IZ DELA SKUPŠČINE
Kako smo razpravljali v občini Šiška?
Deset ,,gostih" dni
V desetih dneh od 7. do 17. junija so v vseh 21 šišenskih krajevnih skupnostih vodili in zaključili javno razpravo o paketu srednje-ročnih sporazumov za družbene dcjavnosti. V temeljnih organizacijah v občini Ljubljana-Siška pa so jmeli zbore delavcev ter pristopili k »paketu* od 8. do 20. junija; v tem času je v celoti potidilo vse programe in dalo pri-stopno izjavo 119 gospodarskih ter 28 izven-gospodarskih delovnih organizacij.
KRAJAM
Na zborih občanov je bila skupna udeležba sicer nezadovoljiva, vendar so razpravljald zavzeto in seznanjeni razpravljali o predlože-nih gradivih. Še bolj kot družbenim dejavno-stim so se posvečali občinskemu proračunu, ki je bil dodan paketu sporazumov za družbene dejavnosti. Občani so na zborih pokazali za-nimanje za razvoj dejavnosti, ki so dobile v srednjeročnem programu razvoja republike (s tem pa tudi mesta Ljubljane in občine Šiška) prioritetno mesto. Semkaj sodi dejavnost že-lezniškega in PTT prometa. razvoj celotne in-frastrukture do razvoja PTT službe, letalske inirastrukture ter vodnega gospodarstva.
V razpravah je bilo čutiti tudi potrebo po reševanju drobnih komunalnih problemov ob-čine. Občani tudi niso spregledali naporov, ki so jih sestavljalci vložili v osnutke planov razvoja družbenih dejavnosti. Opredeljevali so se za osnovnaizhodišča, ki zagotavljajo uresni-čevanje enotnih programov - kot smo imenova-li vse tisto, česar ne bomo mogli, ne smeli po-grešati iz naslova družbenega standarda, kljub pičlim denarnim sredstvom. ki so mnogokje r,a razpolago. Tudi so se cpredeljevali za po-litiko, ki veje iz dokumentov in je izražena v bilanci — za stabilizacijo in varčevanje.
Še kritična beseda o delovnem času in pro-duktivnosti dela v zdravstvu: da na tem pod-ročju združenega dela še ne osvajajo v za-dostni meri skupnih izhodišč o racionalnejšem poslovanju in izkoriščanju delovnega časa.
Zakaj je tokrat zašepala udeležba občanov na zborih? V krajevnih skupnostih pravijo da zato, ker so zaposleni delavci o vsem tem ta-ko in tako razpravljali na svojih zborih v te-meljnih organizacijah, da zato niso čutili po-trebe (tisti, ki se zborov v krajevnih skupno-stih niso udeležili) po dvojni prisotnosti na se-stankih z enako vsebino.
DELAVCI
V temeljnih organizacijah so delavci pri-stopali k paketu sporazumov temeljito sezna-njeni z dejstvom, da s pristopom prevzemajo nase obveznost ustvariti toliko dohodka, da bodo mogli v celoti izpolniti sprejete finančne obveznosti. Zbori delavcev v temeljnih orga-nizacijah (razen nekaj manjših TOZD s pod-ročja trgovine) so bili pripravljeni. Zveza obrtnikov v občini) je na posebni skupščini sprejela sklep o pristopu k sporazumom in po-sredovala svojo pristopno izjavo.
Razprave v temeljnih organizacijah so bile bolj usmerjene v gospodarjenje, manj pa h gradivu občinskega proračuna ter razvoja dmžbenih dejavnosti do leta 1980. V delovnih skupnostih, kjer je zaposlenih več žensk, se
je razprava gibala k varstvu otrok ter k bolje organizii"anemu in delovnemu človeku prila-gojenemu opravljanju zdravstvenih storitev — kot nalogi, kl ji še nismo kos. Na obrobnih območjih občine, kjer se delavci aktivno kul-turno udejstvujejo — kot amaterjj — so na-čenjali vpi-ašanja sredstev za amaterska kul-turno umetniška društva in pa problematiko vzdrževanja kulturnih domov.
Delavci so z zadovoljstvom sprejeli infor-macijo, da bo letos jeseni v občini odprt dom za starejše občane ter obvestilo, da bodo že letos pričell gradnjo prizidka k Zdravstvene-mu domu Siška — iz sredstev drugega samo-prispevka Ljubljane in s participacijo interes-nih skupnostii.
V celoti vzeto— v Šiški ugotavljajo — je javna rzaprava kljub začetnim težavam ugod-no potekala, čeprav žal še ni moč opisovati bogatih vsebinskih razprav — o družbenih de-javnostih niti o vsem drugem; in da je zaen-krat še vedno mogoče reči predvsem to, da smo sprejemali denarne obveznosti do pred-loženih programov, manj pa smo (doslej) uspe-li uveljaviti načelo — svobodne menjave dela.
A. Štrukelj