Poskus valorizacije kraških votlin v občini Kočevje z naravovarstvenega vidika An Attempt at Estimating the Karst Caves in the Commune of Kočevje from the Nature Conservation Aspect Andrej KRANJC UDK 551.44 : 165.4+502.76 »Kočevje-2« Prispelo 29. 8. 1975 IZVLEČEK ABSTRACT Avtor podrobne je razčleni k raške vot- The au thor analyzes in a detailed line V občini Kočevje na tipe po obliki, m a n n e r the ka r s t caves in the commune velikosti, hidrološki funkci j i in vsebini, of Kočevje ( southern Slovenia) as the Posamezne t ipe oceni z vidika vars tva d i f ferent types according to their shape, narave. Drugi del pr ispevka obsega pre- size, hydrological funct ion, and contents, gled načinov in vzrokov za uničevanje The individual types are es t imated f r o m in onesnaževanje kraških votlin. Na the na tu re conservat ion aspect. The se- podlagi omenjen ih dveh pregledov avtor cond p a r t of the contr ibut ion gives a zakl jučuje , da je pot rebnih posebnega shor t outl ine of the ways and causes of vars tva 23 Vo vseh registr i ranih votlin des t ruct ion and of the pollution of the V občini. ka rs t caves. On the basis of the two above ment ioned outlines the au thor concludes tha t 23 per cent, out of all the registered caves in the commune require a special protect ion. UVOD Ker je zemeljsko površje — biosfera — preplet več sfer (atmosfere, hidro- sfere, litosfere), ki so med seboj tesno povezane in vse odločilno vplivajo tudi na človeka, njegovo življenje ter njegov življenjski prostor, ni treba posebej poudarjat i potrebe po varstvu podzemlja, saj sodi tudi to v okvir biosfere in kot tako predstavlja torej širše človekovo življenjsko okolje. In življenjsko oko- lje je ena bistvenih potreb življenja. Pomembnejše se mi zdi vprašanje, kaj je treba zavarovati v kraškem pod- zemlju in kako — to vprašanje je tudi osrednje v tem prispevku, za obravnavo pa sem izbral primer kočevske občine. Geslo, da je treba naravo zavarovati povsod, v celoti in popolnoma, je načeloma pravilno, vendar praktično neiz- vedljivo in nezdružljivo s človekovim bivanjem in njegovim udejstvovanjem na nekem prostoru. Zato je toliko pomembnejše pravilno zasnovano varstvo, s katerim poskrbimo res za tiste objekte, ki so varstva najbolj potrebni in katerih zavarovanje je najnujnejše z vidika človekovih potreb ter so obenem najpomembnejši, da jih ohranimo potomcem nespremenjene, kot »vzorec«. Snov sama narekuje delitev na tri večja poglavja: a — kraško podzemlje — pregled prostora in vsebine ter njena valoriza- cija, b — načini uničevanja in onesnaževanja podzemlja, c — varstvo podzemlja. poznavanje snovi, - v i- (S a v n i k , 1971: 204) karbonatnih kamninah, je v K a t a s t r u pa je v Po Podrobnejše Ltuta za r a z i s k o v a n j e k r a s a S A Z U v na jame in a 1. (v «h) Tip votline Jama Brezno Skupaj Ledenica 39,0 16,0 0,4 41,0 2,7 0,9 80,0 18,7 1,3 Skupaj 55,4 44,6 100,0 z vodo v le to, pa je 62»/», 17 «/o. V le 17 o/o. 3, ki Tabela vsebuje Podatke^o povprečnih velikostih posai^eznih t j w je ki ju je po ^ ^ ^ ^^ (V I o) 2,4 4,7 SL 1 — Tipi kraških votlin v občini Kočevje o suha jama • vodna jama O jama — ledenica A suho brezno A vodno brezno • brezno — ledenica ponikalnica ^ naselje z'- " občinska meja dno kraškega polja smer podzemeljskega odtoka Fig. 1 — The types of the karst caves in the commune of Kočevje fossil cave active cave ice cave fossil pothole active pothole ice pothole underground river inhabited place communal border karst field bottom direction of the underground outflow 6 A. KRANJC: POSKUS VALOR. KRAŠKIH VOTLIN v OBČINI KOČEVJE Z NARAVOVAR. VIDIKA Povprečne velikosti kraških votlin v občini Kočevje (v metrih) Tab. 3 Tip votline J a m a Brezno S k u p a j Suha 67 24 44 Vodna 179 46 160 Ledenica 55 108 91 S k u p a j 99 26 66 Absolutne velikosti posameznih votlin se precej dobro ujemajo s prej na- vedenimi velikostmi. Najdaljša jama v občini Kočevje je sistem Zeljnskih jam z okoli 1600 m premerjenih rovov (sodi k vodnim jamam); najgloblji ob- jekt je Prepadna jama s 148 m globine, ki sicer sodi k suhim jamam; najgloblje brezno pa je Stojna I, brezno, globoko 111 m, z velikimi količinami stalnega ledu na dnu. Dober kazalec zakraselosti nekega ozemlja je gostota kraških votlin. Kraso- slovci uporabljajo danes predvsem dve gostoti: število votlin iia enoto zemeljske površine ali pa dolžino jamskih rovov na enoto zemeljske površine ( J e n - n i n g s , 1971: 145). Drugi tip gostote bi lahko, za razlikovanje od prvega, .morda imenovali »dostopna prevotljenost«. Na celotnem ozemlju občine Kočevje pride v povprečju 0,34 votline/km^ zakraselega ozemlja, ali povedano bolj razumljivo, ena kraška votlina na približno 3 km^ ozemlja — kar je zelo malo v primerjavi z najbolj zakraselimi področji Slovenije, koder gostota preseže tudi 50 votlin/km^ ( H a b i č & K r a n j c & G/o s p o d a r i č , 1974: 90). Seveda je treba upoštevati, da obsega občina Kočevje razmeroma veliko površino, medtem ko so navedene največje gostote preračunane za precej manjša področja. Pač pa je gostota votlin v občini Kočevje veliko bližja slovenskemu povprečju, ki je približno 0,7 votline/km^ ozemlja. Prav tako ne smemo pozabiti, da so določeni deli Kočevskega speleološko tako rekoč še nepreiskani. Drugi način računanja gostote —̂ »dostopna prevotljenost« — pa daje drugačno sliko, saj pride na Kočevskem 21 m jamskih rovov/km^ zakrasele površine ,kar je v skladu s sosednjimi dolenjskimi kraškimi področji (Ribni- ška Mala gora 31 m rovov/km^, severni del Suhe krajine le 9 m rovov/km^) (K r a n j C , 1973: 76; K r a n j c , 1974: 40, 41). Ce pa se v okviru kočevske občine omejimo le na manjša, močneje zakra- sela in bolje raziskana območja, dobimo močno različno sliko o gostoti kraških objektov oziroma o »dostopni prevotljenosti«. Za primer sem izbral troje manj- ših območij: tako imenovano Željnsko teraso, obrobje Šibja na južnem koncu Kočevskega polja in del Kočevske Velike gore — širše območje Mestnega vrha. Ta tri območja so obenem predstavniki treh tipov krasa v kočevski občini: v dnu Kočevskega polja, v stiku z neprepustnimi kamninami in na visoki kraški planoti. Podrobne podatke podajamo v tabeli 4; opozarjam le na sklepe, ki jih lahko povzamemo iz navedenih podatkov. Ta tri manjša obravnavana območja obsegajo le 4 Vo zakraselega ozemlja občine Kočevje, vendar imajo kar 27 Vo vseh kraških votlin te občine. Povprečna gostota na teh treh območjih je 2,3 votline/km^, torej skoraj sedemkrat večja od povprečne gostote za celotno občino, dostopna prevotljenost (232 m rovov/km^) pa je kar desetkrat večja od povprečne. Gostota kraških votlin na posameznih območjih občine Kočevje Tab. 4 Območje Mestni vrh že l jnska te rasa Šibje S k u p a j Obseg v km^ 20 6 2 28 število votlin 50 8 5 63 število votlin/km2 2,5 1,3 2,5 2,3 Metrov rovov/km^ 115 445 760 232 Potemtakem ni pretirano, če računamo, da mora biti na ozemlju občine Kočevje okoli 1400 kraških votlin (odstopanje je seveda lahko precejšnje, a raje navzgor kakor navzdol) in jih je danes torej odkritih oziroma registriranih šele slabih 20 Vo ali ena petina vseh votlin. Torej je dela s samo inventarizacijo še zelo veliko. Še dolgo časa bo moralo biti glavna naloga jamarjev, ki delujejo na tem območju, prav odkrivanje in registracija speleoloških objektov, pri čemer so vključene tudi osnovne raziskave, za kar pa bi jim morala skupnost dati vso možno podporo. Ker je poudarek tega prispevka prav na varstvu ali bolje onesnaževanju kraškega podzemlja, na j dodam še nekaj skopih dejstev, ki so s tem povezana. Po dosegljivih podatkih (pri tem pripominjam, da jamarj i često ne zapisujejo opažanj o onesnaženju) je vidno onesnaženih dobrih 7 vseh znanih votlin. Tudi če je dejanska onesnaženost za nekaj odstotkov večja, to samo po sebi še ni hudo, še posebno ne, če pomislimo na prej predvideno celotno število votlin na ozemlju kočevske občine. Vendar je težava drugje. Kje, se pokaže samo po sebi, če ugotovimo, kateri tip votlin je najbolj onesnažen — to so namreč vodne jame. Med vodnimi ja- mami je onesnaženih kar 17 Vo votlin, kar pomeni, da je onesnažena, neupo- rabna, nezdrava ali celo strupena tudi sama voda. Iz tega izhaja, da je one- snažena skoraj petina podzemeljskih kraških tokov v občini. Vendar je voda lahko onesnažena in neuporabna tudi v primeru, če je na videz čista, kar lahko navedeni delež onesnažene vode le še poveča, po drugi strani pa samo število onesnaženih vodnih jam ni tako bistveno, ampak je bistvena količina vode v teh jamah. In te je v navedenih onesnaženih vodnih jamah oziroma podzemelj- skih tokovih (Rinža, Rudniški in Željnski potok, tok v Vodnih jamah pri Klinji vasi, če naštejemo le največje) precej več kot le petina celotne količine vode. Ze z vidika same inventarizacije se vsiljujejo določena izhodišča za varo- vanje kraškega podzemlja. Iz zgornjega pregleda kraških votlin v kočevski občini izhaja, da zaslužijo največ pozornosti tiste votline, ki so redke in so torej že same po sebi posebnost. To so: 1. ledenice, 2. vodne jame, 3. največji objekti posamezne skupine. Z ozemlja kočevske občine so zaenkrat znane le tri ledenice: Ledena jama v Fridrihštajnskem gozdu. Ledena jama pri Ograji in na novo odkrito brezno z jamarskim imenom Stojna I. Spričo dejstva, da so take votline tako redke, a ne le v kočevskem, temveč celo v svetovnem merilu, je jasno, da jih je treba v celoti zavarovati. Najpomembnejša je seveda ohranitev ledu. Led je odvisen PODTABORSKA JAMA 95 '60/,6 .A' - A 2 ••• ^ • Merjeno: 9.1.1975 A KRANJC FSUŠTERŠIČ SI. 2 — Podtaborska jama — načrt Fig. 2 Podtaborska jama — the plan od klimatskih razmer v votlini in prizadevati si moramo, da ostanejo te raz- mere nespremenjene. In ka j lahko spremeni klimatske razmere? Vsi posegi in spremembe, ki bi omogočile segrevanje votline, to so posegi, ki bi dopustili močnejše prodiranje sončnih žarkov v votlino (posek gozda okoli vhoda, temelji- to »čiščenje« gozda, spremembe površine okoli vhoda, kot sta planiranje in ods t ranjevanje skal), posegi, ki bi onemogočili nabi ran je snega v votlini in okoli vhoda, nadal je posegi, ki bi pospešili kroženje in izmenjavanje zraka v votlini (razstrel jevanje ožin, odpiranje drugih, nižj ih vhodov) ali pa posegi, ki bi onemogočili nabi ran je mrzlega zraka v votlini (zapiranje ali pokri t je vhoda) (K u n a v e r, 1967). Od navedenih t reh ledenic je najbol j ogrožena pa na jbrž tudi najpomemb- nejša Ledena jama v Fr idr ihšta jnskem gozdu. To je pravzaprav brezno, ki ima navpični del skoraj v celoti zapolnjen z ledom (okoli 20.000 m^ ledene mase). Z ledom Iz jame so se — po pripovedovanj u — oskrbovali gospodje s Fridr ih- štajna, še pred prvo svetovno vojno pa so v jamo vodile lesene stopnice za turistični obisk (K u n a v e r, 1949; N o v a k , 1973). Stojna I je brezno z veliko dvorano, k j e r se na dnu ver je tno kopičijo precejšnje količine ledu, medtem ko je Ledena jama pri Ograj i žepasta jama z razmeroma majhnimi količinami ledu, ki pa se hitro obnavlja (čez polet je se skoraj ves stopi, pozimi pa se zopet naredi) (G r a t z y, 1897: 161; G o r š e k, 1963). Čeprav so vodne votline posebnost, kot je razvidno iz dosedanjega pre- gleda, pa je ta vidik za varstvo sam po sebi še n a j m a n j pomemben, kaj t i močno prevladuje jo drugi vidiki pomembnosti kraške podzemeljske vode, saj gre za okolje, v katerem poteka splet jamskega življenja, za vir pitne vode, za vir in(iustrijske vode in ne nazadnje za enega najpomembnejših dejavnikov pri možnih okužbah ali zastrupitvah. O vseh teh vidikih bomo razpravljali. Največje objekte predstavljajo posamezne najdaljše jame ter najgloblja brezna in spričo občinskih razmer lahko upoštevamo jame, daljše od 400 m. Te so: Zeljnske jame, dolge okoli 1.600 m; kljub številnim načrtom in opisom v zadnjih tristo letih pa točna dolžina še ni znana (K r a n j c & N o v a k , 1971). Niso le najdaljši jamski sistem v občini, ampak na Dolenjskem sploh. Dolgi in veliki rovi, številni udori stropa (»okna«), lahka dostopnost in prehodnost brez posebne opreme uvrščajo te jame med naj privlačnejši objekt v ožji okolici Kočevja, ki je pomemben za rekreacijski turizem ( N o v a k , 1956 a) (druge last- nosti in pomembnosti — morfologijo, vodo, prazgodovino, zgodovino — obrav- navamo pesebej). Žal pa so odplake iz rudniške separacije uničile tudi to, poglavitno privlačnost, da ne omenjam posledic, ki jih trpi vodno živalstvo, kakovost vode v zajetem izviru Radeščice, kamor se izliva Rudniški potok, ipd. Bistvo izletniške privlačnosti teh jam je bilo v tem, da je obiskovalec stopil v podzemlje skozi mogočen, obokan vhod Ciganskih jam (pod istim obokom se je zadrževal že pračlovek v ledeni dobi), hodil po velikih, mračnih rovih, ob potoku —• v rove posije tu in tam sonce skozi udore v stropu — po skoraj kilometer dolgi poti pa je prišel do izhoda iz podzemlja v Jami pri koritu —• obok je podoben tistemu v Ciganskih jamah s studenčkom, prirejenim za napajanje. Kakšna je bila jama pri koritu, lahko vidimo le še na starih ilustra- cijah in fotografijah ( K r a u s , 1894: 59). Danes je na mestu, koder je bil strop na prehodu iz Velike dvorane v Jamo pri koritu najnižji (še vedno je bilo toliko prostora, da se človeku ni bilo treba skloniti), le še okoli 10 cm »visoka« odprti- na — toliko se je v jami in pred njo nabralo blata iz premogovega prahu, ki SL 3 — Podtaborska jama — notranji zid Fig, 3 — Podtaborska jama — the internal wall ga je nanašal Rudniški potok. Tega blata, ki je preredko, da bi človek hodil po njem, in pregosto, da bi plaval v njem ali se vozil s čolnom^ je v Jami pri koritu okoli 1,5 m na debelo, pred jamo pa gotovo tudi čez 2 m, kot tudi v vseh tistih rovih, koder teče Rudniški potok. Tako so danes rovi ob Rudniškem potoku neprehodni, onemogočen je tudi prehod skozi Jamo pri koritu in so torej Željnske jame, ki jih V a 1 v a s o r (1689: 560) uvršča med jame — predore, le »slep« rov. Namesto po površju, od koder lahko obiskovalec z vrha gleda skozi udore navzdol v rove, kjer je prej hodil, se je treba vrniti po isti poti ^kozi Ciganske jame. Prepadna jama, dolga 1080 m in 148 m globoka, je sestavljena iz vhodnih brezen in lepo zasiganih mogočnih rovov z jezerci. Spričo svoje velikosti in oblikovanosti bi lahko veljala za enega vodilnih objektov tega področja za »jamarski turizem«, ki je iz leta v leto bolj množičen in zajema ravno tiste kraške predele, ki so za običajni turizem brez vrednosti. — Ostale tri najdaljše jame. Velika Stankova jama (416 m). Jama v Peklu (411 m) in Brlog na Rim- skem, (401 m) so sicer med najdaljšimi v občini, vendar razen dolžine nimajo posebnega pomena in bistvene privlačnosti ( N o v a k , 1956 b). Po globini je najpomembnejša votlina v kočevski občini Prepadna jama, globoka 148 m, ki smo jo že prej omenili. Slede ji brezna Stojna I z globino 111 m, Brezno I v oddelku A6—35 c (—109 m). Ledena jama v Fridrihštajnskem gozdu (—105 m) in Weites Loch nad Kolpo (—101 m). Stojna I in Ledena jama v Fridrihštajnskem gozdu sta bolj kot zaradi globine pomembni kot ledenici; ostali dve brezni pa razen globine ne štejeta za nobeni posebnosti (K r a n j c, 1968). Poimensko so vse votline, ki jih je bilo potrebno zavarovati, navedene v seznamu na koncu prispevka, vendar naj bi bil ta seznam le nekaka osnova, bolj za orientacijo in primer, kakšne tipe votlin naj bi predvsem zavarovali v občini Kočevje, kakor pa sam predlog za zavarovanje. Po mojem mnenju način zavarovanja kraških votlin za zdaj še ne bi smel biti statičen, kakor cesto predlagamo tudi v strokovnih prispevkih ( H a b e , 1972: 27), ko nudimo nek seznam objektov, jih zavarujemo, preostale pa pustimo vnemar. Ta seznam je torej le začasen in vsebuje objekte, katerih zavarovanje je trenutno na jnu j - nejše. Organ, odgovoren za varstvo, naj bi spremljal nova speleološka od- kri t ja na območju občine in po potrebi uvedel varstvo nad novo odkritimi objekti, obenem pa na j bi v celoti zavaroval določene tipe votlin (n.pr. vodne jame), določena kraška področja (n.pr. neposredno zaledje kraških izvirov) in določene tipe votlin na določenih območjih (n. pr. vsa brezna nad predvidenimi podzemeljskimi tokovi). Spričo omenjenih predvidevanj o še neodkritih votlinah moramo biti vsak trenutek pripravljeni na nova presenečenja, ko bodo jamarj i odkrili votlino, ki bo pomembna bodisi zaradi velikosti, bodisi zaradi vsebine in ki bi morala avtomatično postati objekt varstva takoj po odkritju (tak primer je pred kratkim raziskano ledeno brezno Stojna I). Vsekakor pa moramo težiti k nadal jnjemu cilju — varstvu podzemeljskih votlin v celoti, seveda z različnimi režimi oziroma stopnjami zavarovanja. Tako bi bila n.pr. neka jama, ki ji nujno preti uničenje ali onesnaženje, le izjema, ne pa — kot se danes nakazuje — da so v splošnem onesnaževanju in uničevanju podzemeljskih votlin izjema tiste votline, ki so zavarovane. Kraške votline pa niso pomembne le kot votli prostori v podzemlju zaradi svojih dimenzij, ampak tudi zaradi svoje vsebine, ki je prav tako cesto potrebna varstva. Jamsko vsebino lahko razdelimo na tri večje skupine: 1. vsebina nežive narave — kapniki (kalcitni, aragonitni, helektiti), — led, — voda (stoječa in tekoča), — paleontološki material (fosili in drugi ostanki živih bitij); 2. vsebina žive narave — favna (vodna in kopenska), — flora; 3. vsebina kot posledica človekove dejavnosti -— predzgodovinski in prazgodovinski ostanki, — ostanki iz srednjega veka, — ostanki nove dobe, —~ ostanki iz najnovejšega obdobja (vključno z NOV). Način ugotavljanja, kaj od jamske vsebine je potrebno posebnega varstva, je podoben kot pri ugotavljanju zavarovanja potrebnih votlin po tipu in veliko- sti. Se vedno pa je najpomembnejše poznavanje inventarja — dokler ne vemo, ka j v votlinah sploh imamo, njihove vsebine pač ne moremo ustrezno zava- rovati. SI. 4 —• Potiskavška jama je edina, skozi katero je z do- brepoljske strani mogoče do- seči vodne rove pod Malo goro. Oblike tega vodnega rova pričajo o tem, da je ja- ma cesto v celoti zalita. Fig. 4 — Potiskavška jama the only one through which the water channels under Mala gora can be reached on the Dobrepolje part. The sha- pes of this water channel in- dicate that the cave is fre- quently filled up with water. SI. 5 — Novo odkrita »Jama pod štalami« s še nedotaknjen aim kapniškim okrasjem. Fig. 5 — The recently disco- vered »Jama pod štalami«, with an intact stalactite de- coration. Ce s t ega v id ika , n a m r e č z v id ika vsebine, p r e g l e d a m o z b r a n o g rad ivo , se n a m zopet i zob l iku j e jo n e k e ka tegor i j e , s k u p i n e in posamezn i p r i m e r i , k i so p o t r e b n i več jega z a v a r o v a n j a k a k o r množ ica os ta l ih . 1. Pri neživi naravi — čeprav je skoraj v vsaki naši votlini nekaj sige —• kapnikov pa votlin, za katere bi lahko rekli, da so bogato zasigane in kot take pomembne, le ni veliko — gre za vsega skupaj okoli 10 V» na območju kočevske občine. In če izberemo med temi še tiste, ki so najbolj zasigane in tudi dovolj velike, ostane vsega skupaj nekaj votlin, ki s te plati zaslužijo posebno pozornost. Najbolj zasigane votline (pri zasiganosti je laže govoriti o količini sige in kapnikov kakor pa o lepoti, saj je drugi kriterij zelo subjektiven) so Biserka, Eleonorina jama in Jama treh bratov v Kočevski Veliki gori, Vančeva jama, Oneška jama, Crnopotoška jama in Prepadna jama na Kočevskem polju s široko okolico ter Jama pod štalami (si. 5) v Rogu. Tudi nekaj delov Željnskih jam je močno zasiganih, najbolj »Kapelica« poleg Jame pri koritu, vendar dostop vanjo zaradi že omenjenega premogovega blata ni več mogoč. Od naštetih votlin so trenutno najbolj ogrožene Jama treh bratov (enega iz skupine treh kapniških stebrov — »treh bratov«, po katerih je jama dobila ime, so preci nekaj leti o(ibili), Biserka in Vančeva jama — ti dve sta še nepo- škodovani in še ne dolgo znani, vendar sta zaradi bližine ceste zelo dostopni. Druge so manj ogrožene predvsem zaradi težjega dostopa, bodisi zaradi vhod- nega brezna (Oneška, Črnopotoška in Prepadna jama) bodisi zaradi bolj od- ročne lege (Jama pod Štalami, Eleonorina jama). Votlin s posebnimi oblikami kapnikov, kot so helektiti (ekscentrični kap- niki) ali kapniki iz aragonita, zaenkrat s kočevskega ozemlja ne poznamo (tudi drugod po Sloveniji so take votline precej redke). Vprašljiv je le »Brlog v Gozdacu«, od koder poročajo jamarj i o »kristalih v obliki ježkov«. Ce bi take posebne oblike kapnikov odkrili, je jasno, da bi taka votlina zaslužila posebno pozornost in skrb. Ker so ledenice že kot tip same po sebi potrebne zavarovanja, je samo po sebi umevno, da moramo paziti, da led ne izgine iz njih — sicer ne bi bile več ledenice. Nevarnost za led, odkar imamo hladilnike in ledarne, preti predvsem zaradi sprememb naravnih razmer v jami sami ali njeni okolici (n.pr. posek gozda okoli vhoda), kar bi spremenilo jamsko klimo. V Sloveniji ledenice niso tako zelo redke (po pet let starih podatkih jih je skupaj s snežnicami 135, je pa ta številka danes že precej večja; H a b e , 1971: 135), vendar so kočevske ledenice posebej pomembne v slovenskem pa tudi evropskem merilu zaradi tega, ker se nahajajo v razmeroma majhnih nadmorskih višinah, medtem ko druge leže, vsaj v Sloveniji, večinoma precej više. Poznamo tudi številne druge jame, v katerih se čez zimo narede lepi ledeni kapniki in sveče, predvsem v vhodnih delih, često pa tudi globoko v notra- njosti (n.pr. v Zeljnskih jamah, si. 6). Voda v votlinah je potrebna varstva tudi kot jamski ambient oziroma vsebina, ker pa so drugi vidiki njenega varovanja veliko močnejši kakor ta, bomo o nje j pisali na ustreznem mestu. 2. Glede žive narave — kako je z varstvom življenja v podzemlju — lahko povesta le strokovnjaka — biolog in ekolog, sicer pa je osnovni kriterij isti kot za vsebino nežive narave. Večjega zavarovanja so potrebne vrste, ki so redke (bodisi v svetovnem, bodisi v občinskem merilu) in veljajo za določeno posebnost, seveda pa tudi tisti zastopniki živalstva ali rastlinstva, ki so bolj občutljivi. Naj za primer navedem človeško ribico (Proteus anguinus), ki v Jugoslaviji ni ravno redka žival, pač pa šteje za tako posebnost našega krasa, da je deležna posebnega varstva v celoti in mora biti varovana tudi v občin- skem merilu. Vendar pa je na ozemlju kočevske občine razmeroma redka: znana je iz sedmih jam (tudi če predvidevamo, da je povsod niso opazili, pa število teh jam ne presega deset), kar je 3 /̂a vseh votlin. Od teh pa je, kot kaže, vsaj iz dveh jam že iztrebi j ena (Jama v Sahnu, Vodna jama I pri Klin j i vasi) — in dve jami od sedmih je skoraj 30 Vo! 3. Po vsebini, ki je posledica človekove dejavnosti, čemur navadno pravimo »kulturni ostanki« — tudi taka vsebina je razlog za potrebo po varstvu, ob- enem pa je lahko že razlog za zavarovanje zgodovinski ali drugačen pomen votline, brez materialnih ostankov. Z ozemlja kočevske občine so kot arheolo- ška najdišča znane štiri jame (Ciganske jame v sistemu Zeljnskih jam. Lisičja jama, Koblarska jama in Polična jama) ( L e b e n , 1970: 30—31) in kot take sodijo v pristojnost republiškega zakona o varstvu kulturnih spomenikov. O jamah, kjer so ostanki mlajših obdobij, pa ni zbranih podatkov, prav tako ne o jamah s samo zgodovinsko vrednostjo kot tako. Za primer navajam Podta- borsko jamo v Strugah (si. 2): v vhodnem delu je dobro vidno dvoje obrambnih zidov, eden iz turških (sL 3), drugi iz francoskih časov, v notranjosti pa so ostanki klopi in pogradov, na katerih so počivali partizani in domačini, ki so bivali v jami tako rekoč vso vojno. Ustrezno zavarovana in morda skromno urejena (kažipot in napisna tabla z nekaj podatki) bi jama lahko predstavljala obiska vreden vojnozgodovinski spomenik iz obdobja turških vpadov pa vse do NOV. Znano je, da so med NOV jame v Rogu često služile partizanom v naj- različnejše namene; katere pa so te jame, kako in za kaj so jih uporabljali ter kdo in kdaj, je vprašanje. Bojim se, da je veliko teh podatkov zapisanih pozabi. Razen prej navedenih načel je za varstvo določene jamske vsebine pomem- ben tudi njen pomen v fiziološkem in gospodarskem smislu, kakršnega pred- stavlja n.pr. voda. Ce bi na tak ali podoben način valorizirali vse kraške votline v občini, sproti pa tudi na novo odkrite, bi bilo jasno, katere votline, koliko in kako so potrebne varstva. Morda bi se izoblikovala tudi posamezna območja, ki bi bila s tega stališča potrebna varstva kot celota, obenem pa bi tudi lahko izbirali objekte oziroma območja, ki bi jih bilo treba prepustiti nujnemu uničenju oziroma onesnaženju. NAČINI UNIČEVANJA IN ONESNAŽEVANJA KRAŠKIH VOTLIN Ko smo torej preleteli glavne, čeprav ne vse, vrednote kraških votlin, si na kratko oglejmo še poglavitne načine uničevanja in onesnaževanja podzemlja. Kajti, če se hočemo uspešno zoperstaviti nekemu procesu, moramo čimbolj natančno poznati njegovo delovanje. SI. 6 — Ciganske jame (sistem željnskih jam) pozimi. Led se zadržuje v njih tudi po več mesecev na leto. Fig. 6 — Ciganske jame (the system of the Caves of že- ljne) in winter. Therein ice lasts for several months dur- ing the year. 1. Fizično uničenje objekta v celoti ali zgolj njegove vsebine preti od: a) posameznikov — vzroki so nemarnost, nevednost, nevzgojenost, vanda- lizem, zbiratelj ski nagibi, dobičkaželjnost (ta ogroža predvsem jamsko vsebino). Tako je v bližini naselij znanih več lahko dostopnih votlin, ki so bile nekdaj zasigane, pa so danes gole, ker so obiskovalci odbili tako rekoč vse kapnike (Jama treh bratov); b) gospodarstva — razni gospodarski razlogi (ekstrakcija materiala, grad- nje, odlaganje odpadnega materiala). Za primer navajam kočevski kamnolom in kamnolom pri Mahovniku, kjer je bila odstranjena kamnina, v kateri so bile votline in jih torej ni več. 2. Zatrpanje jamskega prostora — navadno z odpadnim materialom (posa- mezniki ali gospodarstvo), lahko le delno (n.pr. zamašitev vhoda ali ožine v notranjosti). Tipičen primer so Zeljnske jame, kjer je premogovo blato pre- kinilo zvezo med Ciganskimi jamami in Jamo pri koritu ter zatrpalo vse nižje dele tega jamskega sistema. Vendar je takih primerov še cela vrsta (n.pr. Od- padno brezno. Jama I v Koflu pri Mahovniku, Kavč j a jama nad Podtaborom itd.). 3. Onesnaženje — polucija: a) zraka — navadno posredno, kot posledica drugih oblik onesnaženja (od- laganje raznih odpadkov, lahko tudi strupenih) — nevarnost je predvsem posredna in preti jamski vsebini (živemu svetu pa tudi neživemu n.pr. kapni- kom, če se poveča količina CO2). Za take primere z območja kočevske občine zaenkrat ne vemo; b) vode — je največji in najhujši problem današnjega varstva podzemlja in najbrž okolja sploh. Onesnaževanje vode je lahko neposredno (stresanje ali izlivanje odpadnih, celo kužnih in strupenih snovi naravnost v vodo, bodisi še na površju, pred ponori ali v samem podzemlju) ali posredno ^ prek one- snaževanja suhe votline, posebno take, ki je v bližini podzemeljskega toka ali jo občasno doseže visoka voda. Vsakdo bi se moral zavedati, ka j pomeni onesnažena voda. Predvsem je odločilno, s katerimi oziroma kakšnimi snovmi je voda onesnažena in v ko- likšni meri ter kakšna je koncentracija nesnage. Vsekakor pa onesnaženje najmočnejše vpliva na: — vodno favno in floro v podzemlju, — širši podzemeljski prostor sploh (visoka voda zalije obsežne predele pod- zemlja, saj gladina pod zemljo niha celo čez 100 m), — ves živi svet, ki je odvisen od izvirov kraške vode, torej vključno na človeka in njegovo gospodarstvo. Vode na krasu so tudi bakteriološko večinoma tako onesnažene, da so po normah brez čiščenja neuporabne ( N o v a k , 1972: 42). Onesnažena voda lahko vsebuje celo vrsto organizmov, ki so povzročitelji raznih bolezni (tifusnih in paratifusnih infekcij, dizenterij, kolere, poliomielitisa) in razne zajedalce ( G u y o t, 1966: 58—62). Zato bi morali imeti kraški izviri kot tudi vsi izviri, ki so zajeti za oskrbo naselij z vodo, t. i. ožjo varovalno cono, ki je absolutno zaščitena; zbirno po- dročje (t. j. hidrološko zaledje) pa bi moralo, predvsem v kraškem svetu, predstavljati širšo varovalno cono, koder bi morali biti posamezni objekti posebej zavarovani ali celo opremljeni s čistilnimi napravami, predvsem ko gre za kraška brezna, ponore in vodne jame —• najobčutljivejše točke za onesnaževanje podzemeljskih kraških tokov in s tem tudi izvirov samih. Tako je prav potreba po čisti vodi eden najmočnejših vzrokov in povodov za varo- vanje votlin v kraškem podzemlju. Čeprav so navedbe iz prvega poglavja o deležu onesnaženih votlin na videz optimistične, pa so zato podatki o onesnaženi kraški vodi toliko bolj zastrašujoči in naslednja dejstva zahtevajo kar najglobji premislek: —- število živih klic v 1 ml vode Željnskih jam je bilo 1965. leta 4300 (med njimi tudi Escherichia coli, Streptococcus faecalis) (Zavod za zdravstveno varstvo, 1965); — voda v Vodni jami pri Klin j i vasi ima značaj odplake ( N o v a k , 1971, 55); — biološko opustošene so Zeljnske jame, Jama v Sahnu, Vodna jama pri Klin j i vasi (S k e t, 1972: 139). Vodne votline z najbolj onesnaženo vodo so: Zeljnske jame, tri Vodne jame pri Klin j i vasi, Brezno v Šalki vasi. Jama v Sahnu, Požiralnik pri Mül- lerlochu. Torej gre v glavnem za jame, v katere oziroma skozi katere teče SK 7 — Jama pri koritu (sistem željnskih jam) leta 1894 (po F. Kraus, 1894: Höhlenkunde, p. 59, Wien), črna črta kaže višino današnje zapolnitve s premogovim prahom, ki ga je nanašal potok iz bližnje rudniške separacije. Fig. 7 — Jama pri koritu (the system of the Caves of željne) in the year 1894 (according to F. Kraus, 1894: Höhlenkunde, p. 59, Vienna). The black line indicates the level of the present filling with the coal dust, deposited by the brook from the neighbouring mine separation. Foto — photo: V. Filač Rinža, in vode, ki se zlivajo v podzemlje z neprepustnega pliocenskega sveta (rudniški bazen) sredi Kočevskega polja. Izvirne jame — te dobivajo vodo neposredno izpod visokih, z gozdovi poraslih in nenaseljenih planot oziroma je razdalja med njimi in ponori zelo velika — imajo še razmeroma čisto vodo. Seveda je ta »čistost« določena le po zunanjem videzu (voda na pogled ni umazana, nima pen, ne nosi smeti in odpadkov, ne smrdi ter ni bilo mogoče opaziti množičnega poginjanja vodnih živali); kako bi bilo, če bi vodo ustrezno preiskali, pa je drugo vprašanje. ZAKLJUČEK Na koncu naj ponovno povdarim, da vsega ne moremo popolnoma zava- rovati kot ne moremo in niti ne smemo »konzervirati« vsega zemeljskega površja. Zato pa je tem bolj nujno, da čim bolje ohranimo tisti del naše zemlje, tiste elemente naravnega okolja, ki so za naše življenje najnujnejši in najpo- membnejši, da jih neokrnjene ohranimo zanamcem. Tako je treba v občini Kočevje posebej zavarovati naslednje kraške votline (glej seznam v prilogi): a — posamezne najdaljše jame, najgloblja brezna, ledenice in najbolj zasigane votline kot posebnosti; b — posamezne suhe votline kot »nevarne« točke za onesnaženje podze- meljske vode (v neposrednem zaledju izvirov); c — vodne jame v celoti zaradi življenjskega pomena v najširšem smislu; d — prav tako v celoti arheološko zgodovinsko pomembne votline zaradi njihove vsebine in pomena. Skupaj je torej potrebno posebnega varstva okoli 23 Vo vseh registriranih votlin v občini Kočevje. PRILOGA Seznam votlin v občini Kočevje, nujno potrebnih zavarovanja glede na zgoraj navedene, principe (v oklepaju katastrske številke votlin), 1. Največje votline 1.1 — najdaljše jame (nad 400 m dolge) — Zeljnske jame (12) Prepadna jama (2566), Velika Stankova jama (3203), Jama v Peklu (2430), Brlog na Rimskem (4209) 1.2 — najgloblja brezna (globlja od 100 m) — Prepadna jama (2566), Stoj- na I (3925), Brezno I v odd. Ae—35 c (3923), Ledena jama v Fridrihštajnskem gozdu (142), Weitesloch (726) 2. Ledenice — Ledena jama v Fridrihštajnskem gozdu (142), Ledena jama pri Ograji (400), Stojna I (3925) 3. Najbolj zasigane votline — Jama treh bratov (141), Eleonorina jama (143), Prepadna jama (2566) Crnopotoška jama (2741), Oneška jama (3420), Vančeva jama (3887), Jama pod Štalami (4003), Biserka (4204) 4. Vodne votline 4.1 izviri 4. 1. 1 — stalni izviri — Studenec pri Cvišlerjih (1720) 2 Varstvo narave 4.1.2 — občasni izviri — Potiskavška jama (54), Kobilna jama (144), Obrh pri Gašparcih (681), Jelovička jama (727), Kotnička jama (728), Jama I v Kotlu (1492), Zelenka (3898), Fontana (Rosenbrunn) (9324) 4.2 votline z vodnim tokom v notranjosti 4.2.1 — jame s stalnim tokom — Zeljnske jame (12), Vodna jama pri Klin j i vasi (118), Vodna jama II pri Klin j i vasi (119), Jama v Sahnu (535), Brezno v Šalki vasi (2695), Vodna jama III pri Klin j i vasi (2696), Jama I v Koflu (2816), Jama II v Koflu (2930), Bab j a jama (2931), Mala Stankova jama (3202), Velika Stankova jama (3203), Jama v grmovju (3204), Remergrund I (4210) 4.2.2 — jame z občasnim tokom — Mehrerschloch (89), Eleonorina jama (143), Kaltenbrunnloch (398), Jama pri križu (2818), Golob j a jama (3300) 4.2.3 — brezna s stalnim tokom — Zvezdica (2558), Bodeče brezno (3598) 4.2.4 — brezna z občasnim tokom — Brezno I pri Treh križih (1721), Brezno pri Stantu (3149), Mirkovo brezno I (3209), Brezno pod Skortnom (3306) 4.3 ponori 4.3.1 — stalni ponori — Jama v Peklu (2430), Požiralnik Črnega potoka (2450), Brlog na Rimskem (4209) 4.3.2 — občasni ponori — Ponikovalnik pri Koprivniku (2296), Požiralnik pri Remergrundu (2698), Požiralnik pri Müllerlochu (2699), Jazbina (3468) 5. Arheološko zgodovinsko pomembne votline — Željnske jame (Ciganske jame) (12), Koblarska jama (94), Podtaborska jama (95), Knežja jama (130), Jama treh bratov (529), Lisičja jama (Zeljnske jame ?) (796), Polična jama (1290). Votline, ki so največkrat zastopane v seznamu, so torej potrebne varstva z več vidikov: — Zeljnske jame (12), Prepadna jama (2566); — Ledena jama v Fridrihštajnskem gozdu (142), Eleonorina jama (143), Velika Stankova jama (3203), Stojna I (3925), Brlog na Rimskem (4209). POVZETEK V prispevku obravnavam dvoje vprašanj: inventar in valoriziran je kraškega podzemlja v občini Kočevje ter načine uničevanja in onesnaževanja podzemlja. V občini Kočevje je 90 Vo površja na karbonatnih kamninah. S tega ozemlja (700 km^) je v katastru Inštituta za raziskovanje krasa pri SAZU registriranih 235 kraških votlin. Na podlagi gostote votlin posameznih manjših, dobro raziskanih območij sklepam, da mora biti na ozemlju kočevske občine okoli 1400 dostopnih kraških votlin. Od votlin je 55 Vo jam in 45 Vo brezen. Po hidrološki funkciji je 80 Vo suhih — neaktivnih votlin, 18,7 Vo je vodnih, najmanj pa je ledenic — 1,3 Vo. Med vodnimi votlinami je največ pretočnih — 62 Vo, 21 Vo je izvirnih votlin, 17 Vo pa ponornih. Povprečno največjih dimenzij so vodne jame, v povprečju najmanjša pa so suha brezna. Najdaljša votlina v občini je sistem željnskih jam (1600 m), naj- globlja pa je Prepadna jama (—148 m). Povprečna gostota (»dostopna prevotljenost«) za celotno občino znaša 21 m jamskih rovov/km^, na posameznih manjših območjih (Mestni vrh, željnska te- rasa, okolica šib ja) pa je med 115 in 760 m/km^. Vidno je onesnaženih 7 Vo vseh votlin, med vodnimi votlinami pa je takih kar 17 Vo. Na podlagi tega pregleda kraških votlin ugotavljam, da so po pogostnosti in dimenzijah najbolj potrebni varstva naslednji tipi votlin: ledenice in vodne jame v celoti, od ostalih pa le največji in tudi sicer najpomembnejši objekti posamezne skupine. Z vidika vsebine so potrebne varstva najbolj bogato zasigane votline (takih, za katere lahko trdimo, da so res zasigane, je v kočevski občini le okoli 10 o/o), ledenice, vodne jame (predvsem tiste, v katerih živi človeška ribica, kajti od votlin, znanih kot nahajališče človeške ribice, je že 30 Vo tako onesnaženih, da je ta žival iz njih izginila) in jame, pomembne zaradi »kulturnih ostankov«. V drugem delu podajam kratek pregled glavnih načinov in vzrokov uničevanja ter onesnaževanja kraškega podzemlja in za boljšo predstavo navajam nekaj naj- hujših primerov onesnaževanja, ki so dokumentirani v literaturi. V občini Kočevje so potrebne posebnega varstva naslednje votline: posamezne najdaljše jame, najgloblja brezna, najbolj zasigane votline in suhe votline v zaledju izvirov. Ledenice, arheološko zgodovinsko pomembne votline in vodne jame pa bi bilo treba zavarovati v celoti. Vsega skupaj gre za okoli 23 Vo danes znanih kraških votlin v okviru kočevske občine. RlESUMfi Dans Particle present je m'occupe de deux questions: 1. de I'inventaire et de valorisation du souterrain karstique dans la commune de Kočevje (Sud de Slovenie), et 2. du mechanisme de destruction et pollution du souterrain. Presque 90 Vo de la surface de la commune de Kočevje est sur la base des roches carbonatees. Sur ce territoire (700 km^) on a 235 cavernes enregistrees dans le Cadastre speleologique de I'lnstitut des recherches du karst de Postojna. D'apres la densite des cavernes comptee sur plusieurs territoires plus petits et bien re- cherches, je conclus que sur le territoire de la commune entiere il y doit etre ä peu pres 1400 cavernes penetrables. Parmi cettes cavernes il y a 55 Vo des grottes et 45 Vo des gouffres. Apres leurs fonctions hydrologiques il y a 80 Vo des cavernes seches (non-actives), 18,7 Va des cavernes actives et 1,3 Vo des glacieres. Dans la groupe des cavernes actives les cavernes recoupantes une circulation — mais avec I'orifice non-fonctionel — pre- dominent (62 ®/o), suivent les emergences (21 Vo) et les pertes (17 Vo). Les plus grandes en moyenne sont les cavernes actives et les gouffres sees sont les plus petits. La grotte la plus longue dans la commune est le systeme de »željn- ske jame« (1600 m) et la plus profonde est »Prepadna jama« (—148 m) La densite moyenne pour tout le territoire de la commune est 21m des galeries/km^, pour les regions plus petites (Mestni vrh, la terrace de željne, envi- rons de šibje) eile est de 115—760 m de galeries/km^. II y a 7Vo de toutes les cavernes qui sont visiblement polluees, tandis que parmi les cavernes actives le chiffre atteint 17 "/o. Apres les donnees mentionees, c'est ä dire apres la densite et les dimensions des cavernes, je conclus qu'il faut absolument proteger: toutes les glacieres et les cavernes actives, tandis que parmi les autres cavernes les ob jets les plus grands et les plus importants du chaque groupe. Quant ä son contenu il faut proteger les cavernes les plus ornees (il y a ä peu pres 10 Vo des cavernes dans la commune qui sont ornees assez bien), les glacieres, les cavernes avec le cours d'eau (specialement Celles qui sont habitees par le Proteus anguinus — 30 Vo des cavernes connues par les protees sont dejä tellement polluees qu'ils sont disparus d'eux) et les cavernes connues par les restes d'activites humaines. Dans la seconde partie je m'occupe avec le mechanisme et avec les raisons de devastation et pollution du souterrain karstique, avec les exemples les plus ef- frayants attestes par la literature. Par la suite, dans la commune de Kočevje il faut specialement proteger les cavernes suivantes: les grottes particulieres les plus longues, les gouffres les plus profonds, les cavernes les plus ornees et les cavernes non-actives (dans le bassin d'alimentation des sources karstiques); toutes les glacieres, les cavernes importan- tes par leur interet archeologique-historique et les cavernes actives. Tous ensemble cela nous donne ä peu pres 23 Vo des cavernes connues. LITERATURA A r h i v Inš t i tu ta za raziskovanje krasa SAZU, Pos to jna . D o l a r , F.,: Seznam kraških j a m v srezu Kočevje. Rokopis, p. 1—17. G o r š e k , J., 1963: Raziskane j ame pr i S u h o r j u ob Kolpi. Bilten J S P D Ž (ciklostilX^ 1, p. 10, L jub l j ana . G r a t z y , O., 1897: Die Höhlen und Grot ten in Krain . Mitt. d. Musealvereines f. Krain, 10. H. 5, p. 133—180, Laibach. G u y o t , Gh., 1966: L'Hydrologie. Que sais — je? No. 884, p. 1—126, Paris. H a b e , F., 1971: Die Eishöhlen im Slowenischen Kars t . Slovensky kras , 9, p. 135 do 150. H a b e , P., 1972: Zaščita podzemeljskega kraškega sveta. Zelena knjiga, Pr i rod. druš tvo Slovenije, p. 25—27, Ljubl jana . H a b i č , P .& A . K r a n j c , & R . G o s p o d a r i č , 1947: Osnovna speleološka kar ta Slovenije. Naše jame, 15 (1973), p. 83—89, L jub l jana . J e n n i n g s , J . N., 1971: Kars t . P. 1—252, Cambridge (Mass.) and London. K r a n j C, A., 1968: Weites Loch, Naše jame, 9 (1967), p.54—58, Ljubl jana . K r a n j c , A. & N o v a k , D. 1971: Sporna dolžina. Bilten JS PDŽ (ciklostil), 8, p. 29, L jub l j ana . K r a n j c , A., 1973: Osnovna speleološka kar ta , Cerknica 2—c. Tipkopis, Arhiv Inšt . za razisk. k rasa SAZU, p. 1—90, Pos to jna . K r a n j c , A., 1973: Osnovna speleološka kar ta , Cerknica 2—d. Tipkopis, Arhiv razisk. k ra sa SAZU, p. 1—47, Posto jna . K r a u s , F., 1894: Höhlenkunde. P. 1—308, Wien. K u n a v e r , P., 1949: Podzemski ledeniki. P ro teus 12/1, p. 13—18, Ljubl jana . K u n a v e r , P., 1967: Varovanje gozdov nad ledenimi j amami . Varstvo narave 5 (1966), p. 11—13, Ljubl jana . L e b e n , F., 1970: Arheološka podoba dolenjskih j am. Naše jame, 11 (1969), p .25 do 40, L jub l j ana . N o v a k , D., 1956 a: že l jnske jame. Proteus 19/3, p. 79—83, Ljubl jana . N o v a k , D., 1956 b: Neka j j a m iz okolice Mozlja na Kočevskem, Speleolog, 3 (1955)73-4, p. 17—21, Zagreb. N o v a k , D., 1971: Hidrofac i ja kraških voda v Sloveniji . Naše jame, 12 (1970), p. 53—56, L jub l j ana . N o v a k , D., 1972: Podzemeljske vode. Zelena knj iga , P r i rod .d ruš tvo Slovenije, p. 40—43, L jub l j ana . N o v a k , D., 1973: Ledena j a m a na Sto jn i p r i Kočevju. Naše jame, 14 (1972), p. 35—42, L jub l jana . S a v n i k , R., (uredn.) , 1971: Kra jevni leksikon Slovenije, I I . knj . , P. 1—705, Lju- b l jana . S k e t , B., 1972: Zaščita podzemeljske favne se u j e m a z živl jenjskimi interesi pre- bivalstva. Zelena knjiga, Pr i rod. druš tvo Slovenije, p. 137—140, Ljubl jana . V a l v a s o r , J .V. , 1689: Die Eh re des Her tzog thums Grain. I .T . , p . 1—696, Laibach- Nürnberg . Z a v o d za zdravstveno varstvo, 1965: Izvid o preiskavi vzorca pi tne vode. Lab. 317 — Zap. 201, Novo mesto. Avtorjev naslov — Author 's adress: Andrej KRANJC, prof . geograf., Inš t i tu t za raz iskovanje krasa SAZU, Titov t rg 2, YU—66 230 POSTOJNA