po prvi konferenci položaj v težki železni industriji ogromno spremenil. Vsa ta podljetja so z vso naglico modernizirala obrate, dvignila se je produkcija db 100 odstotkov, d'ellavske plače pa so ostale nespremenjene, v gotovih krajih so se še celo poslabšale, pri vsem tem pa je cena življenskim potreb-
ščinam skoro nevidno porastla, in poleg vsega narašča tudi brezposelnost, katero tudi mii v Sloveniji baš v okolici naše industrije občutimo. Na Javorniku n. pr. je tovarna sprejela na novo okoli 100 delavcev, isti dan pa se jih je zglasilo več kakor 250 iz vse gorenjske okolice.
Sodrugi! Če resno proučimo svoj položaj, spoznamo, da stojimo pred' silno velikimi in nad vse težkimi nalogami. Gigantske sile in napora bo potrebno nam, vsemi zaupnikom, postaviti se v bran vsem tem' vidnim in nevidnim silam, ki nas hočejo pritisniti ob tla.
Povečana produkcija kot posledica racionalizacije, zahteva podjetnikov po še več.fi storitvi, tihi porasti cen, podražena' stanovanja, narašča-
nje brezposelnosti, pritisk kmečkega proletarijata v našo industrijo, pro-vokacijsko in nagajivo stanje vsled žoltih organizacij, sistem protekcij, »freiter«-šarže, nečuveno viisoka indiferentnost našega kvalificiranega delavstva, izrabljanje osemurnega delavnika od kmečkega poluproleta-rijata, tihi črv posledic razbijaškega vpliva v naši organizaciji, obuboža-nje in zadolžitev našega delavstva, gospodarsko, zdravstveno in moralno propadanje itd. in nad vsem tem ogromna sila kompaktnega mednarodnega kartela naših industrijcev, to je le senca resničnih razmer, v katerih se nahajamo in katerim moramo pogledati brez strahu in oklevanja v obraz, ker je nepobitna resnica.
Da, mi se moramo žavedati vsega tega, zato moramo neumorno z vso nevklonljivo vztrajnostjo in odločnostjo mirno in tiho dO dna spoznavati vsa vprašanja, tikajoča se delavstva težke železne industrije.
Vztrajna vzgoja in razlaga, obramba in akcija tam, kjer je le mogoča, stvarna in temeljita preiskava vsakokratnega škodljivega vpliva, ki znižuje eksistenco našemu delavstvu, zahteva po boljših higije-ničnih napravah po obratih, zahteva za večjo varnost življenja našega delavstva, tehnične zaščite, boj proti krutemu priganjaštvu kot posledici največ nesreč in vsemu temu paralelno, nevklonljivo stališče zaupnikov naprain anarhični razpoložljivosti posameznikov, striktna vzgoja za najvišjo disciplino v organizaciji, to je trenutno naša naloga, ki jo moramo predhodno detajlno izvršiti vse do tedaj, da dvignemo borbeni duh in voljo v našem delavstvu za obrambo svojega golega življenja in življenja svojih številnih družinskih članov.
. Sodrugi! Premislite vse to, zavedajte se povsod! tam, kjer še imamo osemurni delovni čas, dia je neurne-vanje osemurnega delavnika med
KNJIGA NAMJE NAJBOLJŠA SODRUŽICA UČITELJICA IN VODITELJICA
25. aprila 1929.	»DELAVEC«	     Stran	3
našim delavstvom vzrok, da je organizacija še prešibka, da ne more zajamčiti in ustvariti boljših življen-skih razmer našemu delavstvu.
Veliko število našega delavstva stoji cele tedne, vse praznike in nedelje v službi, nima oddiha, postaja topo za vse. Naš klic in boj pa moramo zastaviti /Ja prosti sedmi dan v tednu in za neobhodno potrebne dopuste za oddih. Z vsemi silami se moramo boriti proti naduram, in ob vsem na vsak način poskrbeti za od-pornoc brezposelnim, ki že občutno v malem, naraščajo.
Sodrugi! Pojdite na delo, organi-^irajte; se, dvignite disciplino v orga-nizaciji, odpirajte oči nevednim ih indiferentnim, vaš ton v tej nalogi bodi vzgojen.: vljuden in blag, skrbite za čim več vzgoje potom predavanj in sestankov, kateri naj bodo strogo parlamentiarični in stvarni. Neobdelana ledina leži pred nami, orodja varu ne manjka, zasadimo pluge in lopate, bogato bo poplačan trud ob žetvi.
^ffzdipimo avtoriteto in mujc-st e tie no st naše organizacije, organizacije Dela, kateri se bo moral tudi kapitalistični kartel naše industrije ukloniti. Pokonci • glave, močna frekvenca naj nas veže v naši ideji, ki uaj dvigne čut solidarnosti do uaj-višje stopnje v obrambo, za zmage in pridobitve. Proč z lenobo in brezbrižnostjo, zavihtimo uma švitli meč nad vso ■ to temo, resnično, pojdimo na delo-! ,
Iz krajevne skupščine Bratovske skladnice K ID na Jesenicah.
Krajevna skupščina se je vršila dne . marca 1929._ Delegacija je bila sestavljena sledeče: SMRJ 67 delegatov. Indiferentni delegatov in JSZ 12 delegatov.
Vsled svoje netaktnosti so krščanski socijalisti izpadli iz krajevnega odbora, ketr le * njimi stvarno skupno delovanje radii njihove vedme zahrbtnosti, ki jo vsaj na Jesenicah imajo, nemogoče.
, y krajevni odbor so bili izvoljeni sledeči: Jurij Jeram, Wergelj Berti, Pikom Anton, loman Franc, Kemperle Blaž in Rekelj Anton. V nadzorni odbor pa Marčič Mariin «n Zorman Franc.
V vseh zadevah naj se torej, kar se tiče elanov Bratovske skladnice radi Bratovske skladnice, obrača Vsak na imenovane sodiru-
g«.--	... •.» : ./!. V.; . <	•	■ r  
Dne 4. marca 1929 se je vršila prva se1a krajevnega odbora in se je konstituiral sledeče: Predsednik g. dT. Maiks Obersnel za podjetje in po.predse.dnik Kemperle Blaž. Predsednik nadzorstva M,a»č5č Martin.
Bratovska skladnica bo po letošnjih volitvah delegatov tako imela stalne stike z organizacijo, ker bode sočasno, kadar bode zboroval Savezfti svet, navzoča itoidi vsa naša delegacija, ker so vsi delegatje SMRJ tudi člani sekcijakih odborov. Tako .bode delavstvo imelo .res pravi kontakt z vsem delom Bratovske skladnice;	>
Organizacijski smisel je prodrl, to dokazujejo tudi volitve v Bratovsko sklad-nico. . Mimogrede pd bodi omenjeno, da je Poročilo v Slovencu’ z dne 30. marca: 1929 zavita neresnica in da s. Jeram ni vmeša-val nobenih političnih vprašanj na krajevni skupščini Bratovske skladnice dhe 24. III., nasprotno je v imenu naše delegacije podal cisto stvarno kritiko.
Isto bodi povedano člankarju v »Pravici«, da razumemo ako divje' .kozle strelja, da mora na Gorenjsko meriti; smešno je tokrat Id to, da streljal »šajbo«, ki je stala v Liubbani, pa pni tem celo Gorenjsko talil — hrambo.	'•	-
Vse to nas le navdušuje, ko vidimo,
kako netaktno se zaletavajo‘ti ljudje v nas.
9*9 geslo' je in ostane,' naprej gr trditi, vztrajati, po delu mat s-e sodi.
Delegat Bratovske skliadnice.
Sek«d» težke železne industrije Jesenice.
funkciS^/* 7se članstvo in vse bi nreiel IL ' <*a n.a» vs*k,ki tokrat še. ne pri odsek^^i,^1* ‘^slavec«, to urgtra slov istemu,	_*"» n,a'
nirciel ie v	W°'	*ska se^al 5e ne. bo
naslova BlfekT wd *** W * T*?
niki od^ekoy, poskrbite	,pr?
poln red radi nasipov	J?, P°'
Sočasno opozanamo na to, da se“ vf* nanovo pmstopivše člane takoj na pristopni iziavi pripisati tudi natančen naslov istega, ker se hsta po tovarni ne more več-dehti vsled prepovedi ravnateljstva, med Posameznike. Toraj člani, in zaupniki no-
skrbite za .redi	>	.,,,
Jurij Jeram, predsednik; Ažma« Karol, 'blagajnik; Toman Franc, tajnik. ■■
sekcije težke železne industrije Jese-nice—Javornik, pozor!
Te za vplačat* 15; it-
'	15.'	apnih,1 v
. vl	teiinoim,	m:u ziapadfejo člaas*te
cmtčiK	kat	eri v-sUtod admimistma-
kriv J'	v	podružnici	niekaj	zaostali	po
v 't„uTkt' naij ikljulb temu vendar
Člani t	poravnajo zaostanek.
Ckn, skrbite za redno vplačevanje pri-
^0r f30®1*"' v?č kafeor * ted-
nPVlSfc daftkt-^iv!ce-' Kdor zifeta-
U*ta ■££*??'.	'	pavico eto j**jen&,ja
ta' «^»1«* svoje čfsjishe pravice V'svo-
jo dolžnostjo! Kdor je bolan, mu za dobo bolezni ni treba plačati prispevka, vendar sc mora izkazati z bolniškim listom pri odsekovem blagajniku, da mu nalepi fran-ko markice. Red je predpogoj borbene organizacije; skrbite za to, da bo red.
Ljubljana.
V nedeljo, dne 7. aprila t. 1. ob 9. uri dopoldne se je vršilo v dvorani Delavske zbornice člansko zborovanje ljubljanskih kovinarjev. Glasom sklepa zadnjega občnega zbora je novi odbor sestavil »Program oela«, katerega je na tem zborovanju predložil članstvu v odobritev.
Iz referata tajnika podružnice s. Jordana .Franca posnemamo, da si je odbor zasnoval širok program za delo v 'bodočem letu. Referent predvsem opozarja na nevarnost invazije kmečkega delavstvu v industrijske obrale. Ta kmečki delavec je doma preskrbljen z živili in stanovanjem ter
Pri sklepanju kolektivnih pogodb se ima vedno pred očmi tudi vprašanje vajencev. Tudi za vajence se mora urediti plačilno razmerje, tako da se bo njegova plača dvigala sorazmerno z njegovim znanjem. Predvsem se ima pri sprejemu vajencev gledati na zadostno šolsko izobrazbo, ter da ne bodo zaposleni preko osem ur dnevno.
Da se vsaj deloma odpomore onim članom, ki vsled starosti ne morejo več izvrševati svojega poklica, sm,o si ustanovili penzijski sklad. S tem skladom je podana le inicijativa merodajnim mestom, ki naj pokaže, .kako nujno potrebno je, da se starostno zavarovanje tudi za delavca začne v polni meri izvajati.
Temu referatu je sledila s strani članstva jedrnata debata, na kar je članstvo predloženi program soglasno odobrilo.
K drugi točki dnevnega reda je poročal s. Jeram, ki se je kot delegat udeležil inlcrnacijanalne konference delavstva težke
Ali si 2et sodrug in sodružica, lian? Ako Se nisi, oglasi se takoj pri svojem zaupniku In se vpISII Zaupniki-poverjenlkf! Ali ste 2e vse sodruge In šoti rutice včlanili? Vsak sodrug in sodru2ica morata biti liana »Cankarjeve družbe11, to zahteva VaS delavski ponos, Vaša delavska Cast In VaSa zavednost. Ptikažlvno vsem, koliko nas je, kdo smo In kakšni smol Živela »Cankarjeva družba11!
porablja svoj zaslužek le za obleko in zabave. Iz tega razloga je ta kmečki polu-proletarijat za organizacijo indiferenten, ker njegova eksistenca ni odvisna od vsakdanjega zaslužka. V svoji nezavednosti ruši ta polu-proletorijat pridobitve, ki si jih je je organizirani industrijski delavec tekom dolgih borb priboril s tem, da se ponuja podjetnikom v delo pod cenejšimi pogoji, kakor pa to industrijski delavec more.
Da se obvaruje industrijski delavec pred to nevarnostjo, mora članstvo stremeti za tem, da se podjetniki v kolektivni pogodbi zavežejo sprejemati im odpuščati delavce le sporazumno a organizacijo. Onim podjetjem’, ki bi takih dogovorov ne hotela sprejeti, ali ki bi briskirala že take obstoječe dogovore, je naloga organizacije, da odvzame tem podjetjem vse prvovrstne kvalificirane moči in jih zaposli tam, kjer se ti dogovorni rešpektiraijo.
Nadalje prikazuje referent umazano konkurenco malih obrtnikov nalpram .industrijskim obratom. Da je mogoča ta umazana konkurenca s strani malega obrtnika, s>e .brezmejno izkorišča vajenca. Mnogi' obrtniki zaposlujejo na 1 pomočnika po pet do šest vajencev, kar ustvarja hiperprodukcijo na delovnem trgu. Ljubljanska Borza dela izkazuje v svojih poročilih veliko število brezposelnih ključavničarjev m kovačev, ki nosijo ime, da so se te profesije izučili, faktično' so pa kot vajenci morali opravljati ■ajnižja dela pri' svojih mojstrih. Za plačilo svoje triletne tlake so prejeli učno spričevalo, vendar so pa nesposobni za izvrševanje svojejta poklica.
železne industrije, katera sc je vršila 2. in 3. marca t. 1. v Brnu. S. Jeram je v svojem poročilu pokazal, kako dobro organizacijo so si zgradili podjetniki, včlanjeni v Srednjeevropskem kartelu težke železne indu-strie. Oni imajo danes monopol na svoje izdelke. Oni ne samo da diktirajo cene teh izdelkov obrtniku in kmetu, ampak začeli so diktirati cene tudi vladam v posameznih državah. Ako delavstvo hoče kedaj doseči svoj cilj mora po njihovem vzgledu postaviti tudi svoje organizacije. Organizacije dela morajo biti postavljene preko mej narodnosti, preko državnih mej in preko mej verskega naziranja.
Srednjeevropski kartel težke železne industrije ima v svojem programu izprešati iz delavca čim večjo storilnost za čim' manjše plačilo, da bo njim ostal čim večji profit. Nasproti pa ima postaviti proti tudi delavstvo svoj veto, čim najkrajši delovni čas, zahteva za boljši zaslužek.
Navzoči' sodrugi so z zanimanjem' sledili poročevalcu, ter mu ob koncu priredili buren aplavz.
Ob zaključku je s. predsednik apeliral na navzoče članstvo, da s svojim sodelovanjem pripomore do uresničenja programa, ki ,si ga je odbor zadal.
ElektromonterjL
S. M. R. J. Ljubljana, Sekcija elektro-■monterjev, je izdala na vse one, ki se imajo namen izučiti v elektrotehnični stroki, sledeči oklic:
Z oziroM na veliko brezposelnost opozarja podpisana sekcija vse starte, kateri
imajo namen dati svoje sinove v izučenje v elektrotehnično stroko, da se obračajo po informacije na spodaj podpisano sekcijo, katera jim bo radevolje šla na roko.
S. M. R. J. Ljubljana, sekcija elektromon-terjev.
RUDARJI.
Občni zbor II. skupine rudarske zadruge.
V nedeljo, dne 14. aprila t. 1., se je vršil redni občni zbor II. skupine rudarske zadruge v prostorih g. A. Forte v Trbovljah, v navzočnosti 80 od Ul delegatov s sledečim dnevnim redom;
1. Otvoritev rednega občnega zbora.
2. Prečitanje zapisnika zadnjega izrednega občnega zbora z dne 15. julija 1928.
3. Odobrenje predloženega računskega zaključka za leto 1928.
4. OdObrcnjc predloženega proračuna za leto 1929 in sklepanje o ustanovitvi »brezposelnega fonda« (Rudarska posredovalnica dela).
5. Razno. 4
Prve tri točke dnevnega reda šo bile sprejete brez posebnih velikih debat soglasno.
Pri 4. točki je pa pravilno naglasil načelnik Štruc, da bo sedaj vroče. Zakaj ustanovitev »brezposelnega fonda«, ki ga je dalo načelstvo že tretjič na dnevni red in to kljub temu, da je bila obvezna ustanovitev istega že na zadnjem občnem zboru odklonjena pod pritiskom delavske javnosti. Ali gotovi elementi v 11. skupini so menda imeli gotov interes v predvidu, da so št kljub zadnji odklonitvi prišli znova na dnevni red s tem vprašanjem.
Vnela se je debata, v kateri se je mnogo govorilo o raznih demagogih, in kt je ostro podčrtala miselno pojmovanje onih sodrugov, kateri vedo, da obstoji vprašanje rešitve proletarijata le v njegovi razredni zavesti sami, ne pa med onimi, ki so revo-lucijonarji in socijalisti samo na jeziku in še to samo takrat, kadar jih nobeden ne sliši in ne vidi.
Ko so videli, da je bilo vprašanje ustanovitve tega brezposelnega fonda odklonjeno z vsemi proti 7 glasovom, se je razvnela njih sovražnost do vsega, kar predstavlja organiziran proletariat. Zahtevali so (bivši bernotovci in takozvani revolucionarji), da se odtegne' prispevek Delavski zbornici in se isti da Rudarski posredovalnici. Verižili in mešali so na vse načine, pri čemur se je posebno načelnik gospod' Štruc odlikoval, da bi ta predlog spravil skozi. Le objektivnosti in odločnosti zapisnikarja sodr. F. šoberja se je zahvaliti, da je prižel predlog pravilno na glasovanje, ki je pa propadel z 32 proti 31 glasovom.
Ko so videli, da so tudi tukaj propadli, so zagnali še hujšo hajko v vprašanju starostnega zavarovanja na Delavsko zbornico in neko obstoječo razredno strokovno organizacijo (mislili So Z. R. J.).
Ugotovili so, da je rudarsko zavarovanje zahirano glavno po krivdi zgoraj omenjenih. Načelnik Štruc je celo začel razglašati nek pravilnik, ki da ga je Delavska zbornica poslala (kam in v kakšnem namenu. tega ni povedal) in kateri je* skrajno slab. Namen načelnika in vseh ostalih destruktivnih elementov je bil pred’vsem očrniti Delavsko zbornico, njene funkcijonarje ter strokovno organizacijo Z. R. J. Ali sodrug F. Šober jim' je temeljito raztrgal krinko z obraza s tem, da,Je moral načelnik Štruc vpričo njega izjaviti, da 'je ta pravilnik poslala Delavska zbornica kot obvestilo, kaj hočejo podjetniki, ne pa,' da bi Ona bila takega kje priporočala. Izjavil je, da na tem vprašanju ni delavstvo nič zamudilo, ker je delavska delegacija v glavnem upravnem odboru, Delavska zbornica in strokovna organizacija Z. R, J, vse storila za pravilno rešitev tega vprašanja.
Koncem koncev so sprejeli' tozadevno resolucijo in izvolili 2 člansko delegacijo 'v osebi sodr. F. Šoberja in 1. Uranjcka. ki naj gre na ministrstvo tozadevno posredovati. Sodr. F. Šober je izvolitev odklonil z motivacijo, češ, da naj gredo tisti, ki to vprašanje bolj razumejo.
l ako je končal ta občni zbor s porazom demagogov, kateri bodo najbrž »a prihodnjem občnem zboru resnejše in pametnejše razpravljali. '	'
Mezdno gibanje rudarjev v Mežici.
Dne 4. aprila se je vršila mezdna razprava medi zaupniki II. skupine rudarske zadruge, kot zastopniki delavstva in generalnim ravnateljstvom »The Central European Mines, Limited v Mežici na zahtevo zaupnikov II. sikupine z dne 25. novembra 1928.
Mi se zaenkrat vzdržimo, vsake kritike o uspehu ali neuspeha te razprav« in to iz sledečih razlogov: 1. Ker so zaupniki II. skupine (bernotovci) v svoji spomenici izločili vse delavske zastopnike odi strani Delavske ttbomice ali druge strokovne organizacije. 2. Ker se je zastopnik podjetja po končani nazpratvi baje zahvalil zaupnikom za njih uvidevnost, da so sami razpravljali s podjetjem ibrez vsakršnih zunanjih zastopnikov. 3. Ker hočemo, da tista večina tamošnjega delavstva, ki še danes slepo sledi gotovim ljudem, mu svoji lastni koži, na svojem' vsakdanjem kruhu spozna, katera potgodlba je bila boljša, ali tista, ki io je organiziramo delavstvo postavilo, ali bo sedaj tista, ki jo je izvojevoila neorganizirana masa, s pohvalo podjetnika.	,
Trbovlje.
it zadnjič smo poročali o 'brezobzirnem postopanju na pram delavstvu zumamjej|a . obratnega vodje inž. Vidra. Sedaj) pa do~ znavamo, da je petim družinam odpovedal rud. stanovanja iz razloga, ker baje ne ' držijo dovolj snažnosti. Mi absolutno nisme proti, da se zahteva red in čistoča po stanovanjih. AR vsekakor feisra biti tudi tokaj'
meja možnosti in nikakor ne gre, da se v sled malenkosti delavcu kar stanovanje odpove. Najprvo >bi na-j družba, dala delavstvu dovoljna stanovanja in dovoljno plačo, da hi si mogel delavec potrebno nabaviti, in še le potem bi imela pravico zahtevati večjo čistočo po stanovanjih. K temu se še povrnemo.
Pa zakaj se ne organizirajo radarji?
Oprosti, sodrug urednik! Že nad. desetletja sem član naše razredne strokovne organizacije rudarjev Z. R. J. Ali vidim, da ona kljub svojemu trudu od strani nas vseh ne napreduje tako, kakor bi bilo to v interesu delavstva samega želeti Ne samo, da zasledujem pazno aktivnost in taktiko vodstva s aim ega, temveč tudi dobro razmišljam pisavo naših -delavskih časopisov, posebno naš strokovni Rst »Delavec«. KoHkio podučneiga, vzgojnega »e tam čita.
Izgleda.ti bi moralo, da vsaij tisti, ki so člani in to čitajo, da morajo cel svet pridobiti Ali žal, temu ni takol Mislil si Jbo5, da mi vsi nič ne delamo in nič ne agitiramo za organizacijo. Priznati moram, dia j* -deloma tvoje mišljenje pravilno. Veliko Število je takazvaniih mrtvih članov, kateri nimajo nikdar časa. priti na sestanek ali shod, {a kaj še, da ibi list »Delavec« prečrtali! Dopoldne mu ga blagajnik izroči, 'popoldne pa že prinese na šiht svoj kruh zavit v njem.
Če ga vprašam, ali je kaj čital, se navadno odreže, da ni imel časa. Tak član, ki se ne zanima za ničesar, mu je najhujše to, kadar pride iblagajnik k njemu po prispevke. Takrat vse napake svoje lastne organizacije vidi, samo svoje ne iij gorje še blagajniku, če še pri 'takem članu žena hlaiče nosi. Taka je trnjeva pot organizacij pri tak oz vanih mrtvih članih. Edino razveseljivo dejstvo postoja pri lem, da se število teh vedno znižuje in prevladuje aktivnost zavednejših.
Kar je pa nas odločnih, ki se zavedamo, kaj je organizacija in zakaj nam je potrebna, pa vršimo naše propagandno delo neumorno. Ali tokaj trkamo ob sklae človeške nezavednosti. Tukaj se vrši borba med lučjo in temo do skrajnosti. Vsepovsod, kjerkoli pridemo v stik’ ž njimi, ijitn razlagamo potrebo organizacije. Pri itej priliki je ta neorganizirani tako »kSajt« (razumem), da vse napake voditeljev in organizacije gotovo ua pol stoletja nazaj pozna. Ko M ata p« stari konkretno vprašanje dokaza, takrat se p« zvija kakor kača, če ji na glavo stopil. Koncem kancev pa le prizna, da bi bilo potreba se organizirati; ko bi Sli vsi v organizacijo, hi ista tudi kaj naredila.
Pa če sta že tako daleč, da hi morebiti !e pristopil v organizacijo, pa se mu pove, da ho moral prispevek plačati, takrat je pa vsega konec. Takrat pa pnavi, da mu še za mleko ne preostane in za kakšen pol liter ček pa tudi mora imeti. Take so težave z nezavednimi.
Sedaj pa vzamem še ene na piko in to so pa talki, ki jim je organizacija direktno trn v peti. T*o so pa vsi ‘tisti parniki, pri-liznjenci, ki mislijo, da bodo s prilizovati jeni višjim dospeli do prigamjaških mest, alii pa bodo, če ibodo samo čez organizirane zabavljali, prišli do boljših delovnih mest. Njih izvesti tovariši »o tisti »razummeži«, ki so jim vse .organizacije »pre gmajn« (pre-malovredne) in ki jam ne gre za ničesar drugega, kakor da bi moč in dan »iiber-šihtie« >dlelali. Zopet drugi so talkozvani »rajserji«, s katerimi dela družba propagando za takozvani »SpitzenverdSens-t«. Ti so pa bogati, tem pa tudi organizacija ni potrebna. Za temii še pridejo taikozvam veseljaki, ki imaljo edino veselje v tem, da, kar v 14 >dneh zaslužijo, v par dneh po grlu poženejo. Ti ao pri »birtih« organizirani.
Vidiš, sodrug urednik, sedaj sem ti nekoliko navedel vzroke, zakaj mi rudarji organizacijsko ne napredujemo tako kot si to ija-z želim. Težko je to za nas zavedne, ki moramo trpeti zaradi nezavednih ali kltub temiu ibomo vršili naše vzvišeno delo naprej, dokler ne zmaga razum nad nerazu-mom tudi mied rudarji- — Rudar.
Pripomba uredništva: Kaj pa tisti, ki imaio v ustah vse polno revolucijonarnih besed in stisnjene pesti v hlačnem žepu? Zakaj pa tisti niso strokovno organizirani? Ali tudi zato ne, ker treba članarino plačati? In pa zato, 'ker mora organizirani dejansko stati v prvih vrstah razredne fronte? Kolikor poznam rudarske revirje, posebno Trbovlje, je tam precej take kvalitete »razredno zavednih iborcerv«.
IlVILCI.
Mesar]] Ljubljana.
Precej pozno smo se zbrali mesarski pomočniki in pričeli razmišljati o* svojem po- j ložaju. Mnogo smo zamudili. Vendar j« še čas, da s stvarnim delom nadoknadimo zamujeno. Preteklost nam kaže, da je naše dosedanje patrijarhalno življenje vse prej kot življenje človeka v dvajsetem stoletju. Za vzgled naj nam služijo stroke, katere so si znale upostaviti svoje strokovne organizacije, potom katerih si že desetletja enkrat z večjim, drugič z manjšim uspehom — kakršna je pač moč in -advednost članstva —. zboljšujejo svoj gmotni položaj. Poleg tega si jte delavstvo potom svojih strokovnih organizacij znalo zgraditi tudi svojo kulturno organizacijo. Najprej je to delalo z raznimi odseki, in končno si je upostavllo danes že močno delavsko kulturno organizacijo »Svobodo«, katera nudi našemu delavstvu možnost za izobrazbo, in katera ie nam sila potrebna. Žal, da smo mi izgubili toliko časa in nismo k temu velikemu delu direktno prispevali. Posledice občutimo prav temeljito v tem, četudi stremimo za izobrazbo, da se isti ne moremo posvetiti, ker nam ne dopušča čas, zakaj mesarski pomočnik nima'ure pri delu! Treba je, da pričneš pred zoro in končaš, kadar ti dela zmanjka. Nfkdo te tie vpraša, imaš li kake svoje potrebe, te li ne tnika duševna hrana? Zakaj delodajalcu je vedno bolj po volji, kolikor manj izobražen je delavec, toliko
lažje ga izrablja za svojo korist. Tvoja bodočnost ga ne briga! Zato je pa treba, da se za isto pobrigamo mi sami, in sicer na ta način, da si svojo strokovno organizacijo pojačamo in raztegnemo na vso Slovenijo, da si združeni, složni, močni, zboljšamo svoj gmotni položaj in da se dvignemo kulturno. Bodimo člani »Svobode«, da zamo-remo ostalemu delavstvu pomagati, da dosežemo skupni in končni cilj!
Zato na delo, sodrugi!
Živilcl.
• Kakor v vseh strokah, tako vlada tudi v pekovski in mesarski velika nadproduk-cija delovnih moči. Razumljivo je potem, da si pomočniki medsebojno konkurirajo, si s tem znižujejo plače, podaljšujejo delovni čas in s tem ustvarjajo sovražno razpoloženje ined seboj. Da se temu odpomore, bi bilo vsekakor treba omejiti vajence. To ni potrebno le vsled položaja pomočnikov, temveč je predvsem v interesu dobrega obrtnega naraščaja, kajti z nadprodukcijo delovnih moči pada dobra kvalifikacija. To se čuti posebno pri najmlajših pekovskih pomočnikih, katerih posamezni je sicer po komisiji spoznan za pomočnika, a se v resnici — ako ima izredno srečo, da sploh dobi službo — prične šele tedaj učiti in si — ako je potrpežljiv mojster in ostali pomočniki — pridobi to, kar bi si moral za časa vajeniške dobe. Večji del teh pomočnikov pa, ki nimajo sreče, skušajo dobiti zaposlenje pri zidarjih, r)a železnici i. dr.
Da to čutijo tudi mojstri, je razvidno iz tega, ker delajo na svojih sestankih tozadevno dobre sklepe, ki so pa brez vsake logike z njihovo prakso. Nr. pr.: neštetokrat so sklenili, tako peki kot mesarji: >da je in mora biti v interesu dobrega obrtnega naraščaja, da se vajenci svoje obrti doliro izučijo, zato mora trajati učna doba najmanj tri do štiri leta. Vajenci se smejo uporabljati le za strokovno delo. Vajencu mora dati mojster pol'eg strokovnega znanja tudi dobro splošno vzgojo. Mojstru, ki nima pogojev, da izuči in da vajencu zadostno strokovno znanje, se vajence odvzame.«
To so sklepi, pošteni in razumni, le ako bi se gospodje istih tudi držali. Toda, kako si naj vajenci pridobe potrebno strokovno znanje in dobro vzgojo, ako vidii tako pekovskega kot mesarskega vajenca stalno na cesti s kolesom in cekarji, ali košem na rami, ali pa s cizo, polno kruha ali mesa. To se prične zjutraj ob štirih 'm traja zvečer do osmih. Mesarski vajenec najde med tem še kake vampe »za pucat« in polno domačega hlapčevskega delu. Ko-llko mu ostane časa za strokovno znanje, gospodje?
Se bolj kot mesarski, pa so prizadeti pekovski vajenci! Kakor rečeno, je o,! ranega jutra do pozne noči s košem na cesti. Vmes opravlja, kot mesarski, razna domača dela (ponekod nadoinestuje pestunjo in posega tudi v gospodinjstvo), od osme do> dvanajste ure zvečer pa ima odmerjen čas za spanje, kajti zadnji čas ob dvanajstih sc prične delo v pekarnah, in dasi je po zakonu zaposlitev mladoletnih vajencev ponoči prepovedana, mojstri na to žvižgajo, ker je pač treba, da se vajenec »kaj nauči«. Toda, kaj naj se ubogi vrag nauči, ko pa je zaspan, da ne najde niti robca niti pljuvalnika.
Skrajni čas je, da izda ministrstvo so-cijalne politike špccijalni zakon o vajencih, v katerem se pred vsem določi: I. Preden se sprejme vajenec v uk, se mora zdravniško preiskati (veliko županstvo je to že ukrenilo), je li sposoben za namenjeno obrt in se prepričati o njegovem zdravju. Bolne vajence se ne sme sprejeti v uk. Za vajence mora brezpogojno veljati osemurnik. nedeljski in nočni počitek; za kršitev naj se določi stroga kazen. Določi naj .se zakonita minimalna plača procentualno od plače že izučenega pomočnika, ki naj se po trajanju učne dobe vajenca letno zvišuje.
Vajeniške obrtno-nadaljevalne šole se morajo organizirati kot sestavni del osnovnih, meščanskih ali srednjetehničnih šol.
Vajeniški pouk se sme vršiti le ob delavnikih med rednimi delovnimi urami, nikakor pa ne ob nedeljah ali večerih.
Inšpekcijam dela naj sc naroči vršiti strogo kontrolo, osobito glede delovnega časa.
Učna doba vsakega vajenca mora trajati najmanj 3 leta.
Z ozirom na željo po dobrem obrtniškem naraščaju, naj se uzakoni naslednji ključ za sprejemanje vajencev:
1. Mojster brez ali do treh pomočnikov sme zaposliti največ enega vajenca;
2. mojster do šest pomočnikov dva vajenca;
3. mojster nad šest pomočnikov tri vajence, da se vsled zelo velike brezposelnosti v posameznih strokah za gotov čas vajence sploh zabrani — kar imajo določiti v poštev prihajajoče strokovne organizacije. Delavska zbornica in Državna borza dela.
Zdravniške preiskave vajencev.
Na predlog Okrožnega urada za zavarovanje delavcev in Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, je Veliki župan ljubljanske oblasti odredil, da se morajo vsi vajenci pred vstopom v učno razmerje zdravniško preiskati. Te preiskave vršijo brezplačno zdravniki Okrožnega urada, pri katerih se morejo vajenci zglasiti z vprašalno polo. izstavljeno po bodočem mojstru (delodajalcu). Potrebne vprašalne pole se dobijo proti plačilu l Din pti vseh prodajalcih tiskovin OUZD. Spričevala so kolka prosta.
Vsi mojstri in starši vajencev sc vabijo, da navedeno odločbo Velikega župana v lastnem interesu vpoštevajo. Vprašanje zdravniških preiskav vajencev pred vstopom v učno dobo je splošne važnosti, ker se na ta način utrdi telesna in po možnosti tudi duševna sposobnost za izbrani poklic. Obenem se v danih slučajih plrepreči okuže-vanje družine obrtnika potom tuberkuloznih vajencev.
SPLOŠNA DELAVSKA ZVEZA.
Podružnica Medvode.
Naša podružnica je imela dne 7. t. m. svoj redni letni občni zbor. Po poročilih, katere so podali: predsednik, tajnik, blagajnik in kontrola, je bilo razvidno, da podružnica redno posluje, je agilna ter se je nadejati, da bo tudi na članstvu porastla. Podružnični odbor in zaupniki so v prošlem letu pokazali polno aktivnost v vseh vprašanjih, tičočih se delavstva v tovarni in izven nje. Oblastni tajnik Jakomin je podal pregledno poročilo o poslovanju podružnic v Sloveniji ter povdaril najvažnejše naloge, katere je treba strokovnim organizacijam izvršiti. Pozval je sodruge, da se vpišejo vsi v »Cankarjevo družbo«.
V odbor so bili izvoljeni naslednji sodrugi: predsednik: Franc Narobe, podpredsednik: Tehovnik Ivan, tajnik: Čarman lv„ blagajnik: Krmelj Jakob. Odbornika: Mrak Franc in Narobe Frančiška. Namestniki: Po-stišek Avgust, Ribič Franc. Kontrola: Ceš-novar Jože in Kosec Franc.
Podružnica Maribor
Naša podružnica razvija živahno delovanje za zboljšanje ekonomskega položaja delavstva in razumljivo, delavstvo to videč, pristopa številno v našo strokovno organizacijo, kar seveda ni všeč gotovim »Marpurgarjem«. (Toda o tem na drugem mestu.)
Dne 13. t. m. se je vršila lepo obiskana konferenca odborovih sekcij in podružničnega odbora. Sodr. Dvofak je poročal o delu, s katerim se je zadnje tedne bavilo podružnično vodstvo, in sicer s kolektivnimi pogodbami za vsa podjetja mariborske mestne občine. Tako so se izdelali predlogi pogodb za: pogrebni zavod, plinarno, električno podjetje, gradbeni in stavbeni urad, avtobus-podjetje in za vodovod. Vsi predlogi so predloženi v smislu okvirne pogodbe in bo v kratkem prišlo do razprav ter bo tako končno dolgotrajno mezdno gibanje občinskih delavcev zaključeno. Predsednik Saveza s. Haramina je lepo obrazložil pomen 8 urnika za delavstvo, njegov Uistori-jat ter borbe in akcijo zadinlega časa za ohranitev 8 urnega delavnika. Njegovemu izvajanju je sledilo živahno odobravanje. Oblastni tajnik Jakomin je poročal O' položaju delavstva in stanju strokovnih' organizacij. Poročilo so vzeli navzoči z zadovoljstvom na znanje. M koncu '.%e ju pozvalo člane, da naj bodo tudi člani, iailtuj'-»e organizacije »Svobode.«- in »Cankarjeve družbe*.
Ob pozivu sodr. Ceha« na vztrajno delovanje za povzdigo strokovnih organizacij, s« je lepo uspela konferenca zaključila.
Za drugi dan, dne H. t. m., pa jo po- ' družnica sklicala dva shoda^ Shod; za delavke tekstilnih tovarn se je vršil v Uam-brinovi dvoraui ter sta po-rouala ss. Krzen tu Pelikan. Shod le bil dobro obiskan.
Ob istem času se je vršilo zborovanje 1 opekarskih delavcev v Lajteišperku. Shoda ! »e je udeležilo korporativno vse delavstvo ■ poznane »Dervuškove« opekarne. Razpravljalo se je o razmerah v tej tovarni, s katerimi ima delavstvo, organizacija in oblast precej sitnosti, toda delavstvo,, organizirano. si bo vpostavik) red.
O položaju delavstva in potrebi strokovne organizacije so poročali ss. Jakomin, Ceh in Dvofak. Bilo je to lepo zborovanje in si takih želimo še več. Organizirano delavstvo mariborske podružnice razvija uspešno svoje delovanje in nas škodoželjno kritikarjenje nasprotnikov k temu koristnemu delovanju le vzpodbuja.
Podr minica v Šoitania
je imela dne 7. .t. m. svoj redni: letni občni zbor. Iz poročil lunkcijomarjev o ddova-njv podružnice v pretečenem letu je bilo razvidno, da ije vkljub vsem težavam vtSi-la svoje naloge vzorno in vedno stala na braniku težko priborjenih pravic. Vendar »° razmere marsikdaj bile ijačie, kakor organizacijska moč ter zavednost delavstva. Naj se delavstvo nauči iz tega križevega pota. preko »KafcvainSje«, da »Vstajenje« pride, da pa je poprej treba premagati smrt in irohnoibo.
V odbor so bili izvoljeni naslednji sodrugi: Vinko Zajc, predsednik: Ivan Me-lanček, podpredsednik; Mibalel Melan&ek, tajnik; Franc Hleb, blagajnik? Jože Voujc, namestnik-, Jiurij Povše, blaigaijnakov name st- . mik. Nadzorstvo: Valentin K«4elj ki Martin Srebre.
Ker vemo, da bodo izvoljeni sodrugi I šli s požrtvovalnostjo in ljubeznijo na delo f za plemenito stvar, jim v novem poslovnem letu želimo čim več uspeha!
Maribor.
Člankar pri »Jugoslovanski strokovni zveizi« je v »Delavski Plravici« 21. marca 1929 pod naslovom »Razredni boj« napisal dolgo klobaso, iz katere se mora vsak pristaš te zveze prepričati, videč naše deloza delavstvo in primerjajoč iga z delom tajnika »Jugoslovanske strokovne zveze«, da v taki zvezi res ni koristi im interesa biti Se dalje član.
Ni moj ramen, spuščati se v polemiko in v podrobnosti tega članka, ker tudi nimam zato -časa in sem s svojimi sodelavci ■ in sodrugi zavzet z izgolo-vitvijo kolektiv-nih pogodb za vsa občinska podjetja, ker itak vsak delavec, ki malo zrna misliti, kaikor sem že zgoraj omenil, ve, kakšno korist mu daje, biiti član »Jugoslovanske strokovne zveze« v očigled vsega njenega delovanja. Vendar moram sledeče odgovoriti:
Člankar »ijamra« namreč o nekakšnih socialističnih demaigogijah, ki ne zrna ničesar ustvarjati (klerikalizem pa je mnogo ustvarili), nego samo podirati, 'kar ao drugi (?) z velikim trudom ustvarili in da delavsko maso držijo v šahu. PodtraK smo baje eno organizacijo za drugo (6e je v korist
kapitalistom, kaj pa delati z njo). V tkalnici Doktor im drag ste z mezdnim gibanjem poučili delavke, da je le prava organizirana moč pogoj iziboljšanja delavskega položaja. Isto se je zgodilo s paramlinom Franz in sinovi ter z opekarno Dewaisohek.
Res je, vaše mezdno gibanje je bilo zares pomembno, zakaj delavke so se takoj po tistem »uspešnem« vašem mezdnem gibanju včlanile v našo organizacijo. Na svoji koži so občutile, da je med strokovno organizacijo — buferom —. ia razredno strokovno organizacijo velik razloček,
V paramlinu, v katerem sem bil takrat tudi jaz zaposlen, ste imeli 16 članov. Zaposlenih nas je pa ibilo 90 delavcev in delavk. Tudi teh 16 vas je pustilo, ker niste hoteli zahtevati, da se plače zboljšajo, dasi so bili delavci v paromiliau najslabše plačani. Ako hi vi samo takrat pokazali voljo, bi lahko organizirali dve tretjini vsega delavstva. Seveda, če pridejo firnkcijonarfi na -obiske k podjetniku, a ne k delavcu, ni mogoče organizacije vzdržati in »socijalist ični demagogi« imajo prav, ie posvetijo na njo z žarki razrednega 'boja, da se naz-tope kot sneg.
V opekami Derwuschek, pravite, ste 1924. leta imeli organizacijo? Ah, ah . . ko so delavci iz opekarne lani ob Binko-štih ziaštrajkali, so to morali storiti iz obupa, ker ni nobene bilo v tisti opekarni. Nobene organizacije. Stavka je trajala tri dni in prišli so k nam, da jim pomwremo. Storili smo in stavko končali s tem, da se je sklenila kolektivna pogodba. In zagabili smo 'Z vso močjo zakona ter so oblasti morale komisijoitelno ugotoviti škandalozne higijenske razmere v barakah, 'kjer ti zares sestradani an v naljvečji revščini živeči delavci prebirajo.
Kje ste bili vi ves čas od 24. -leta in tako naprej, da. tega niste »mogli« videti?
Jasno je vsem im vsakemu, kaj ste vi; Ko smo mi delali kolektivne pogodbe z občinskimi podjetji, da se delavstvu zboljša vsaj nekoliko njegov nrizemi položaj, ste vi obdržavali predavanja o Marsu in je bil za vas im vaše člane —• po vaših mislih namreč — Miars važnejša točka proletarskega vprašanja, kakor koletivne pogodbe.
Povedal sem v kratkem dovolj. Če pa boste hoteli, povem lahko še več.
Ivan Dvoršak, t-ajaJk podružnice Splošne delavske rveze v Mariboru.
Delavski spomini. Pred očmi nam jc živa slika proslave in inauifestacijskega sprevoda v Šoštanju, ko je bil! Prvega maja teta 1919. prvikrart praznovali delavski praznik. Tako bo k-tos obenem tudi desetletnica. odkar praznuje naše delavstvo v Šoštanju svoj delavski praznik. Takrat, 1919. leta, se je živo pripravljalo praznovanje. Vozila so se v mesto velikanska drevesa, ki so bilti nato* postavljena, z rdečimi zastavami na vrhu. Dcsnar za kritje stroškov se je zbral v. lahkoto in tudi društvena zastava se ie 'Kupila-. Na predvečer so pokali streli iz topiuev in ves drugi dan. da je odmevalo čez hribe In doline. Prvega maja se fe že pred sedmo uro zjutraj za-čefo zbirati delavstvo, a ob osmih je bil Šoštanj poln delavk in delavcev. Začel se je spievod iz mesta proti' vasi Dražmirje. Do tja je prišel sprevod rudarjev,, tudi z zastavo. Vršil se jc slavnostni ;x>;rdrav. Nato se re nadlaljeval sprew>d, dolg; 2 km. pe-terostopn«, proti Velenju, kjen je bil pripravljen oder za govornike. Govornik, rudar iz Velenja, je razložil potuen praznovanja Prvega maja — da prazuuje proleta-rrfat danes po vsem sv.etu pntgled svojih vrst, simbol svoje solidarnosti; in interna-cijonalne moči.
Tako je bilo pred desetimi leti.
O, tudi letos ga bomo praznovali. Zveza usnjarskih delavcev skupno z ostalimi društvi ga bo praznovala, kakor ji bo mogoče, a zavedno in svečana. Zato vam kličemo., delavke in delavci iz mesta in- okolice, iz: vse Šaleške doline, pokažimo letos to, kar smo pokazali pred desetimi leti. Ne pijan-čujmo! -— Mednarodna ljubezen in žar vednost naj procvita in venča naš delavski: praznik.	Šoštanfoki	delavci-
LESNI DELAVCI.
Podružnica ljuMIanskih mizarjev
je imela svoj mesečni shod v nedeljo, 14. tm.
Shod je otvorit podružnični predsedhik s. Bricelj ter v kratkem podal sklepe podružnice, ki so bili izvršeni tekom sej. Obvešča vse člane, da se bo odslej vršilo dežurstvo s strani podružnice in centrale ob nedeljah in praznikih in bo vsak član lahko prejel takoj potrebne informacije. Dalje je sklenil podružnični odbor obvestiti vse člane, da v slučaju, če išče član kake izredne podpore, naj napravi vsak pismeno prošnjo, ker bo odbor le na podlagi pismenih prošenj sklepal o podelitvi podpore.
Sodrug blagajnik je podal obenem tt.ih poročilo blagajne za mesec mare. Vzelo se je na znanje, i Živahno se je razvila debata k 2. ločki dnevnega reda: razmerje Produktivne zadruge ljubljanskih mizarjev naprain organizaciji ljubljanskih mizarjev v splošnem. Ker se kljub mnogim debatam ni prišlo do končnega zaključka, se je sklenilo, da razčistijo vprašanje na skupnem sestanku za-I stopniki Zadruge in organizacije. Članstvo se bo o tem naknadno obvestilo na drugem mesečnem shodu.
Priporočljivo bi bilo, da bi se zbrali ljubljanski mizar]! I. maja ter napravili skupen popoldanski izlet v Št. Vid, v kraj. k]er dela toliko naših sotrpinov. Pokazati bi bilo treba, da se naj tudi zavedo in naj pristopijo v naše vrste. Zbirališče bi naj bilo pred pivovarno »Union«.
Shod je zaključil predsednik s tem sklepom.
Avstralija se priključuje internacionali lesnih delavcev. Strokovna interaacijonala poroča, da se je federacija zvez delavcev
PohiStva v Avstraliji s !. januarjem 1929 Rriključila intemacijonalni uniji lesnih delavcev. Članstvo federacije, med katerim je visok odstotek kvalificiranih dekivcov, štej e okroglo 9000. — Vedno več avstralskih strokovnih organizacij priznava vrednost inler-Jiacijonalnega skupnega dela!
OBLAČILNI DELAVCI.
KROJAČI, POZOR!
Blagajnik sprejema prispevke v dru-l°kalu v Delavski zbornici, vhod iz niklošičeve ceste (zadnja vrata), I. nadstropje (Strokovna komisija), vsako soboto od 7.—9. ure zvečer.
NIKDO V BEOGRAD
Lprava oficirske nabavljalue zadruge v beogradu je te dni odpovedala !4 dnevno Pomočnikom tarifo in jo hoče znižati za 30 •odstotkov in več. Naj nikdo od krojačev ne potuje za delom v Beograd, dokler se to mezdno gibanje ne konča.
II.	redni letni občni zbor ljubljanske podružnice oblačilnih delavcev.
V nedeljo, dne 14. aprila t. 1., se je vršil občni zbor ljubljanske podružnice ob polnoštevilni udeležbi, katera je pokazala zanimanje članstva do svoje organizacije.
I redsednik otvori občni zbor, pozdravi navzoče ter se spominja umrlih članov Va-e,V’Ila. ^kofa in A. Jonkeja. Članstvo ju počasti z dvigom raz sedežev. Preide se na dnevni red.
... *,() čitanju zapisnika so bila dana porodila odbora, preizkuševalne in paritetne ko-fmsije. Iz poročila je bilo razvidno, da je imel odbor vsled.skrajno slabe konjunkture m drugih zaprek težko delo. Vajencev je °!1'* Pri preizkušnji oproščenih .59. in sicei !•• Kvalifikacija ni bila posebno ruzvese-!!-iVa'iiIVi H.b*l° oproščenih ogjromno Steno 75, kar jim povzroča skrb za njihovo poaočnost; šivilj za belo perilo je bilo opro-. sceniii nadalje 19 modistinj in I krznar, laritetna komisija je skiepno z Delavsko zbornico posredovala v 2 slučajih, in to pri tklu08Sia tvrdke »Elite« in »Drago SKh\vaa«. Blagajniško poročilo ie bilo spre-
veMn i i aniC in tajniku za ajdovo lutorij! 'a,,)e lzK'asovan soglasni abso-
v	V°litVi	(>dl?()ru	SL' K izvolil odbor.
'!,la clans‘vo zaupanje,-da bo hainT«	"sl)ch	splošnosti. Posebno
w s" clal", posvetili paritetni komisiji so sc izvolili 4 st-ari člani, ki so po-P.,'.loiP“ verzirani v vseh posameznostih ojaskih komadov. V komisijo za preiz-usnjo vajencev sta se izvolila ss, Oorenc Slavko ‘J! Jekovec Lovro.
rioi-,.2 • i- so se t,Kl> zaupniki posameznih brlSio*. t,!>eki položaj se je vnela r'i7m ? ■ debata. Pos ebno pa je občni zbor „ \»‘nval o ^Ulitku nove uredbe o delov-iem času. Obcm zbor konstatira, da bi vpe-
stry,L:Ila. i.cln,llrllCKa delovnega časa v naši strahovito vplivala na brezposelnost,
ztr pr' sedanjem 8 urnem času niso oolno c,li VSI Pomočniki in to v seziji, izven \ „Pa le ,P°lno zaposlenih komaj 20% vseh poinouiikov, kar bi pa V nasprotnem slučaju bilo še veliko slabše. Pozvalo se je članstvo, da se kolektivne pogodbe striktno drži v vseh točkah. Debatiralo se je tudi o konkurenci in o konfekciji po meri, katero vpeljujejo gotove tvrdke.
K točki razno se je pozvalo članstvo k pristopu v Delavsko telovadno in kulturno zvezo »Svobodo« ter za vpis v »Cankarjevo družbo«. Sklenilo se je, da tudi letos - ka-Kor druga leta in kot to predvideva kclek-‘ivna pogodba —r počiva delo na dan Prvega maja, ter se napravi popoldanski izlet v okolico.
(	^ ,em bil občni zbor zaključen. Clan-
onr°,,.?,a Poziva,'n,°' da se vsakega sestanka izacije udeleži v tako polni udeležbi.
Sklefr minimalnih Plač za Južno Airiko.
mestih JuSie^ Airikc	v	Vseh	.''eč.iih
plače 7a L--„' - c v vezavo minimalne Save'	J0,	meri, katere je sklenil
z delodiial«-' • j ?VCev ia Južno Afriko so	1	Pn	llemu uradu. Plače
manjčc nU^ Tm 7®, sme nikdo prejemati place. Te plače .znaJajo:
Samostojni delavci: v - nWSfe^1- razr- tedensko L 5. 15.0 Din 1 046	raZ‘	ted’e'nsko L 3. 15.0 =
9 Krojači za veirike kose L 3. 15.0 = Din
(stroiJ: dtr E m e L 3' °-0 Din 81°— ^ ^ delavci, Irkam, pripravtljaki).
Va^S-^n' delavci in vajenci, plačo prv^a ^j®ba traja 3 leta in dobijo Din 236,— ifJ5°Uet|e tedensko L 0.17.6 = de 6 polleitje nf*? o* cZX“U’e po^etno in pri-
dostni delavo" d« I'. , Din 607— M»a'
ne postanejo sa.n»ostr,T ■ P° !zužen’u' dokler
no plačo L 3. 3.0 tederisk^re,emal° minimal'
Krojačke pa prejemati ...	,
od L 4. 0.0 do L 2. O.oT Din in^ 0JP^° 540. .	1080.— do Dm
Delovni čas znaša 48 ur lavnioe morajo bati čiste in sveti« ter vsake tri mesece preiskane po inSpektoriu riti Ta pogodba bo v veljavi 2 leto.
Tovarnar Fr. Derwu-schek pred sodiSiem.
Sodba 5000 Din. — Zadoščenje delavskim zaupnikom.
V opekarni Frana Derwuschka v Lajteršperku vladajo tako žalostne socijalne razmere, kot morda v nobeni drujji tovarni. Delavstvo ima tam izredno težko delo in se že leta bori s svojim delodajalcem Fr. Der-wuschkom za zboljšanje nizkih mezd.
Kljub težavnim razmeram pa je tamošiiije delavstvo šele leta 1922. spoznalo, da je edino v organizaciji njegova moč in boljša bodočnost. Tedaj so se delavci g. Fr. Derwuschka organizirali in tudi dosegli kolektivno pogodbo in trenutno zboljšanje položaja. Delavska organizacija pa je bila gosp. Derwuschku trn v peti in takoj naslednje leto je odpustil vse delavske zaupnike in par let je bilo delavstvo v tej tovarni zopet brez organizacije in brez zaupnikov.
Šele lansko leto so se delavci opekarne zopet vzdramili in zahtevali svoje človeške pravice. Tovarnar 1 )erwuschek pa je ob pričetku lanske sezone celo znižal mezde in se
razum, s katerim priznava delavske zaupnike in organizacijo, priznava prejšnje mezde in se zavezuje, da ne bo sklepal nove ix>godbe brez sporazuma z delavskimi zaupniki in inšpekcijo dela. To je še gospod Der-wuschek podpisal koncem oktobra 1928, toda že ob novem letu je odpovedal službo dvema zaupnikoma, Francu Kranerju in Alojziju Došlerm. katerima je odpovedal tud!i stanovanje. Ko sta se ta pritožila radi nezakonitega odinista na inšpekcijo dela, je g. Derwuschek še pisal na inšpekcijo dela žaljivo pismo, da sta baje Fran Kraner in Alojzij Došler reni-tentnega značaja in da meji njuno delo na komunizem.
Delavska zaupnika Kraner in Došler sta vložila proti stanovanjski odpovedi svoje ugovore in; še tisti ]>ravdi tečeta, zaupnika pa seve še stanujeta v stanovanjih Derwuschka. Radi žalitev v pismu na inšpekcijo dela pa sta vložila Kraner in Došler ]>o svojem zastopniku dr. Reismanu tožbo radi žaljenja časti proti Derwuschku. V torek, dne 16. aprila, se je vršila v teh tožbah že druga razprava proti Derwuschku, ki je trajala cele tri ure. Kakor v to-
Ivo	/	'xS5	».nni	*
DELAVCI!
Cankarjeva družba vam nudi za tnal denar lepe Knjige. Umetniška'Matica vam nudi za tnal denar lepe slike. Potrebno je zato, da ste član obeh društev! Ali veste, kaj vam nudi Umetniška Matica? Za letnih 24 Din eno originalno sliko, eno reproducirano sliko ter eno knjigo. Letos bo ta knjiga monografija našega priznanega kiparja Tine Kosa. Krasne celostranske slike nas bodo seznanile z vsemi njegovimi najboljšimi deli. Torej troje del na leto za 24 l)in!!! Za delavce bo letos originalna slika vzeta iz delavskega življenja. Pristopajte k Umetniški Matici! Javite se po dopisnici! Priglašajte se za poverjenike, ki jim nudimo 10 odstotkov popusta. Kdor nabere K) članov, prejme vsa tri dela zastonj. Posebno bi rabili poverjenike za delavce v Mariboru, Mežici, Prevaljah. Guštanju, Celju, 'Zagorju, v Ljubljani-okolici, v Kranju, Tržiču in na Jesenicah. Pišite po potrebne tiskovine! Naslov: Umetniška Maticu, Ljubljana, Dunajska cesta 35,	,	■	Odbor.
ni niti zmenil za odlok oblastne komisije, ki je preiskala Derwuschkove barake z delavskimi stanovanji in mu naročila, da mora odpraviti kričeče, nezdrave razmere v teh barakah. In tako je delavska nejevolja končno prikipela do vrhunca in gospod Derwuschek se je lepega dne koncem majnika znašel v štrajku svoje tovarne. Na zahtevo delavcev je prišel v tovarno zastopnik »Delavske zbornice«, inšpektor dela, sriezki poglavar in okrajni zdravnik. Pričeta so se pogajanja in tovarnar Derwuschek je končno podpisal sporazum z delavci, zvišal mezde, obljubil popraviti barake in priznati delavske zaupnike.
Sklenjene pogodbe pa seve go-si>od Derwuschek ni držal, ampak je nadaljeval' svoj boj proti organiziranim delavcem in zaupnikom, k# so imeli neprestano posla z intervencijami. posebno ob sobotah, po izplačilu, ko so delavci neprestano dobivali manjše izplačilo, kakor so zaslužili.
V jeseni pa je tovarnar Derwuschek naenkrat nabil na desko razglas, da ne priznava organizacije in da bo vsakemu organiziranemu delavcu službo odpovedal in najavil nove znižane mezde. Delavstvo si žalitev, ki so bile v. tem razglasu in kršenja pogodbe ni moglo pustiti dti-pasti ter je v svoji hvalevredni stanovski zavesti stopilo zopet v štrajk. Tovarnar Derwuschek je moral vnovič kapitulirati, zopet je podpisal spo-
varni, tako se je Derwuschek tudi na sodniji obnašal žaljivo in neprestano žalil zaupnika, tako da je moral dr. Reisman še radi teli žalitev obtožbo proti Derwuschku raztegniti.
Ponesrečen dokaz resnice.
Tovarnar Derwuschek se je hotel razsodbi izogniti na ta način, da je nastopil za svoje žalitve dokaz resnice. Pripeljal' je na sodnijo vse svoje uradnike in druge zaupnike, toda tudi ti niso mogli, kot priče zaslišani, ničesar obremenilnega izpovedati proti Kranerju in Došlerju. l udi inšpektor dela ing. Šorli in srezki Poglavar dr. Ipavic sta bila zaslišana, morala pa sta potrditi, da se je delavstvo vedno dostojno obnašalo pri pogajanjih s tovarnarjem Der wusclrkom in se le borilo za primarne mezde. Derwuschek se je posebno izgovarjal, da sta mu baje tožitelja grozila, da bi z njim že drugače napravili, če bi bil v Avstriji. Od sodnika vprašan, kako je razumel to »grožnjo«, je Derwuschek izjavil: »V Avstriji so socijalisti na vodstvu in bi me tam pač lažje prijelli.« Gospod Derwuschek, ki še vedno piše slovenskim delavcem samo nemška pisma, z nemškimi naslovi in rdečo .pripombo »vsled pomanjkanja slovenskih tiskovin«, je torej zelo srečen, da ni v Avstriji, ampak v Jugoslaviji. Samo žal, da mu še strokovne organizacije in delavski zaupniki malo mešajo štrene.
»HauptkrakelerU — kerlc! s krofi.«
Kako se zna bogati tovarnar celo na sodniji' obnašati, je pokazal go-sj)od Derwuschek s tem, da je začel med razpravo delavska zaupnika zmerjati, da sta »Hauptkrakelerja« in če bi bil mlajši, bi baje takšnega kerlca pograbil pri krofu in ga vrgel skozi okno itd. Tisti, ki dlelavstvo brani pred kršenjem pogodbe in ga zastopa v boju za pravice, je torej »Hauptkrakeler«. Sodišče pa je bilo seveda drugega mnenja in je na predlog zastopnika dr. Reismana go-spoda Derwuschka obsodilo radi prestopka žaljenja časti in mu naložilo njegovemu premoženju primerno kazen 5000 Din, oziroma 3 dni zapora, plačilo takse in stroškov zastopnikov.
Delavska zaupnika Fran Kraner in Alojzij Došler sta torej debila za žalitve sijajno zadoščenje, koristila l)a sta s svojim odločnim nastopom tudi vsemii delavstvu, zlasti pa ugledu delavskih zaupnikov, ker si bodo sedaj tudi drugi, ki imajo morda podobne nazore, kakor gospod Derwuschek, resno premislili, preganjati in žaliti delavske zaupnike, ki so še posebej zaščiteni z zakonom o zaščiti delavcev. Fr. Kranerju in Alojziju Došlerju čestitamo na lepi zmagi in vsem delavcem tovarne Fr. Derwuschka.
Razno.
Javna borza dela v Ljubljani potrebuje nujno 10—15 sekačev-tesačev za smrekov les. Delo je v Bosni. Plača 80 Din za kubični meter. Sečnje 600—700 kubičnih metrov. Reflektanti naj se nemudoma prijavijo Javni borzi dela v Ljubljani, Čopova ulica (palača Delavske zbornice).
NAPREDEK SOCIJALNE ZAKONODAJE V — AVSTRIJI.
Pet zakonov o delavski zaščiti ni bilo izglasovanih v jesenskem zasedanju parlamenta. Medtem ko »gospodarski, krogi« v Jugoslaviji trde, da obstoje neke vrste »socijalne inflacije«, da nistno zreji za šocijal-ne zaščitne zakone, se .v Avstriji ustvarja socijalna zakonodaja.- Izglasovane so v parlamentu novele, ki regulirajo zavarovanje v slučaju brezposelnosti (povišaj« se podpore), zavarovanje za slučaj bolezni (zviša sc hranaritia) in zavarovanje za slučaj nezgode (poviša se renta). Nadalje so izdelane odredbe o zavarovanju za slučaj starosti ter so .se uredili pravni odnosi privatnih šoferjev.
Mož svobodnih razrednih strokovnih
organizacij v Grčiji. Internacionali priključene strokovne organizacije v Grčiji imajo v letu 1928 98.470 članov. Grška vrhovna strokovna instanca sestoji iz poklicnih central in 18 lokalnih organizacij. Poklicne centrale štejejo 59.150 članov, od teh 6525 žen, krajevne organizacije pa' 39.320 članov. Članstvo poklicnih central je sledeče: Železničarji 8000 članov; mornarji 12.500 članov; pristaniški delavci 7500 članov; tobačna industrija 15.000 članov; cigaretna industrija 1.500 članov, pekov 5.800 članov; trgovskih in pisarniških nameščencev 8.850 članov.
Književnost.
Ulavni problemi socialnega zavarovanja. Ljudska tiskarna in Delavska zbornica v Ljubljani sta skupno založili knjigo Mednarodnega urada dela v Ženevi »Grund-probleme der »Sozialversicherung« v slovenskem jeziku. Prevod je napravil sodrug Stanko Likar, tajnik OUZD v Ljubljani. Knjiga obsega v celem 112 strani in je zelo poučna, pa kljub temu izredno razumljivo pisana. To knjigo morajo 'Citati vsi strokovni zaupniki, javni funkcionarji in socijalno-po-litični delavci. Broširana knjiga stane 20 Din in se naroča pri Ljudski tiskarni v Mariboru.
Sodrugi!
Vsled brezposelnosti sprejemam vsa popravila,' ki spadajo v čevljarsko stroko ter iih bom izvrševal točno, solidno in po’dtfni.
Martin Kaplan, *-•
čevljarski pomeftnik, Ljubija Poljanska casta 49.
Najboljše m najcenejše si nabavite vsa moška, fantovska dečja oblačila v trgovini konfekcijske Industrije
Josip MK, Ljubljana
Dunajska cesta St. 7.
Lastni Izdeiid, Cana brazkonUu.anZn.
JfaroSujte si le
pitch kolesa
ki so najboljša! Dobe se po solidni ceni in tudi na obroke le pri tvrdki
3g. Dok, Cjubljana
CavSarjeva ulica Sl. 7.
Delavci, delavke, organizirajte se!
L. MIKUŠ, UUBUANA
MESTNI TRG 15
 Dežniki Na val|lio 1
USTANOVLJENO 1839
u
Ul
cc
a
s
22. APRIL J. GROBELNIK 15. MAJ
LJUBLJANA - MESTNI TRG ŠT. 22 - LJUBLJANA
VAM NUDI DOBRO BLAGO PO SLEDEČIH CENAH:
Kamgarn Športni ševiot Couvercoat
po Din 52	po	Din	85
po Din 89 99 109 130 150 180 199
»» >1
u n
n n
ii »
ir 11
V	JI
ir	H
i1	11
11 11
ir 11
11 »
60
72
85
98
120
155
ii	ii
ii n
n n
ti ii
ii
110
135
150
180
220
ANGLEŠKI STOF OD 260 DO 350 NAJFINEJSE KVALITETE
Damfko volno:
Poplin	po	Din	45
Kasha	„	„	75
Modno	„	„	80
la plašče	„	„	120
Rips	D	ii	150
Couvercoat „	160
Svilnate rute
od 48 do 105 Din
l
Svile:
Umetna	po	Din	24
Rožaste	„	„	27
Tkane	„	„	38
Foulard	„	„	75
Crepp de Chine enobarvni in rožasti od Din HO naprej
Pralno blago:
Molinos po Din 7*50 Belo blago „	„	7"90
Tiskovine „	„	9"""
Cefirji „	„	10' —
Oxfordi „	„	12* —
Kloth „	„	17’ —
I
Preproge
Predposteljniki
Zastori in žepni robci!
Razen tega pa popolnoma zastoni pri nakupu volnenega blaga do 400 Din — 6 robcev; do 1000 Din — ostanek za otroSko obleko; pri vetjem nakupu pa po dogovoru
do 10 odstotkov vrednosti!
DELAVCI!	DELAVKE!
PROLETARCI!
OGLEJTE Sl!	PREPRIČAJTE	SE!
S
T
N
A
V
E
L
E
P
R
O
D
A
J
A
v imenu Strokovne komisi?« kot oblastnem odbora Z. D. S. Z. J Izdata ln ure)ule ter r.a tiskarne odeovana JostD Ofclak v Mariboru Tisk Ljudske tiskarne v Mariboru.