Politiski pregled. * Vlada s 4 glasori. Bienertova vlada je dobila pri glasovanju o Šusteršičevem predlogu 4 glasove ve6ine. Predlog je torej odklonjen in vlada je Brešena". Le da je rešite? tako problematična, da živ krst ne bi hotel vež poizkušati svoje sreče s tako večino, ki v petih minutah lahko skopni in s katero se ne da niti sestariti, kaj še le izvrševati kakršenkoli vladni program. — Odličen član soc. demokr. stranke je po glasovanju dejal: BAko bi bila vlada minoli petek ostala z 20 glasovi v manjšini, bi bila lahko rekla, da je to goli slučaj, danes ima pa črno na belem, da jo je rešilo poraza pet ministrov in predsednik zbornice." — nDen" piše: BTaka vladna rečina nima pravice biti ponosna na svoj uspeh, ker si je sigurno vsvesti, da je morala zadušiti v sebi zadnje ostanke morale in vesti, da je dovolila protizakonito koncesijo oderuškemu izsesavanju ubogih bosansko hercegovskih kmetov samo, da obvaruje vlado graje." * Deželni zbor goriškl bo razpuščen. Eakor poročajo z Dunaja, se je ministrstvo, ker je izključeno vsako sporazumljenje med deželnozborskimi strankami, odločilo za razpust goriškega deželnega zbora v najkrajšem času. Nove volitve se bodo vršile jeseni. * Boj za samosloTenske nlične napise t Ljubljani končan. Upravno sodišče je 9. junija razpravljalo o pritožbi dr. Egerja in prof. Bindeija proti odloku deželnega odbora kranjskega, ki je zavrnil pritožbo ljubljanskih Nemcev proti samoslovenskim uližnim napisom v Ljubljani. Pri razpravi je zastopal deželni odbor kranjski deželni odbornik dr. Ivan Tavčar. Upravno sodišče je zavrnilo pritožbo. Po odločitvi deželnega odbora je bila pritožba na upravno sodišče sploh brez pomena, ker je to že opetovano razsodilo, da ni kompetntno. * Zatirano nemštTO. V državnem proračunu za 1909 so zanimive postavke o nemških državnih ljudskih šolah na Primorskem. V Trstu ne vzdržuje država nič manj ko t r i ljudske šole, od katerib je eua združena tndi z ljudsko š o 1 o za deklice. Za vzdrževaDJe teh treh ali, bolje rečerjo, štirih nemških Ijudskih šol je postavljen v državni proračun za 1909. znesek 301.985 E. V Trstu je po uradnem štetju vsega skupaj 8880 Nemcev, v omenjene nemške šole zahaja 2908 otrok, od katerih je samo 901 otrok prijavil nemščino kot svoj materinski jezik, 2007 otrok je torej slovanske in italijanske Darodnosti. Slovencev v Trstu (v mestu) je nad 30 tisoč in tem ne daje ne mesto ne država nobene ljudske šole. Po tridesetletnem boju je baje prevzela država šolo družbe sv. Oirila in Metoda na svoj račun, v državnem proračunu za 1909 pa ni še nobene postavke o tem. * Ealtnrnl boj na Francoskem. Pravosodno ministrstvo je imetje cerkve v Hesdinu v departementu Pas de Calais izročilo katoliški bogočastni družbi, ki so jo osnovali nedavno tpmu vkljub prepovedi papeževi. Eatoliški listi ostro protestirajo proti tej odredbi ministrovi, ker je v nasprotju z zakonom o ločitvi. * Tojna dolžnost kristjanor t Tnrdijl. Eristjani v Turčiji so bili dosedaj osvobojeni vojaške dolžnosti, a so morali za to plačevati vojaško takso. Po proglašenju ustave pa bi morali tudi kristjani vršiti svojo dolžnost. Ta zakon pa dosedaj še ni bil ustanovljen, ker se temu upirajo fanatični Staroturki. Eristjani so se sedaj uprli ter nočejo več pla- čevati vojaške takse, marveč zahtevajo, da se takoj odobri zakon, ki razteza vojuo dolžnost tudi na kristjane. Te dni je tudi veliki vezir naznanil zbornici, da ji tekom 14 dni predloži načrt zakoDa o vojni dolžnosti kristjanov. * V rarstro nezakonskih otrok. Na Norveškem so aprejeli zakon v varstvo nezakonskih otrok. Nezakonski otroci dobe odslej ime nezakonskega očeta, če se dokaže očetovstvo pred porodom otroka. Nezakonski oče je dolžan 4 mesece pred porodom in 2 meseca po porodu skrbeti za mater svojega otroka, otroku pa se podaljša praviea na alimentacijo od strani nezakonskega očeta do 16. leta. * Češkl deželni odbor je sklenil, da najme za tekoče izdatke 10 mil. kron posojila. Eoliko od tega pride na učiteljstvo? * Soclalno-demokraška stranka t Bosni ima dne 28. in 29. junija v Sarajevu svoj zbor. To je prvi redni zbor stranke, ki se je šele po aneksiji smela imenorati s pravim imenom, dočim se je moralo prej tudi politiško delo, kolikor je bilo sploh mogoče, rešiti pod firmo »Delavske zveze". Na tem zboru se bo stranka konstituirala. Dne 27. junija ima BBadnički savez" (strokovna zveza) svoj zbor.