List 39:
! - VreJnittto: ■■ Ut Travnik* iL m. I .Mrtr, (ih
ak,U » ru».illW I'"*)-
1*1 ^ IM«j ■ M M , U/i I« luilHlI
.. . , .11. U4i * ><>lpi(»LM |.a'k.-
Pllb M M *uk. ulltM vral* I . .1 J. r« .. «wiili MM ..kr.l
li***,/* i * >ir• t, a Mil, Aa trikrat, 10 i. a, ~ r«vrk l«(* la vaak
krat a. a« IMia.,«!,.
za dom&de, slovenska in fcbfine potreb«
-'.J
Vtorici,/rjeltf iS. s&lrnbra <868.
Izhaja vsak pcteJc.
Ve||« po poUt keilttaaK aa aala I p ta S foM.. aa pal lela 1 (*M. ID ai, aa &4trt laik Ml t. KOtr tmm po-njo pn>~ W(/a, pla.'» ia «U 1«U >■•• 2 g. AO a., » \(l 1. 1 f. 30 a-. >a Aeirt 1.70 .a
Naralllaa piaaaa ia r«.|awac(]t «a) ar r»4'<J«J* »ra^iKra. .
Faaamai Hali št fr»i^aja v Uariai v kakv^raici s. Kaharrj«vi »• Traval-ka po a •«IJ«r.
»eželnl zbori.
fioriiki.
7. š*ja da« 1?. Septembra ob 5. ari pp ; pričajo dih 15 poalannev. Poslancu do 1'retls-u ae dovoli po glavarjevem nasvetu doputt x« iiedolo^K čas, za kterega jo zarad ne jjrav trdnega idravja '|g||l,— Glavar povabi petioijelki odsek, naj bi ni firvonPortuega predsedniki aamesti posl. Dottori-a, (ktereinu je g. soprog* umrla in ga nekaj časa ae bo v seja).— Došla je peticija iz Ajdovščine, s ktero proste' podpore za napravo
Slavne šole (odda se. odsekn mprošnje.)— 1'oslauoe: r. Abrsin prebere interpellael}6-' (ktero sta podpisal«' tadi Čorne iu Marušič) zastran mitbloe (šrange) pri ot,1 Petm; vpraša se v njej: 1. Ali se jo to preistg' {»oskrbelo, česar trebe, da se omenjena milnioa >i* berškl cesti odpravi, In kaj zadrfuje za zdaj to i vo, da ni še rešena? 2. Misli li visoka vlada doličnim občinam jiovraiti ntroške za (»opravljanje te eeate oii leta 186$-'naprej V Kaj misli vlada storiti, da izroči (občinam), kar je prejela ua mitnici na račun eeaar-nkoga zaklada od tistega časa, kar mitnlea postavljena? Oes. komisar Je obečal, da odgovori r eni pridih sej •).
Izmed reči, ktere so bilq na dnovnem reda, so se zaporedoma potrjevali računi raznih zalogov, kakor je nasvotoval ]>oročevavoe finančnega odseka p, sj. Oan-dussi (glej doevni red .?. seje v poslednjem llstn ua strani 16$.). Na "To jo prišla naj važnejša zadevate sejiy namroč povišanje zftvoda gluko-iiemov, v Gorici na
!-*) ZMfan aataie n* ncceaarakih cestah pred nio*loai. jo i« <lo-
l	da ae i povrni letom odpravijo.	Vr
PodHsiek
Zvezdsr.
vn. il»aJl«0
Sneg jo jeujal mesti, in oblaki so se raztegnili. »Čudno je, mečojedee, da si kakor angelj varuh
\plen tavod gorilko-ieteriki. Ti jo treba vedeti, da za Vavo tega zavoda v letih 1HH9-40 si je uar več pri-Jnval nadškofijski konsistori goriški; tudi pozneje so ■ajaJI večidel »o njem ki je bil ob enem tudi viša tyka tfoaiioaka-— doneski za vrdrlavauje zavoda. Ze T v prvih letih se |e bilo pa napravilo posebno dru-i, kterega odbur je zavod oskrboval. Društvo pa je • • kousistorijem vselej v lesni zvezi, bodi si, ker jOikiil konsistori šolska oblast, bodi, ker se jo društvo, Uje imelo milodurov prositi, ali splo!) kedar je kake ■pore potrebovalo, rado na veljave konsistorijcvo m»-Majalo In po nJem tudi mnogo doseglo. L. I8?>4 sej« ■ŠLvo, ki je to davno hiralo, razdrlo iu ostal je od-| sam | I. 1861) m> tudi odborniki pomrli in poslednji ped njih se je oskrbovanja tim boli .naveličal, ker je Lodu vedno dohodkov picmsojkavalo. Oddal je ledaj obligacije iu vse, kar je imel v rokah, ledanjemu vodji. K^r pa ni hotel biti (duhovni) vodla za vse odgovoren, je prevzel nadzoruištvo ne lev šolskem oziru, limvečludi nekako v adininistrativnem konsistori (eden njegov komisar jo končne račune za kontrolo podpisaval). Ves čas pa ao se ne le vsako leto mil^dari po naši nad-školiji, v Trstu in po litri nabirali, temuČ se jo vodstvo tudi na vlado obručalo in iz naših in isterskih zalogov (ualporo dobivalo. Nihče pa ni tisti čas prašal, kdo je pravi lastnik in pravni oskrbnik zavoda in komu gre račun' podajati; vbc jo šlo, kakor je hotelo in kakor je moglo. Med tem pridejo deiclni zbori. Zalogi, iz kterih jo vlada poprejšnjih let zavodu kaj naklonila, so bili izročeni deželama goriški iu istorski. Vodstvo pomoči silno potrebujoče je je začelo zdaj iskati pri deželnih zaslopih (pri zborih, oziroma, odborih deželnih) in tndi
kala skladancopekarja na poti in ga v krtovo deželo poslala ... Mislim si: K^j ti je mar za pekarja..*. Hola! pa za Julijo I ta je druga. — Ilitim tedaj zgodaj zgodaj k hiši, v kteri si stanovala, trkam na vrata; nihče se ne oglasi. Slednjič mi povo bližnji hišni gospodar, da jo jo zgodaj zgodaj pekar z deklo potegnil. Kaj z deklo? pravim jaz; Julija ni dekla, ona je nar lepša deklica i nar poštenejša, kar jih jo, kričim jaz ves razkačen. — Hitim za vama, pa sem po krajših tih hodil—Dobro, da sem bil potepuh, i da sem ve-| za vse kratke prerezko. Pridem v bližnjo vas, stoji v krčmo, i koga ti zagledam? iBta dva potepuha i itretjega, ki se jo zdel visocega stanu, pa nc preveč ltcnega obraza.
Jaz kličem krčmarja na stran; saj mo dobro po: ker sem asu vselej pošteno plača!, in ima znnpanie
linone____l ko so potepnhi odjezdili, potegnem tu
krčmarjevega konja iz hleva, ga spodbadam, nu-, dokler se jev dir spustil, da bcui o pravem času |cl... Pa 10 vas je že, Julija
Omolkne pa dvigne glavo kakor vitez, ker vsa Aa so bila. polna glav in vseli oči so se na-nj vpirale.
Julija je bila ganjena i šepta : „ Ti si me danea Iroval ljubi mečojedee."
Ta pa potegne tako naglo brzdo, da se konj spe-i ga skoraj na tla vrže. „ Ljubi mečojedee ", ponu v-m i obraz sc mu radosti smeje. Čez eno uro sta sedela Julija i njen tovarš v ma-lobiei vasne krčmo za mizo. - Ona je plašč od sebe vrjla iu zdela se je kakor metulj, ki jo ravno i/, za prfdka zlezel. Jesti ni mogla veliko, ker jo je smrt gflipodarjeva vendar močno bila prosu ni Iu.
Mečojedee jc pa zaporedoma praznil plošče.
(Dalje pr\I/*.)
povsod kaj dobivalo. Ker je pa »itno ia. nepriliino, «|e- . narje dajati, pa ae nalauko vedeti, komta iu lakaj' »ai-' lila se jr aama od sebe deželnemu odboru goriškemu
misel: Ker že ca ca vod toliko lOt plačujemo, prevzemimo ga eelO, ter izročimo ga za „ deželni z.vod". Ta nusel odborova se je srečala c enai^o misijo vodalva, kteremu ie bilo mar, da se cavod vzdrži io |>ovcdigae. TU se je cačelo pogajanje. Ali. kakor se ic razloženega razvidi, bile so razuiere zastran gospodarskih pravic precej zahoiuotaue Ne le nastopi deželni, goriški, tržaški iu iateraki ao imeli pri tem kaj govoriti, tim jreČ tudi konsiatori goriški, po kterega,-pflcadevi^oji Sfe jo bil zavod začel in kteri je od 1.-18M'ozlrotni't|r>rt naprej Taktično gospodaril, lil res se je uadškofijslvtK o-gtasllo. HvoJIl al je Izprva konalstoH lastlnako praflco gledč izvirnega premoženja, zlasti pa pravioo, imeti pri mereu ujiliv ua uk in odgojcvaiijo v zavodu. Komisiji dežclno-odhorovi, v kteri je bil castppMn tudi nbor iater-ski, so se zdele tirjalve dubovako oblasti, soacbuo kar se tiče lustipakili, pravic, prenapete, in zato je k»aii-< aija iu oziroma dež. odbor goriški, • kteri je imel pravdo doguati, nit pogajanja c uaAkofijatvoM uanaglouin prereza! in dognal poracumek samo z unliua dvema deležnikoma, Trstom *) in latro; nadškofijstvo je proteatovalo zoper vsako enoalrausko pogodim m naredbo, ki bi utegnila njrguvlm pravicam tla škodo bili. Zadnji iu določi vui udarce na je cadel konsiatori potem, da ima v«led nov« Aoiake postave nehati bitiou Aolska goapo-aka. IJpliv, ki bi ga imel kous stori tudi l»rec poselmo pogodbe v zavodu, v )>edagogično-didaktičuem ozira, je pO tej novi poatavi izklenjeu ter n« oataue nadškofljstvu druzega, nego okrbovauje verskega |xxluka, kakor v. druzib šolah. B kakošniuii razlogi pa ao vpira d.»odbor tirjatvaui konsistorijevim ¥ Odbor Udi, da, kakor takrat, ko jo še zgorej omenjeno društvo cavod vzdrževalo, tako tudi pozueje, ko ni več bilo ni društva ni odbora njegovega, je »ae, kar je konsiatori storil, storil le kot iolak<t oltluatf nikar pa kot lastnik zavodov; cavod da jo sam za se moralna oseba; premoženje, kar koli ga je biln, in oil koder koli ao doneeki dohajali, vpe da jo bilo zavodu, a ne konaistorij« namenjeno; konsiatori <U je milodaro v istem smislu pobiral, kakor ae ca po-gorelco iniloinja po škofiji nabira jtd. Nikdo j* ife Uui, da se razmere res zapletene iu da ni bilo drugače, :ko vozel preseči.— Toliko o tej cadevi. kolikor nam je bilo moč ol> kratkem; sicer pa, ko bi bili hoteli vao natanko razložiti, morali bi bili eelo knjigo apisati. Kar smo tO povedali, naj služi v pojasnilo dotične zborove obravnave II. t. m.— Poročovavcc tistega odseka (ca vladinc predloge in šolske reči), kteri je pretresal predlog dež. odbora, zastran povijanja zavoda gluho-nemov je nasvctoval tako-le:	: | ! - .v.
„ Deželni cbor goriški potrjuje pravila in notra-nji red zavoda gluho-nemov, kakor jih je dež- odbor predložil in odsek (v nebistvenih rečeh)"popravil. Sprejeti pa mora ta predlog tndi še d. zbor iateraki, in na podlagi tega ustanovnega poraznmka se izreka zavod za deželni zavod goriško-isterski."
O sploSni debati se oglasi dr. Doljak ter z dobrimi razlogi nadškofijstvo zagovarja, sosebno pa po-Vdarja, da so ni spodobilo pogajanje s kurijo tako ose no pretrgati; bila da bi se lahko z lepa ta reč porj nala; prč. nadškof da so gotovo spravljivi, radi di so bili v marsičem vdali, ko bi se jim bilo še t vse razložilo in pojasnilo. Ako'ravno se lastinske pravice konsistoriju odrekajo, primemo in pravično da'bi bilo veudar-le, da bi se cerkveni oblasti potrebni upliv pa uk in vzrejanje mulcev pustil itd. S tim, du se dubovska oblast iz zavoda izklepa, prisiljene da bodo tudi šolske Sestre, (ki žensko, mladino v zavodu poduČujcjo) pobegniti feš, da jim njih redovna pravila no pripustč, da bi bilo podložne Hvctnim gos|)odarjeui itd. Na zad- -nje podi ta-lc odloživni nasvet :
„ l'i-clno »ti lavod gl.-n. ia deirlni uvod iarače, n»J bi iedei. oilboru naročilo,, da It pogajanji a nidSkofiJilvom ie enkrat loli.Vler
*) Trii »e je Odpovedal lolidnine; plačuje toliko n« leto 21 ivojis virejanrc in ie v drugo ne vtiki.	Vr.
**) Kuj drugi diu io ao ie odpovedile; iliiuno pi, di n* toliko vtled rborovega aklepi, kolikor <arad dnuili ntmer. Hodi ai pa, kakor koli, mislimo, da so ao prenaglile. Mi poinamo nov« pravili in amo u-verjeni,'di bi bile 2*bko prav lepo in vspcSno ie iij dalje v zavodu drlovale. V njih redotni disciplini bi jib ne bil aikde molil, vse drugo bi se bilo dalo primerno vrediti.	Vt.
immH
lioalTin aa ducJpbuo, klan bi f iMTo p»drre&.
Poročevaveo Pajer ugovarja in apodbija Doliakove razloge. Doljakov naavet ni sprajet (glasovala ata *a-nj Doljak in ,Marošlč). Na' tir *J J* prttelo branje uatn-. novnih pravilna ktfrimi vred ae ie-odobril tndi notranji red z vsemi glaaovi racan Dofiukovega. (Ker je bilo že jioztio, ae je aoja akleaila). < > 1 :
H. Meja dno 22. sept ob ft; n. pp./ pričujočih 111 poslaucov;. i. Iirpčiji <4> so fliiajučncmii odsek« preračuni, vseli zalogoir za upravno leto 1009. 11.'pr. Tonkli je
plače adjMRn pri c. k. okr. glavarstvu tmuinskein, kteri iiun opraviti c. f CftljMta^odr^jml zadevami. Zbor jo povišek dtArtm. III? WiUrit luf Je v cadujo po-stava zastran vpeljanju-pasjega-davka V kmečkih ob-činah. IV. Finančni odbor (;dr, Ahr^if) poročujo t| pre-račmm. glavnega Cidoga *a ubt(ge, ca i.	ty. o pre-,
računu dežela, caloga ca l^JH ,(dr- Abr*"!, MUmeali bolnega (Jorjupa). Vi.JIVdlog. il. odbora caatran zneska posojenega pbčiifl pactju \% glavnega zaloga ca uho-. {;o (iKtsoilila bila vlada, predno. je zalog naši de*«li( izročila). Vl|. Predlog d., odbor* jtastran ,vpdJe,,iM. va-.; ruha deželnuga muzeja; aprejet je uaavel, da naj m^ tlež. odlmr a kalim zvedeuceui začasno pogodi, vodjo, in < plačo pada zlH»r v
prihodnji aejni dobi potrdi,. SjM>ročila ]>eticijskega odseka;, a.i^prpš^o.: ca,pt>d|H>rpi za custe. Občini Dolenje na iial. moji se je dovoliloi, M00 gld. za oeat,-) proti liračaii«, kar, Če ,bt,: Iti. b«ir ondašuji ljudje siljoui, Uško mejo <Jyakr*t proatppiti^! oličini Oerknemu 2O00 gold.i za dovršenje že več. {ta na pol dodelaneooatf polpg Idrijce; 4000 gld. je dovo-. Ijonih ca oeato, ki drži od kr^jliko-primorake mejo, (im goriško,-ljubljauaki ecati) ua Kobdi(j ju da|je protl Trsta, jn. aleer » Usti koa tf opate.,, kteii sj>ada T sežanskj okraj; Plavem in aofednim vasem se.je prošnja za zidanje moata v Plaveh odbila, kor, ondo| za zdaj še nikake deželne eeate ni (poan^je ae bodalo k^a j Itorjti; b.) -zaatran projpje občine Medeje, k^ra hoče vpeljati takao O aoldov.za vaak voc kamnj^ ki, se iz ondaAujlh kamnolomov izvaža,', ae. je prestopilo, na dnevni red. T*ko tudi P,) kj»r 'a<| tiče proši\je. pjiči-. ne Ajdovščine zaatran glavne, šole, in sicer zato, ker ni za to loto nič v ta namen preudarjenega. ("Sicer pa menimo, da ni dotična zadeva še crela, v tem- <nuru namreč, da bi imela biti 2 razreda v Ajdovščini in 2 v (kranjskih) Šturiab. Treba bi bilp mend^pMBiti se' popred s šolsko ohlast/o. Xk *daj' naj bodj^Bv ta reč odložena, o pravem čaaR jo bode Irebafl^HTprožiti), d.) iu e.j prošnjo laških občin carad odšlwmez vkvar-tirovanje vojaščine (Karmin, Homans,) in ca .odpustek na davkih zavoljo grozdne bolezni (v Tržičkcm oVraji). f.) prošnjo o. k. kmet, družbe goriške zastran postave za združevanje zemljišč je zbor zavrnil;, češ, da naj glavni odbor družbin sam dotiČni načrt uaredi in drugo leto,zbOru predloži.
Ogled p
. : AVftt!
Potovanje Nj.' veličanstva deželni zbor: okrog teh dveh te politika v Avstriji. Zastran potov __ t. m. odrineta Nju veličanstvi cesar in cesai ma) si liberalei in dualisti jako glavo belijo viei, ker brž ko ne gre cdaj ca važip in * ^ vrat gledč uravnave našega cesarstva^ piše v tem dciru tako-le: „Včeraj s'd je stava Otjrom na ljubo, jutro prenaredi se na tjakonj; in pojutraujim? Zakaj ne bi sineli Slovenci tudi česa taelPi pričakovat In, ker se ta njibpva nada izpolniti, zi ktera se naiejt danJFIlati Ga deželam h kratu, po eni mč htevam vseh narodov 2 lovičtnsko—t^. ni*#Č 1 vica,— na bo mfr
Zbor v TJho
se ima pokloniti „	_____________
l*oljaki svoje želje il |ptrobe-in p« resolucpo^Sr ktr:-
tj i vsemr se' pravičnim za-za kosoven le po-naj sO^pri pra-
te dni adreeo, ki ff kteri rnffegajo
-J,	."'■•"	• ' ■• •
vae potrdi, m »f Galimjivse Oftvoli, **pOpadojipj\bi ijila autohomi|a^gališke ^ŽpJ^.tako širna, da bi »e no moglo potla več o dualljinu govoriti. V kratkem boipo vedeli, pri čem smo. j . ,.....
Nenadoma in iia tihem so papravili tndi koroški Slovenci tabor. 52 rodoljubov priobčuje dotični pOziv. Zborovali bodo Korošči 29. tfjitcmbra (ob 2. a. pn ) pri g. Juriju Krant-v, občinskem predstojniku, Na lti-Mtrjci poleg Pliberka. (Ni dovoljen- Vr.)
Tabor >» Žavtii tf. ihle t. m.
Prvo besedo dobi gosp. dr. l»loj, ki blizo tako lo govori: Dragi Slovenci! zbrali smo se, du pod millui nebom razoileneino svojo voljo, da gbisno izrečemo, kje so n »fte i u iic, kaj nam jc ua srcu, kaj nas leii. Izreči moramo, da Slovenci smo in hočemo hiti. (Klici: Hočemo biti Slovenci r) l)a bi Se to ne vreaulčllo, da hi ncbid) biti Slovenci, ao nasprotniki si prizadevali 1<XX) let. 1000 let so kopali brezdno, da bi progroznili narod naš, da bi izbrisali spomin 'n glasu, kteri se sli- # Ai o.Muri, Dravi, Savi in VaAi bistri Savini. Ali vsega" tega niso dosegli. Iirlall ao račun brez krčmarja. To dokazujete Vi, da Slovenci smo in da hočemo biti (hočemo!). Na nogo torej, Slovenci! rovejmo in pokažimo sovrstnikom, da hočemo biti gospodarji v svoji deželi! Mi hočemo, da bo iiušu beseda vcljkvna, du ne ho za pečjo sedela, nemškiitarija pa se šopirila. Vprašam vas, kje ima ncmšfvo uajvažnejf sedet? V iiri:dmjali Jaz, ni sem sovrstnik Nemcu iu tudi Vi ne, ml ga ljubimo ko soseda, imeti pa hočemo žTnjim enako pravico v Avstriji. Na tIrvaAkcm se uruiltijo hrvaško, na Magjnrflkom magjursko, na Nemškimi nemško, na Laškem laško, pri »a« pa se pisari in itrudujc v takem jeziku, kterega malokdo raziime. Ali ni to taljenju celega naroda ? Dragi Slovenci, čas je, da so pri nas tndi tako godi, kakor pri drugih narodih, du se v uaših uradiiijah pisari in uradnic v slovenščini. (To mora biti!) Cesar sam je podpisal poslu vo o ruvnopravuoatl vseli Jezikov, torej tndi našega jezika. (Živin fj Izreči to torej, da jc Vašu sveta volja, da se na slovenski zemlji v slovenskem jeziku pisari iu Oradnje.« Kor pa naši uradniki šo niso zmožni jezika (česar niso toliko sami krivi, ko poprejšnje vla-durstvo), zato naj se tem urudnikom odloči ta«, po kto-rcin hi morali uradovati slovensko. Pol leta bi menda ne bilo prekratko. Zdaj bere resolucijo, ter pravi, da bi bilo treba komisije, ki bi uradniku izpruAcvela iz slo-vcuAčiue, in pripuročujc koucčiio tudi to, da naj sc tudi od notarjev lirjujo slovenska pisma. Co bomo svoj jezik v ČaRti imeli, nas bodo drugi spoštovali, čo no, nas bojo zasmehovali.
1'redBednik spravi prvo resolucijo na glasovanje, ktero tabor sprejme enoglasno.
Na lo začne govoriti dr. Zamik: Prijatli, Slovenci! zemlja naša jo zemlja svetu. Dna je zaduji ostanek nekdunje velike Sloveuskc, kteri bile meje na Dunaji, v Tirolih itd., ali zgubili amo kraj za krajem, tako, da jej je zdaj že moja Mura. Dolžnost naša je, da to ohranimo in varujemo 7,11 svoje otroke, da ti ne bodo rekli: „ naši očetje ho nam zapravili deželo, ker jim ni'bilo mar za njo." Mi morama gledati na to, da nasprotnik ne bode več mislil, ako ima lo •115 gold. državne plače na leto, da je že ves slovenski narod za -nj. Bero te v sv. pismu o čolnarji in farizeji, «la jc uni bil-pri.vratih, ta pa pri velikem oltarju. Kavno tako se nam JO dozdaj godilo. Ali kakor jc čolnar postal prvi, farizej';pn jo bil pahnjen iz tempeljna, to isto treba jc ludi nam. Vsakdo vč, da nam neniškutariju 110 prinese dobička, temveč le škode. Ako dobimo častno mesto, ktero nam po postavi grč, no bo nam treba 7. nemškimi pismi od Poneija do Pilata fioditr, da nam jih kdo' morebiti 'io slabo raztolinafi. Vi dajete svojo sine najraji v šole zato, da bi poHtali duhovni in ostali doma. Oe slovenski jezik obveljA, so bo to tudi zgodilo h tistimi vašimi sinovi, ki bodo uradniki To bomo dosegli, ako le trdno tirjamo svoje pravice Glejte, Ma gjari, kterih jo le f> milijonov, SO 16 a tem vao dosegli kar so hoteli, ker so ponosni na svoj narod. Izreči moramo tudi mi, da smo Slovenci. DomA moramo možaki
tytfjn,ne jcmirafše klobuk pazjtftio,-nositi,	»
ep uklaujati, p^t; tem, ko do/n*čt	pMuifr
žemhr.■■amžiti ,jjroj .krnji. I/ep, zgl»d .tmm je."tu'basen o; inedvedu, ,kten)g» so vjoli in plesati naučili. Ko je |ia ta jz *užnoqti prišel in jo tudi druge hotel plesati 11 a u-, ^, so. ga , ti zapodili, rekši, da uočejo njegovo uthet-j nfjsli, ktero so jo vjet naučil. — Slovenci! ali hočemo 1111 zaostali za mf^Jvcdoip V Ali ne tirjajmo svoji)) p*P-. vic lo 01I svetue,. temveč ludi od duhnvuc gosposko* Naši župniki in kaplani so inkroip rodoljubi, al škotlj« pa vemtar ne spoznavujo i>ašjh pravic. 1'iŠojo so naša. iipeua v krstnih in drugih bukvah jako čudno- Tirjajmo lorej mdi, da so ludi Mi s|H>xnajo naše sveto pravice, da so tudi tč mora urudovali iu pisati slovensko. (Zmo.) ,	(Dalje prik). t
Predsednik- čita dragu reaolucijo, ktero sprejme • zbor. ... I
Wii»njc tložole, .
Na jainoin ' Špaujtkem (v Andaluziji) so Jo vnel-IH. t. m. punl zoper kraljico Isabclo in sedanjo ujenir vlado. Nnr ' poprej sc jo spuntal en oddelek vojnega brodovja pred montoui Kadiz-om In so streljali % ladij iim menlo. V inostii so Jn oglasil tudi en dol |Ki-sadko zoper vlado. N"ki pregnani goneruli ao došll iz kaiinriikih oUlkdVlrf prevzeli. (mVkljatvO;ti (I i glasoviti general ivlm, ki jo lasi o uiiom piiutu (pred nekimi meneči) vMlajnikom na čelu, prišel Jo t Augletke^a. Glavno mesto Madrid jo iljuno v mIuu obsede. I*rvi minister Gonzales Dravo ho jo t^užlm odpovedni ; na njegova iiichIo je utopil nuk (,'oneha. Kraljico ni doma v Madridu, aiupuk jc v Št. Sebastjunu ua aovoriieui brega blizo truncosko moje, kunmr jo je imel ravno priti obiskal cesar Napoleon ; zavoljo nenadoma nastalih lu>-uiattj pa nI prišel. Ali je mogla priti kraljica v Madrid uli .u«, ni So znano ; nevarno je jako, ker ae vstaja brž, ko no po vhi deželi razširi. Sploh pa vemo še prav iua|o zanesljivega o sedanji revoluciji.
Dopisi.	1
V 14 ornim 15. sept. Kakor je znano, sta ae
zadnjo dni preteklega meseca presolila od tukaj naš okru|ni predstojnik' g. Al. Polaj v Sežano in glLevoal. Itndal v Pazen. Ni ga človeka pri nas, da ne bi mo bilo žal po teh vrlih gospodih. Sedanji glavar sežanski jo bil predsednik našo čitavnico, g. adjunkt Uudal pa njen tajnik; on si jo nar več prizadeval, da so je ustanovila. I u, ker se jo tudi sploh o vsaki priložnosti trudil ljudi dramiti iu omiko med njo trositi, štejemo si v dolžtioat, zahvaliti so prav prisrčno njemu in g. predsedniku, čigar veljava jo veliko zdnla, za vspešno njuno prizadevanje gledč nn narodni napredek po naših krajih. Komen ju bode vselej v blagem spominu imel.
Vsled njune prenclitvo pa jo bila ostala naša čitalnica brez glave i desnice. Torej smo jsj volili te dni nov odbor. Novi prcdKcdnik je: preč. goap. kanonik— dekan Andrej Kocman ; denarničar g. Vinc. Čcrui (tukajšnji e. k. dnvkovni denarničar), g. Edvard Mozetič (učitelj Komenski) jc tajnik; odborniki pa gg. Tomaž Gruden (iz Nabrežinc), g. Sini. Tuvčnr (c. k. uradnik v Komnu j, g. Jak. Marcola (vikar v Velikem Dolu),in g- Jo«. Šlunder (vikar v Lipi).
<1(1 »v. I.ucljc nn Itloatn 20. septembra. Znano je dobro pn vsem slovenskem Primorju, da so i7. tomiuHkih liriliov vsako leto po več tisočscžnjev drv za kurjavo po Soči v Gorico in za njeno okolico pošilja. Ta drva se sečejo in dobivajo od posamesnih premožnih kmetov, večidel pa od državnih gojzdov, ktero poscHtniku gg. Kovneič od sv. Lucije iu Kucnhira ir, Tomina nakupujeta. Pred letom 1885 je bila la kupčija v rokah grota Thuriia iu g. Katarini-a; od te dobo aein pa jo, kakor sem gori omenil, v rokah domačinov, kar jc vmikako boljše. Ta kupčija sc ve da jo cnmalo nevarna, kajti, ako ob času plavanja drvi v naglici velik dež nastane, odnese povodenj drva če7. jez v Stra-čienh {pri Gorici) naprej in hitro je ob nekaj tisoč to-rintov. Vselej jih namreč plavijo nar manj 4000 sež-njev 111 to 7.11CHC okoli 4(KHKI-.'»OOOn for G. Kovačič jih jo ruzun 2—3 krat vaelej srečno do Gorice pripravil, in ker jc bil v tem sploh srečen, pridobil Bi je vo-
* čidel sedanjefrd premoženj* • čijo % <\ryml tako,, d* »m	mto Uogatiaoev v
Pri morja ebačlb: Pa Bog t® me, »akaj km arečnda; bil jo namreč blaga duša jn namiljen oče nbogib. Od njegove poštene hiše ne gre noben brez dar« proč. Pri ti priliki pa naj vil njegovi prijatli ia »nauči *vedb;d4 ie je ta spoštovani moi lfl. L m. v večnost preselil.; Itil je namreč ie pred dvema letoma od mrtnda udarjen; po prvem udarca je malo zopet okreval, da M i»a v 74lctni starosti popolnoma vzdravel, nI bilo upati. Po dolgi in hudi bolezni se jo ves vdan v Boljo voljo in potrpežljiv In sv. sakramentl umirajočih previden, V boljši svet preselil. *) Znanoev, prijatlov, spoštovavcov fn ubogih, kterim je bil pravi oče, se ie k njegovemu pogrebu obilno Število od vseh hližujiti krajev snldlo. GoroČo molitve so puhtele pri sv. maši s«4 njegovo blago dušo k večnemu Bogu v nebesa. Ni bilo vi« deti očesa, ki ne hi bilo mokro, ko so ga v rako položili. Me uekaj pa" »o smem zamolčali, ter si štejem v dolžnost, zahvalili se tukaj očitno, v lmeyu njegovih poslov, kterim jo (»bilo (po 260 U) zapustil, m v imenu ubogih, kteriiu je v dan pogreba njegov ravno tako blagi siu okoli 70 for. razdelili dal. VeČua^a mu j>amjat!
l»oma£i novinar.
(Prt. g. kttnoniku-dekanu in vitemu Šolskemu o-gU*li, Ivanu iludal u) je blagovolilo ,Nj.1 veličanstvo % naj višini sklepom od 22. avgusta t. 1. jiodelili v pri-snaiije mnogoletnega vspošnegu delovanja pri Šolstvu uiUŽki kritec Franc-JoŽefovega redit.
, (Nai rojak g. Jot. Kobencelj) gimn. profesor v Zadrti je Imeuovau za vodjo e. k. gimnazija v Dubrovniku. .
(Goriški tabor). Ožji odbor se je suidel preteklo nedeljo v Šempasn in program iu poziv odobril. Odločeno je že tudi mesto za zbor, in tp na senožeti pri g. Bpacapauovi hiši poleg ceste (pri Sempasu). Brftkopo-litiška gosposka tabor uradno dovoli, razglasi so vabilo. Dan in ura sta tudi že odločena—oktobra (L j. nedelja posvečovanja cerkva)'ob 2 u. popoldne.
(Jesenski zbor o. k. kmet. družbe goriSke~) je bil 16. t. m. v, Sežani. Došlo je bilo mnogo gospodov udov iz Trsta; vršila so je obravnava po programu. **) .
(Prestavljeni ali na novo vstavljeni) so ti*-Je gg. duhovni: V Kostanjevico g. Jak. Visintini, komi.vikar v Vol. cerkvi v Ooriei; v Fleane g. Mart. Zucchiatti, dosed. vikar v Kobjjiglavij v Ponikve, za vikarja g. Andr. ZnidarČu?,v koop. v JKobaridu; na njegovo mesto novomašni kg. Himen Gregorčič, novom. g. Jan. Filip i t gre za koop- V Devin; gosp. koop. devinski, Andr. Ke-jic, za vikarja v Št., Tomaž-	...',.'»■'
(Gi namesln. tajniku Ant. grofu Aitoms»u) uradniku poprejšnje polit, okrajno gosposke v Gorici je podelilo; Nj. vel. o prostovoljnem prestopu v pokoj naslov nainej.tniStvenega . svetovavca.
,(<?. J. Streissler, profesor na c. k. realki v Gorici) je prejel za risarije poslane lia razstavo v .Pariz diplom pohvalni prve vrste.
(Pretekli teden , je bilo v Gorici, kakor navadno, posvetovanje duitovnpv). Poavečenci-ao: Mašniki: Bre-zavšček Val., Faganolj Stef., Jereb Joah.,Lukežič Jan., Pcrvanja Mart., Sitar Franc., TonČid Jož., Urbančič Andr., Flap Jan. in redovniki sv. Frančiška: Samuel Ki-moveo, Viktor Jerančičin Joahim Jereb; diakoni ("Svetni): Ant. Orv, Ant. Don da, Juri Peternel, Lenard Sion.
JPovračanje bolnišničniIh stroškov
lii občino nn Goriškem
(Po »poročilu poslanca dr. Jož. Abrama v G. seji dne 44. t. m.
Do l. 1851 ao moralo občino povračati stroške bolnišnicam za nepremožne bolnike in le izjemno so je pomagalo revnim 'občinam iz provinoijalnega zaloga.
•) Hi! Jo ranjki dober, pobožen kristjan in pri vnem bogastvu Je vedno le v 'domači obleki hodil.	p(i.
••) Povabljeni no,biti pol- uradno ludi kmetjn ia celega okraja; prillo J'h Je veliko, ker Jo imel biti razgovor o (arih ročeii, ktere ae--gajo Kraioveem v Žiro (n. pr. razdelovanje piknikov itd.) Ali Sli *o domu vsi nevdljni: ni j;a bilo, da bi jim bil po alnvermki govoril. Kn aam (duhovni) goapod Je govoril po sloreniki o rbelaratvu; drugi po afaljjanaki in po nemški.	Vr.
tatu-1051'« je ustanovil deželni zalog. In, ker so kle tačas dobrodelne naprava večidel v takih denarnih stiskah, da nise mogle dostikratsvoiib stroškov opravljati, ker jim ni bilo moč potirjati; kar jim je šlo od posoineanih občin, naložilo se je temu zalogu, da je moral on plačevati Jtolnišelčne stroške; ae ve, da si jih je krnel potem notirjati od posamesnih bolnikov iu-sjih bližnjih 'sorodnikov.-	..'" <*
Dasiravno ja moral dež. zalog opravljati te stroške le sa jaoiM bolnišnice, vendal* mu jc prihajalo Ve-me-kmalu pretežko. Občine, povab(Jeet/ da bi potirjale prohranitniue od bolaikov, dajale so dolžnikom večidel m prerade le sj>ričovula ubožtva. Tudi o domov ii ao tako površoo HiiOročevale, da je moral dož. zalog dostikrat celo stroške za ptnje bolnike zalagati,— Po tem Ukem ae je množilo itevilp bolnikov od leta do let« ia dosledno fo tudi ilotičai stroški čedalje više parašali; povračila jm so skoraj popolnoma prcuehala.;Od 25 do 28 tisoč fOld. se je JM> svinji primeri vaško let« v ta namen potr«»Šcvalo, potirjajo 1» se je kom^j kakih 400 do 600 gl.; za vse drugo jo moral skrtieti dež.
pa bi ae tema v okop« prišlo, zdelo se je dež. odboru potrebno, v|K)lJati zopet, poprejšnji sistem, (red), ter nalužiti občinsm odgovorno«* zastran povračila' teb t^oikvi, ki ui H.ivroj predptacevaU javnim bolnišnicam lo ^aČasno iz deŠ. zaloga.	:J%rk
Dotično postavo je (»dobril dež. zbor brez posebnih ugovorov v styi od dne 4. marca 1868' ip'je.dosegla najviše poirjeaie nov. 1808.	!
Dourotljivi upllv te postave ae je pokazal koj prva lota, kajti »nižali' so so dotiČui slroški M letaib
6000 gold. . , ,„'
Pri vaem tem pa, iu llasiravuo so ae znižali valed tega deželni prikJadi od 1. 1863 do dandanes za obilnih 6 odstotkov,' so vendar skoro vse pb$J*e zarad te postave nevoljne in ji nasprotajejo. , .V , i -t y. V, ' Komaj jc bila postava 3. nov. 186$ moč zadobila^ jele so žo občine tožiti, k^kor da bi fe jbn bilo naložilo .nofo breme, in da so zsnd tega , pnši^eue, nal«-gali občinske davke, ker jim no zadostu>ejo dohodki Umnega premožen ja.
,ln zarea, ako bi imel dež. zalog lastno premoženje in »adostuo dohodke, da bi nyigel vrh drugih dolžnosti oprayljati tudi stroške za bolnike, ne bi bila prošnja brez podlage. Pa deželni zalog mora si že brez tega z nakladi pomagati, da zagrne naj veči del svojih razhod ko v, in vsaka! novadolžnost, ki bi so muho-, tela naložiti, ne bi prizsdela druzega, nego primerno povišaujo doželnib nakl^dov.
Naj so pa zalagajo bolnišnični stroški z občinskimi. ali z dežolnimi nakladi, trpi vselej žep občinarjev, ki davke plačt^jejo.—
Postava od 3. novembra 1863 tedaj jo spremenila v nsj slabšem primcrljeji <£«i«Midavek v občinskega. ( ,	•	(Dalje prik.)
. ^ ; ' Uinrli ' y Gorici. , !
.Ml \ . . od 2. sept. do 22. t. i f/r.	%
2. Karol Benurdla, it L, poltnega uradnika ain, aa tubcrlalami; 3. Joicfa Terpin, 10 I.. aidarja k ii, u hibo pri arca. i. Aaa Hali«, 70 I., raiaatja vdova, za ilaroatjo; Ana Uoijaa. t m., kmečki otrok, u boijaiijo; 5. AtoJ»i Mikulul, 7 d., Jnioarja otrot, «» bo^aatio; Katrina Cutol; i I., kmečka li&, aa aulieo; 7. Franc Komel, SO t, taaetTaaaa-Iico; 8. Katarina Itregant, 70 I.. kmetic*, aa trdo- AaM Komet, 88 !„ berač, aa pijančevanjem; Peler MedeoUi. 63 L, vrtnar aa tuberkulami; Jakab Seremin. 85 I., kupi. opravilnik za atarosljo; Paaktal l'le«, j* 1., cev^ar, za plurnico; 10. Trreiija Sokol, ]., milurica, u aulieo; 12. Ivan Buda, C3 I., zidar, za tegarjem; Teret.J. Skerjanec, 53 1., aolak. vudje vdova, za hibo pri arcu; 13. Aadrea Zei. 50 L, kmet, aa pluino boleznijo ; Jakob GregoiuUi, 48 L, aedlar, zu hibo pri anw; U. Marija Tabaj, 9 ra.. kmečki otrok, aa bo*jaaijo; Aloizi Muha. 32 L, c. k. u-radink. za občasno vnetico na Jetrih in vranici; 18. Kala.ina Komel, 33 1., kmrčkk vdova, za zlatenica. 1». Jan. 8pazzapau, 23 I., Čevljar aa priaa-dom; 17, Jol^f Kaua, 37 J/, e. k. finančn. officijal, za plačnico; 18. Marija S ker!.. 30 L, čevljarja vdov^ >a vueUco; crev; Marija T^aoi, 2« 1., Teržačauka, za vneU melganov; ioUf lireganl 0 m., kmečki olrok, za bofjaat|oj Joiefa Aniloca fti, 27.1.. airoU.za otrpii. hrbUnčnih mal-g»nov, 1«. Alojzi Mulič, 2 1. S ra., kramarja otrok za tovarni 20. Dorai- ' nik AJtraia 23 J., kmečki ain, ža legaijem; 2»', ITrane Tomalič, 37 t., kmet, blazen.
Kor»»l kura 23. sept. Metali. 66:70;narodno posojilo 61:40; London 1116:70; adžjo srebra 113:75; cekini 5:51.
53,
l.oterljnke itcvllke. V Gradca 28. t. in 4», S, 31, 0O.