Poštnina plačana r gotovini
CENA IZVODU 10 DIN


Leto XI. — Štev. 41
Mral
tV Ljubljani, 9. oktobra 1955
Izdaja Časopisno založniško podjetje •Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo ln uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozar jeva 12, uprava: Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave št. 602-»T«-84	— Telefoni:	uprava 21-281
uredništvo $1-694 (ob nedeljah tudi 31-193 In 30-278) — Celoletna naročnina 400 din. polletna 200 din. lili
I. conska nogometna liga
4 i 2
L j u b 1 j n a, 9. oktobra. Ko sm o se danes popoldne ne preveč razpoloženi vrnili s centralnega stadiona na Titovi cesti v redakcijo in so zabrneli prvi telefoni, je bilo naše mišljenje pač takole: »Tolikšnih presenečenj pa že dolgo ne!« Iz Gorice smo dobili namreč vest, da je domača enajsterica dosegla prvo zmago v letošnjem prvenstvu — in to celo nad renomiranim nasprotnikom Reko — česar ni nihče pričakoval. Razveseljivo pa je bilo tudi obvestilo iz Maribora, da je Branik premagal trdega nasprotnika, Split. Zato je pač Odredov poraz sredi Ljubljane odjeknil kot grenko razočaranje, čeprav so žilavi Zagrebčani zmago nad Odredom pošteno zaslužili. Tudi Ljubljani je trda predla in bi jo skorajda doletela enaka usoda kot Odred, če se ne bi stvar zaključila nekoliko po sreči. Tako so iz štirih tekem slovenskih predstavniksv na domačih tleh pobrali trije srečno ves izkupiček in je ostalo 6 točk doma, škoda pa j e, da Od-redovci niso znali računati, da je 6 + 2 = 8.
Nsiueiii presenečenih
poraz Odreda...
lepo, toda nekoristno. Hočevar pa je bil v napadu prava coklja. Videli smo več uspešnih akcij Odredovega napada, pa spet le do kazenskega prostora. Pa tudi Trešnjevka ni odnehala, ampak je vračala napad, vendar žoga ni našla poti niti v eno niti v drugo mrežo. V 47. minuti je Brezar komaj ubranil gol in odbil žogo v kot, minuto kasneje pa je po strelu Hočevarja, dosegel Stinčič avtogol 4:1. V 82. minuti je bil znova uspe-šed Guban, ki je izkoristil napako obrambe in znišal rezultat na 4:2. To je bil tudi končni rezultat tekme, ki se do zaključka ni izpremenil, čeprav je imel Odred še eno priložnost 4 minute pred koncem, ki je pa Prašnikar ni izkoristil. Se nekateri napadi Odreda so se končali brez uspeha.
Ljubljana, 9. oktobra. Mnogo dopoldanskih gledalcev se je napotilo danes popoldne na centralni stadion ob Titovi Cesti v mnenju, da bodo pač na tekmi med Odredom in Trešnjevko vendarle Prišli na svoj račun, če so bili že dopoldne prikrajšani. To pa se žal ni zgodilo, vsaj glede igre Odreda, ker so vsi igralci Igrali brez volje za kakršenkoli uspeh. Približno 2500 gledalcev je bilo zares razočaranih.
Odred : Trešnjevka 2:4 (0:4)
Trešnjevka: Stinčič, Krasič, Grahovec, Cvetan, Digula, Frančič, Špirk, Koželj, Miloševič, Kovačevič, Strbad.
Odred: Brezar, Medved, Brglez, Zum-kar, Berginc, Osrečki, Kranjc, Vorgič, Hočevar, Guban, Prašnikar.
Sodnik: Rukavina iz Varaždina.
Obetala se je že takoj v prvih minutah telo živahna tekma, saj sta obe moštvi Začeli s hitrimi napadi, že do druge minute sta bila dosežena 2 kota, na vsako stran po eden, toda nihče ju ni izkoristil. v 4. minuti je Hočevar zagrešil hudo na-Pako tako, da bi skoraj prišlo do gola. špirk se je sam -znašel pred Brezarjem toda idealne priložnosti ni izkoristil. Trešnjevka si je priborila rahlo premoč, tti je postajala vse krepkejša, pred vrati Odreda pa je bila stalna nevarnost in v
minuti je Trešnjevka že vodila z 1:0. Ha lep predložek Koželja je Kovačevič dosegel vodstvo, Medved pa je gol le še * glavo potrdil. V 15. minuti se je Splrk ie drugič znašel pred Brezarjem, pa ni
izkoristil prednosti. Odred je igral vedno bolj neurejeno, Igralci so žogo netočno podajali In se v glavnem samo branili, Trešnjevka pa je vztrajno napadala. Od 25. minute se je Odred vendarle nekoliko sprostil. Tedaj je imel Prašnikar lepo priložnost, da bi izenačil, Izsilil pa je le kot. Dve minuti kasneje je strel Gubana z glavo Stinčič lepo ubranil, nato pa je začel Odred nekoliko ostreje napadati.
SERIJA GOLOV . . .
36. minuta je bila za Odred spet usodna. Pred vrati domačih je nastala gneča, Brezar je streljano žogo odbil, tam pa se je znašel Strbad, ki je dosegel drugi gol 2:0, tri minute kasneje je bilo že 3:0, Splrk je izkoristil nespretnost domače obrambe In mreža se je že tretjič potresla.
Nnjvečjo neumnost pa je zagrešil dve minuti pred koncem polčasa Brglez, ki je prav po nepotrebnem v kazenskem prostoru zagrešil prekršek nad Spirakom in sodnik je pokazal na belo točko. Prisojeno 11-metrovko je Koželj zanesljivo pretvoril v gol 4:0.
V DRUGEM DELU NEKOLIKO BOLJE
46. in 48. minuta sta bili zelo povoljnl za znižanje razlike. Odred je začel nekoliko bolje igrati, toda Hočevar je že v
1.	minuti zaključil akcijo napada z visokim strelom preko prečke. Dve minuti kasneje je spet on zamudil Idealno priložnost,medtem ko bi zaradi Brglezove napake v 49. minuti gostje kmalu povišali rezultat, pa se je žoga kmalu odbila od vratnice. Odred je še naprej Igral zelo
Bolgarija B : Romunija B 2:0
Srečanje nogometnih B-reprezentanc med Bolgarijo in Romunijo, ki je bilo v Sofiji, se je končalo z zmago Bolgarov z 2:0.
Odredov! boksarji, ki so nedavno d osegli velik uspeh z zmago nad eki- j po zagrebškega Metalca, se marljiv o pripravljajo na srečanje z renomiranim moštvom Jedinstva iz Zagr eba. Dvoboj bo prihodnjo soboto v I Ljubljani ob 20. uri na Gospodarsk eni razstavišču (paviljon D — vhod ] z Vilharjeve ulice). Sliki prikazuj et a dva odlična Od redov a boksarja na treningu, Bitenca (zgoraj) in Preše rna (spodaj)
Intervju s predsednikom Zveze športov Siov. tov. K rešeto m
Skrb za razvoj športa
mora nosili družba
V Beogradu so nedavno že ustanovili samostojen Svet za telesno vzgojo
V torek popoldne je Zveza športov Slovenije sklicala posvet upravnega odbora, katerega so se udeležili tudi zastopniki posameznih republiških zvez. posvet, ki je obsegal eno samo točko dnevnega reda (Mesto športu in njegovim organizacijskim oblikam v novih občinah) je otvoril predsednik zSS tovariš Krese, ki je v kratkih obrisih nakazal glavne probleme, kateri se pojavljajo ob formiranju novih občinskih odborov. Nato je predal besedo direktorju Instituta za telesno vzgojo tovarišu Stepišniku, ki je v obširnem referatu razčlenil glavne probleme, katere bodo morale reševati bodoče občine in komune, če bomo hoteli zagotoviti športnemu življenju na najširši osnovi pospešen razvoj.
V zvezi z omenjenim posvetom smo se obrnili na predsednika ZSS tovariša Kreseta in mu zastavili nekaj vprašanj.
... in zmaga NOVE GORICE
. Nova Gorica, 9, okt. Tega, kar se Je zgodilo danes na prvenstveni "tekmi conske lige med Novo Gotico in Reko na igrišču v Šempetru, P° dosedanjih visokih porazih domačega moštva, pač nihče ni pričakoval. Zmaga nad Reko predstavlja v današnjem kolu pač naj večje presenečenje, s tem pa je Gorica vsaj začasno zlezla z zadnjega mesta na lestvici.
Nova Gorica : Rijeka 4:2 (2:0)
Moštvo Gorice je nastopilo v pre-aovljenem sestavu in nas je prijet-presenetilo. Prikazali so namreč taksno igro, da je razveselila vse Sledalce, posebno v prvem polčasu pa presenetila goste, ki se niso ta-Hoj znašli. Komaj je minilo 10 mi-?ut ko se je že prvič potresla mre-Za gostov. V 10. min. je bilnamreč tis peš en levi krilec Markič, ki je dosegel vodstvo 1:0. Že minuto kašlje je bilo 2:0, strelec pa tudi to-
krat odlični Markič. Gostje so se sicer do konca polčasa trudili, da bi zmanjšali razliko, kar pa jim zaradi odlične k rilske vrste domačega moštva na noben način ni uspelo.
Nasprotno — 4 minute po začetku drugega polčasa je bil znova uspešen Bajt, ki je povišal rezultat na 3:0, v 58. min. pa je bil strelec neutrudljivi Markič — 4:0. Ta gol je dosegel z glavo.
»Kaj mislite o pomenu zadnjega posneta upravnega odbora Zveze športov Slovenije s predstavniki republiških športnih zvez?<
»Mislim, da je bil posvet zelo uspešen, saj so bili razgovori stvarni in ne preveč dolgovezni. Posvet je velikega pomena tudi zato, ker je bil v »Tednu otroka«, ko je bilo treba znova opozoriti na velik pomen fizične vzgoje za zdrav razvoj otrok in mladine. Zlasti pa se mi zdi
važno to, da se je na posvetu pokazalo enotno mišljenje in enotni pogledi o najvažnejših vprašanjih, in to zlasti od udeležencev, ki delajo na terenu. Zato lahko optimistično gledamo v bodočnost. To enotno mišljenje kaže, da je vztrajno prizadevanje Zveze športov Slovenije vendarle rodilo pozitivne uspehe. Razveseljiva je tudi ugotovitev, da sta tudi predstavnika CK LMS in sindikatov zavzela isto stališče, kakor naši delavci. Vse to nam kaže, da je fronta, ki se
Slaba igra LJUBLJANE
Ljubljana, 9. okt. »Konec dober, vse dobro,« ali z drugimi besedami
Stanje za goste je bilo naravnost »igra se pozablja, točke pa ostane-
porazno. Pa vendar, domači so začeli igrati nekoliko boilj ležerno, gostje pa so začeli s silovitimi napadi in vedno bolj ogrožali vrata Gorice. Že v 63. min. je znižal razliko na 4:1 Veselica, v 69, min. pa je bil znova uspešen za goste Do-ričič —•4:2. Rezultat se do konca polčasa kljub stalnemu pritisku gostov ni izpremenil in tako je Gorica dosegla svojo prvo dokaj krepko zmago, ki pa — upajmo — ne bo zadnja.
Bavdaž
Izvrstna Igra BRANIKA
..Maribor, 9. okt. - Na stadionu v to brez Dugandžije in Posavca. Pred-‘juitskem vrtu je bila danes odigrana vedli so igro, ki daje nade, da se bo Prvenstvena tekma v conski ligi. Gle- moštvo dobro uve javdo v conski daloev je bilo 2.500. Teren je bil zelo ligi- Že v začetku tekme so domači oober. Sodnik Logar iz Ljubljane, prevzeli pobudo m igro v svoje roke. Moštvi sta se predstavili sodniku:	ter izvedli vrsto nevarnih napadov.
£Pht: Vidovič, Sišgovič, Meštrovič, Krilska vrsta je z najvecjim pozrtvo-l rhaj, Krstulovič, Baranvvič, Panki- Vanjem in metanjem pod noge, čistila r°P- Ivaniševič, Ninčevič, Zeliščič, pred svojimi vrati. Gol je takorckoč
7)7	’	n ULL-VUlls,
vitskovič (trener Kaliterna)
“ranik: Najmiler, Cučko, Petek, Sla-Zelezinger, Šaho, Plaznik, Han-Ze‘< Leskovar, Elzner, Kramer (tre-ner Kodru ja).
Branik : Split 2:0 (1:0)
+anašnja tekma je razveselila prirase Branika. Belo-črni so namreč spremembo zaigrali prav dobro, in
visel v zraku, toda šele v 30. minuti je Slana idealno poslužil Ilanzla, ki je z ostrim strelom poslal žogo v mrežo. Najbolje je videti premoč domačega moštva v razmerju kotov 5:1 za Branik. Branikovi napadalci imajo še več ugodnih priložnosti. V 32. minuti je Sabo lepo dodal žogo Han-zlu, ki pa je streljal čez prečko. Nekaj za tem je Kramer podal prostemu (Nadaljevanje na 6. strani)
jo,« tako nekako bi se ozrli na današnjo dopoldansko tekmo med zagrebškim Metalcem in Ljubljano. Zares, to je bila slaba igra dveh nekoliko različnih moštev, pri čemer so Ljubljančani tokrat znova razočarali domače gledalce, od katerih pač nihče ni v 81. minuti drugega polčasa pričakoval, da bo Ljubljana še dvakrat potresla nasprotnikovo mrežo in dosegla srečno, četudi morda zasluženo zmago.
Pred približno 1500 gledalci sta se sodniku Bakotiču iz Reke predstavili naslednji moštvi:
Metalac: Majdič-Andročec, Sebalj-Pukšec, Šmidlehner, Šantek-Ivalšan, švegovič, Zobič, Bosanac, Račič.
Ljubljana: Bencik-Pandur, Cret-nik-Gruden, Sočan, Čeboh in-Haeler, Dolenc, Marjanovič, Perharič, Čekov.
Ljubljana : Metalac 4:2 (1:1)
Začetni udarec je imela Ljubljana, toda že takoj smo videli zelo neurejeno igro, netočno podajanje, slabo kritje in še druge lastnosti, ki jih danes od Ljubljančanov vendar nismo pričakovali. Toda že v 4. min. je bi'l Hacler uspešen, saj je iz precej težkega položaja dosegel prvi gol — 1:0. Ta gol je vlil Ljubljančanom nekoliko več samozavesti in pred vrati Metalca je bilo večkrat precej »gosto«. Pričakovali smo. da bo Ljubljana še povišala rezultat, ko je Bosanac v 11. min. s krasnim
strelom izenačil 1:1. Bencik tega gola sploh ni mogel preprečiti, rezultat pa se do konca polčasa ni več izpremenil, čeprav je imela Ljub- . ljana še mnogo lepih priložnosti za dosego gola. Up rop a stili so jih po vrsti Čekov, Marjanovič in Perharič. Medtem pa je začel v 25. min. Metalac prevladovati v igri in je imel domači vratar Bencik precej dela. Ljubljana je postala kot razbita vojska, pred vrati Bencika pa so se dogajale kaj čudne stvari, le žoga k sreči ni našla poti v mrežo. Od 30. min. dalje je ljubljanski napad še večkrat prodrl pred nasprotnikova vrata, toda spet je šlo nekaj idealnih priložnosti v nič. Še v zadnji minuti pred koncem polčasa je imel Perharič možnost povišati rezultat, kar pa ni izkoristil.
IGRA SLABA, SODNIK SLAB V drugem polčasu je Ljubljana spet začela s slabo igro, tako da je imela obramba mnogo dela. Gostje so požrtvovalno startali na vsako prvo žogo in nekaj časa povsem prevladovali na igrišču. Težki trenutki za Bencika so bili v 56. in 60. min., ko so napadalci Metalca skoro neovirano prišli pred njegova vrata. V 62. min. pa je Ljubljana spet prišla v vodstvo. Nad Hacler-jem je bil storjen prekršek, prosti strel je izvedel Hacler sam in vratar je močno streljano žogo odbil, Perharič pa je bil na. mestu ter je povišal rezultat na 2:1. Že 2 min. kasneje in imel lepo priložnost Mar (Nadaljevanje na 6. strani)
bori za zdravo in množično telesno vzgojo, vedno močnejša.«
*Katere probleme bi bilo treba o bodočih občinah in komunah čimprej rešiti za pospešen razmah celotne telesnovzgojne dejavnosti? <
»Ena najvažnejših nalog bo v tem, da dobimo na sedežih okrajev močna vodstva, ki bodo skrbela za celotno teiesno-vzgojno dejavnost v občinah in komunah. Vsi udeleženci so se izrekli za to, naj bi bili na sedežih okrajev formirani samostojno sveti, ki bodo začasno enakopravni ostalim svetom. (Pred kratkim so v beograjskem okraju že formirali takšen Svet za telesno vzgojo. — Opomba uredništva.) Vsa dosedanja praksa ko so bile različne komisije na okrajih podrejene Svetu za kulturo in prosveto, je pokazala, da so takšne komisije že apriori podrejene. Ti bodoči sveti naj bi preko svojih proračunov in rednih bud-žetov skrbeli za planski razvoj materialne baze, tako v šolah, kakor v organizacijah. S tem bo odpravljeno beračenje okoli najrazličnejših instanc, ki vodi v nesistematičnost in v nepravilno izkoriščanje materialnih sredstev. Z novimi sveti bomo postopoma odpravili dosedanji sistem, ko je vse bolj ali manj odvisno od iniciative in naklonjenosti posameznikov. Cim se mora društvo samo boriti za svoj materialni obstoj, nujno postane ozko in začne zanemarjati množičnost ter zdrave športne panoge. Telesna vzgoja delavcev in mladine pa je družbena naloga in zato mora skrb za izpopolnjevanje teh nalog prevzeti celota, družba, ne pa redki posamezniki, (Nadaljevanje na 2. strani)
Segesta : Karlovec 0:0 Lokomotiva : Šibenik 3:1 (1:1)
Lokomotiva	5	4	10	145	9
Trešnjevka	5	5	2 o'	16:4	8
Šibenik	5	4	0 1	12:5	8
Ljubljana	5	3	11	8:5	7
Odred	5	3	0	2	13:10	6
Branik	5	2	12	12:9	5
Split	5	2	0	3	9:8	4
Rijeka	5	2	0	3	9:10	4
Segesta	5	1	2	2	6:12	3
Metalac	5	1	0	4	8:14	2
Nova Gorica	5	1	0	4	6:24	2
Karlovac	5	0	14	1:8	1
KVALIFIKACIJSKI TURNIR V BEOGRADU
Branik ali OSimplia
v zvezni ligi
Beograd, 9. okt. V Beogradu se odvijajo kvalifikacijske tekme žen- j skih ekip za vstop v zvezno košar- j karsko ligo. Doslej so bili doseženi naslednji rezultati — Nafta (Reka)
: Mlada Bosna (Sarajevo) 45:25, Branik : 'Mladost 62:32, Radnidki (Bgd) : Olimpija 49:35. Branik : BSK 40:39, Radnički : Mlada Bosna 69:32, Olimpija : Nafta 66:39. Tek-i me so na igrišču BSK in ob času .poi ročanja turnir še m zakjlučen.
Usenikova 8. na sv
j za razvoj spona
mora nositi družba
Za zaključek sezone odlični rezultati
Ljubljana,	9. oktobra. Danes
dopoldne in popoldne je bilo na stadionu Odreda eno zadnjih večjih tekmovanj letošnje atletske sezone. A K Odredu je uspelo zbrati na svojem tekmovanju približno sto tekmovalcev iz Kočevja, Celja, Stične, Kamnika in Ljubljane.
Dovolj dobro tetkališče in ugodno vreme so slovenskim atletom danes omogočili vrsto odličnih rezultatov, ki so v mnogih primerih tudi slovenski ali jugoslovanski rekordi. Junakinja današnjega tekmovanja je zopet enkrat Milena Usenik, ki je za 45 cm izboljšala svoj slovenski in državni rekord v metu krogle m se uvrstila na 8. mesto na svetu sa naslednjimi atletinjami: Zibina (SZ) 16.29, Tiškevdč (SZ) 16.15, Hojnikova (SZ) 15.38, Kuznecova (SZ) 15.20, Wemer (Be) 15.06, Tews (V. Ne) 14.87, Liittge (V. Ne) 14.65, Tiš-lerova (CSR) 14.45. Milena je bila danes res odlično razpoložena. Po prvem metu, ki Je znašal 12.75 in prestopu, je v tretjem metu popravila rekord na 13.91, sledil je met 13.74, potem zopet izenačenje starega rekorda 13.89 in »nazadnje rezultat svetovne vrednosti 14.54. Usenikova pa ni ostala edina nova rekorderka. Nova slovenska rekorda smo zabeležili tudi v obeh sprintih za ženske, kjer Je Sikovčeva najprej v zadnjem delu teka na 100 m premagala Stamejčičev© z novim slovenskim rekordom 12.3, kasneje pa se ji je Stamejčičeva oddolžila s tem, da jo je premagala na 200 m im ji odvzela tudi slovenski rekord. Od obeh najhitrejših Slovenk, lahko pričakujemo tudi v bodoče še mnogo lepih dvobojev in vrsto odličnih rekordnih rezultatov. Precejšnjo presenečenje predstavlja tudi zmaga Phuta, nad slovenskim rekorderjem Kopitarjem v metu kopja. Marko danes ni le zmagal, ampak tudi vpisal svoje ime v listo rekorderjev Slovenije. Zmaga je bila sicer minimalna — 8 cm, toda tudi en sam centimeter bi bil dovolj. Uspešen je bil _tiržavni mladinski reprezentant Kolnik, J* kot drugi Slovenec presegel znamko m in dosegel slovenski mladinski Doslej smo govorili samo o rekorderjih. Pa tudi ostali so bili uspešni. Najprej zopet beseda o Jauku Mnllerfu. ki je nedavno do-
segel nov slovenski rekord v metu diska. Svojo solidno borbo je Miiller potrdil z današnjim rezultatom 48.33 in rezultatom, ki ga je dosegel na internem tekmovanju v sredo 48.26. Velik napredek in pomembno zmago nad svojo »večno« nasprotnico Petauerjevo, je dosegla tudi Bajžleva v teku na 80 m z ovirami. Med drugimi je treba pohvaliti še Zarola, Gogiča, Hudobivnikovo, Kovača in Belšaka, ki je zopet enkrat »vstal od mrtvih«. V teku na 1500 m je z velikim naskokom zmagal Gajšek, o katerem moramo pripomniti še to, da je na mednarodnem mitingu v Zagrebu tekel ne le 3:57.2, ampak celo 3:54.2, kar je že zek) blizu slovenskemu rekordu. Organizacija današnjega tekmovanje je bila zadovoljiva.
Rezultati: 100 m: Kovač (K) 11.3, Kolnik (O) 11.4, Solarevič (S) 11.4, Hiti (O) 11.5,
Kopitar (K) 11.5, 200 m: Kovač (K) 23.3, Hiti (O) 23.4, Kopitar (K) 23.4, 800 m: Belšak (O) 1:57.8, Seliškar (O) 2:01.5, Strniša (O) 2:02.0, 1500 m: Gajšek (K) 4:01.2, Svetina (O) 4:07.0, Male (K) 4:09.4, 3 X 100 m: Svoboda 8:32.2, višina: Zarol (O) 180, Pečnik (O) 165, Jovan (S) 165, Drašler (O) 165, troskok: Kolnik (O) 14.12, Gogič (K) 13.87, Cihal (Koč) 12.61, disk: Miiller J. (O) 48.33, kopje: Plut (O) 64.02, Kopitar (K) 63.94, Jovan (S) 49.10; ženske — 100 m: Sikovec (K) 12.3, Stamejčič (O) 12.4, Bajželj (O) 12.7, Petauer (K) 13.0, 200 m: Stamejčič (O) 25.3, Sikovec (K) 25.5, Petauer (K) 27.8, 80 m ovire: Bajželj (O) 14.9, Petauer (K) 12.0, krogla: Usenik (O) 14.34, Hudobivnik (O) 12.13, Kotlušek (O) 11.82, Prastovšek (K) 10.82, disk: Hudobivnik (O) 37.94, Kotlušek (O) 34.92, Pristovšek (K) 33.88.	M. R.
(Nadaljevanje s 1. strani)
ki so slučajno za to zainteresirani.
Cim bodo komune preko teh svetov v celoti prevzele odgovornost za materialna vprašanja, se bo izboljšala tudi moralna pomoč ter odnos in odgovornost družbe za razvoj telesne vzgoje. Prav tako bo treba bolj na široko odpreti vrata športnih objektov vsem tistim ki si žele sprostitve v zdravem športnem ude j sto vanju, četudi niso člani te ali one organizacije. Seveda pa bomo uspehe dosegli le tedaj, če koristni sklepi ne bodo ostali samo na papirju, ampak bodo ti sklepi kažipot in stalna skrb vseh organov in forumov — od republike do okrajev, komun in občin. Treba pa bo rešiti tudi nekaj vprašanj tehničnega značaja in to predvsem v zveznem merilu, predvsem vprašanje ligaških tekmovanj, profesionalizma itd. Zveza športov Slovenije že dela na konkretnem predlogu, kako bi odpravili vrsto slabosti v našem športu, in bo ta predlog poslala Zvezi športov Jugoslavije. Prav
Izredna skupščina Boksarske zveze Slovenije
Slovenski boksarji v pri
boljše bodočnosti
Nekoliko zaprek je nastalo pri volitvah novega odbora, končno pa so izvolili v izvršni odbor zveze naslednje tovariše: za predsednika tov. He-lerja, za člane pa Galeta, Jeniča, Pod bevska, Škafarja in Resnika. V disciplinski odbor kot predsednika Grošlja, kot člana pa Antolina in Ermenca, s tem, da predsednik OLO postane avtomatično član IO BZS. V nadzorni odbor so bili izvoljeni kot
že ta mesec tekme za naslov republiškega prvaka
Ljubljana, 9. okt. — Ob prisot- ni, da jih ne bo treba črtati iz se-nosti delegatov 5 slovenskih k tu- znama sodnikov, bov in članov izvršnega odbora Kritika je bila iznesena tudi na BZS je bila danes tukaj izredna račun sekretarja BZS, češ da ni bil skupščina BZS, to pa največ zaradi delaven, hkrati pa tudi na račun ostavk nekaterih članov odbora in napačnega obveščanja javnosti v ča- predsednik Lajovic, kot člana pa pa zaradi težjih problemov, ki jih sopisjn o stanju našega boksarskega Korošec in Remec, sam odbor doslej ni mogel rešiti. športa.	Tekmovanje za naslov slovenskega
Na podlagi poročila, ki ga je v p0 temeljiti razpravi so delegati prvaka za leto 1955 se bo začelo že imenu odsotnega sekretarja tovariša prešli na konkretne predloge za bo- ob koncu oktobra in sicer po temle Lapu za podal tehnični sekretar tov. Joče delo. Predlagali so, naj se oživi razporedu: 1. kolo: 29.—30. X. Od-Gesar, je bilo videti, da je v Slove- prvenstveno tekmovanje, kajti slo- red : Maribor v Ljubljani, 2. kolo niji registriranih 11 klubov z 277 venska in hrvatsko-slovenska liga sta 12.—13. XI: Branik : Odred v Mariboru, 5. kolo 19.—20. XI: Maribor : Branik v Mariboru. Povratna srečanja pa bodo 3.—4. XII. Maribor : Odred, 10.—11. XII. Odred : Branik ter 24.—25. XII : Branik : Maribor.
Sklepi današnje izredne skupščine, od katere pričakujemo vsekakor iz-
rckord. Boksarji, brez Celuloze iz Nove Go- se 7yaradi finančnih problemov razšli boru, 5. kolo 19. nee. Jesenicam m Fuzinar iz Raven in tako sioVenski klubi nimajo kje “
S°.jrar-)ust\'	kluba največ za- tekmovati. Zedinili so se za enotno
radi finančnih težav.	slovensko ligo, v katero naj bi bili
Diskusija po poročilu je nakazala vključeni vsi obstoječi slovenski klu-vse pozitivne^ in negativne strani de- bi, letos pa naj bi v troboju po la BZS, pri čemer so delegati Mari- dvojnem točkovnem sistemu tekmo
atletske tekme na gomilskem bora kritizirali, da je delo v zvezi vali za naslov slovenskega prvaka boljšanje razmer v slovenskem bok-
Pretekli teden je »Partizan« Gomilške priredil mladinski atletski dvoboj z AK »študent« iz Prebolda. To tekmovanje, ki je bilo letos prvo na Gomilskem, je znova pokazalo, da je postala atletika zelo priljubljena športna panoga tudi na podeželju. Rezultati 100 m: Vitanc (G) 12.6, krogla: Hribar (P) 11.60 m, daljina: Vitanc V. (G) 5.52 m, višina: Vitanc 152, kopje: Vitanc Z. 30.55 m, 800 m: Vitanc V. 2:25.3, 4 X 100 m: Gomilsko 52.4. Zmagali so Gomilčani z 51.5 : 36.5 točke.
VSO POZORNOST VZGOJI MLADINE
Nedavni občni zbor NK Fužin ar iz Raven je obravnaval vse probleme ravenskega nogometa in razpravljal o napakah, ki so jih nekateri opazili pri funkcionrjih in tudi pri nogometaših. Na občnem zboru je govoril sam predsednik društva tov. Klančnik, ki je grajal nedisciplino
pešalo. Govora pa je bilo tudi o klubaštvu posameznih odbornikov. Diskutanti so tudi iznesli precejšnjo kritiko na račun BK Odred, češ da ni najboljši klub v Sloveniji, ker se pač ni udeleževal prvenstvenih tekmovanj.
Sodniki so še vedno boleča točka našega boksarskega športa. Od njih so odvisni mnogi dvoboji, ki lahko po zaslugi sodnikov uspejo ali pa tudi ne. Zato so za sodnike nujno potrebni seminarji, člani sodniške organizacije pa naj bodo bolj delav-
Branik in Maribor iz Odred iz Ljubljane.
Maribora ter sarskem športu, bodo objavljeni pozneje.
Republiško prvenstvo »Partizana« v košarki
Razgibane borbe
Debri re&mi&ti
na smučarskem mnogoboju
Bled, 9. oktobra. V organizaciji Gorenjske smučarske podzveze je bil na Bledu smučarski mnogoboj. Kljub slabemu i i •t’ vi -	^-j i vremenu smo pričakovali večjo udeležbo,
nekaterih članov nogometnega klu- 2lastl vrhunskih tekmovalcev. Procentu-ba, 'ki pijančujejo m škodijo ugledu alno Je bil najbolje zastopan SK Planica
kluba. Nogometaši so se tudi posluževali »kapranja« tujih igralcev, od katerih pa je le malokateri ostal v Ravnah, vzgojo domačega kadra pa so povsem zanemarili. Odslej dalje bodo morali posvetiti vso pozornost vzgoji mladincev in pionirjev ter utrdiit klubsko disciplino. Pri tem jim bo precej pomagala nedavna anketa »Poleta«, ki je vzbudila pri nogometaših v Ravnah živahno zanimanje.	Sater
In SK Triglav. Izvedbo mnogoboja je imel SK Bled, ki pa je glede organizacije docela odpovedal. V bodoče naj Gorenjska smučarska podzveza izvaja mnogoboje v takih krajih, kjer bo organizacija tudi zadovoljiva. Na startu je bilo 51 tekmovalcev- med njimi samo C žensk, kar vsekakor ne daje dobre slike o ženskem smučarskem športu. Doseženi rezultati nekaterih tekmovalcev in tekmovalk kažejo, da bi tudi v atletiki igrali vidno vlogo. Iz rezultatov se je dalje videlo, da so prva mesta zasedli člani društev Triglav, Planica in Bled, kar daje slutiti, da so se za to smuko dobro pripravili.
Ljubljana, 9. oktobra. Danes dopoldne je bilo na Odredovem košarkarskem igrišču finalno tekmovanje partizanskih društev za naslov prvaka Slovenije v košarki. Sodelovalo je 10 moštev v štirih kategorijah ln to:	člani A: Postojna,
Medvode, Škofja Loka, Tabor-Ljubljana, člani B: Marlbor-Zelezničar ln Koper, mladinci B: Postojna, Novo mesto ter mladinke B: Postojna, Maribor-Železni-čar. Tekmovanje je organizirala Okrajna zveza »Partizan« Ljubljana ob sodelovanju republiške košarkarske zveze in KK Odred.
Tekmovanje je v celoti uspelo. Sistem tekmovanja sicer ni bil najboljši, dobili smo pa dragocene izkušnje za podobna tekmovanja v prihodnjih letih. V kategoriji člani A je, kakor smo pričakovali, osvojilo prvo mesto moštvo iz Medvod. V finalni tekmi se mu je prav dobro zoperstavljal Tabor-Ljubljana. To moštvo sestavljajo sami mladi igralci. Na tret-
jem mestu je Postojna, ki je premagala Ločane.
Rezultati: Tabor:Postojna 48:37 (36:19), Medvode : Škofja Loka 54:38 (35:13), Postojna : Škofja Loka 41:39 (17:17), Medvode : Tabor 60:37 (23:18).
V kategoriji člani B so po ogorčeni borbi mariborski Železničarji premagali Koprčane z rezultatom 43:31 (18:9). Koprčani so se s to tekmo prvikrat prikazali javnosti in pokazali poleg solidnega znanja še veliko mero požrtvovalnosti. V kategoriji mladinci A je brez borbe osvojilo prvo mesto društvo Maribor I. Mladinci B prvaki Slovenije so postali mladinci Postojne z zmago nad Novim mestom z rezultatom 45:37 (32:15). Mladinke niso pokazale veliko znanja. Mariborčankam je bila to prva tekma. Tekmovanje je pokazalo, da je sodelovanje med »Partizanom« in športnimi društvi tudi v mestih prav lahko mogoče in plodno.	Kit
prijavljenih za GORTINO
PODOBNIK
najboljši
Ljubljana, 9. oktobra. Včeraj je NTK Odred priredil tekmovanje desetih najboljših namiznoteniških igralcev Ljubljane. Nastopilo pa jih je le devet, ker Zajc ni nastopil, in sicer 6 lanov Odreda ter 3 Ljubljane.
Prvo mesto je osvojil Podobnik (O), ki je od 8 srečanj Šestkrat zmagal. Premagala sta * ga Sedej in Tomažič, oba z 2:0. Tigerman in Sedej sta prav tako s šestimi zmagami, vendar s slabšo razliko v nizih, zasedla 2. oz. 3. mesto. Sele na četrto mesto se je uvrstil Kocjan, ki je moral kloniti pred Tigennanom, Podobnikom in Oblakom.
Tekmovanje je pokazalo, da so mlajši tekmovalci precej napredovali, saj so se morali starejši igralci precej potruditi, če so hoteli ! zmagati. Zelo lepo igro sta pokazala člana Ljubljane Kern in Tomažič. Vrstni red: 1. Podobnik 6 zmag, 2. Tigerman 6, 3. Sedej 6, 4. Kocjan 5 (vsi Odred), 5. Kern (L) 5, 6. Oblak (O) 4, 7. Tomažič (L) 3, 8. Kostanjšek (L) 1, 9. Menart (O) 0.
J-TO XI Štev. 41.
Med 4632 udeleženci »Poletovega« nagradnega natečaja z odrezkom št. 7, Imajo po 8 pravilnih rešitev sledeči: 1, Ki-ferle Ciril, Ljubljana, Veselova 11;
2.	Lampe Uroš, Ljubljana, Apihova ul. 23;
3.	Hrvackl Drago, Ljubljana, Poljanska 28; 4. Gaberščlk Mirko, Kanal ob Soči, Pionirska 13 (2 odrezka); 5. Kukec Bojan, Ljubljana, Zupančičeva ul. 13; 6. Zmauc Miro, Ljubljana, Livarska 7. Vsak prejme po 2857 din.
I.	Metalac : Odred
2.	Trešnjevka : Nova Gorica
3.	Reka : Branik
4.	Segesta : Ljubljana
5.	Graflčar : Triglav 8. Mladost : Slovan
7.	Krim : Ilirija
8.	Tabor : Postojna
9.	Maribor : Sloboda (V)
10. Rudar (T) : Tekstilac (Or)
II.	Bratstvo (Hr) : Sobota
12. Tekstilac (Var) : Kladivar
Pri ponovnem pregledu »Poletovega« nagradnega natečaja z Odrezkom št. 6 je bilo . ugotovljeno, da ima 12 pravilnih rešitev tudi Selič Franc — Celje, Mariborska 101, tako da prejme vsak po 10.000 din.
Po najnov-ejši-h poročilih je doslej prijavljenih za zimske olimpijske igre že 35 držav. Verjetno se bo ta številka še povečala, tako da bo dosežena gotovo rekordna udeležba.
Ameriški metalec kladiva Harold Connolly je dosegel v Cambridgeu nov odličen rekord ZDA v metu kladiva z znamko 63,88 metra. To je drugi najboljši rezultat letos na svetu in tretji rezultat vseh časov.
Na ukrajinskem prvenstvu v atletiki v Kijevu je popravil ruski tekmovalec v hoji Vladimir Golubničt svetovni rekord v hoji na 20 km, na 1:30:02.8. Pomembna rezultata sta bila dosežena tudi v skoku v daljino, kjer je Segeni skočila 5,93 in v metu diska, kjer je zmagala Zbitneva s 47,35 m.
V	polfinalu angleškega prvenstva v tenisu v dvoranah je napravil veliko presenečenje mladi Anglež Knight, ki je premagal favorita Jaroslava Drobnega s 7:5, 2:6, 9:7 in 6:5.
Madžari vodijo 55:51
V	Budimpešti se je včeraj začelo srečanje moških in ženskih atletskih reprezentanc Madžarske in Švedske. Po prvem dnevu vodijo Madžari s 55:51, domače atletinje pa s 37:20. Važnejši rezultati prvega dne tekmovanja —
100 m:	Goldovanjy (M)	10.6, 400 m:	Bran-
strom (S) 48.0, 800 m: Roizsarvolgyd (M) 1:51.3, 5000 m: Kovacs (M) 14:17.0, 4 X 100 m: Madžarska 41.0, Švedska 41.1,	400 m ovire:
Ericsson (S) 52.7, troskok: Bolyki (M) 15.41 (rekord), palica: Lindh (S) 4.2Q, disk: Szec-senyi (M) 54.24, kopje: Sjostrom (S) 71.82; ženske — 100 m: Neszmely (M) 11.9, 800 m: Kazi (M) 2:10.3, višina: Gyborn (S) 153, daljina: Panzes (M) 5.65, krogla: Fcher (M) 14.03 (rekord).
V Moskvi je dosegel ruski atlet Ved jako v nov svetovna rekord v hoji na 30 km s časom 2:20.40.2. S tem je skoraj za eno minuto zboljšal dosedanji rekord Ceha Doležala.
tako pa bo Zveza športov Slovenije zaključke s svojega posveta oficialno iznesla pred odgovornimi republiškimi forumi.«
j Ali mislite, da je pri naših organih in forumih dovolj razumevanja za šport?*
»Mislim, da je pri nas še zelo malo razumevanja za telesno vzgojo in zelo veliko napačnih, konservativnih pogledov na šport. Znano je, da v nekaterih kapitalističnih državah privatniki žrtvujejo ogromne vsote za gradnjo igrišč, stadionov, bazenov in drugih športnih naprav ob tovarnah, saj se zavedajo, da bo lahko samo telesno zdrav, čvrst in spreten človek dober delavec v produkciji. V nekaterih državah imajo v tovarnah uvedeno obvezno gimnastiko, da se delavci med enoličnim delom razglbljejo, sprostijo in s tem naberejo novih sil. Isto velja tudi za šole. Vemo, da imajo v gospodarsko naprednih državah v šolah po 4—6 ur telovadbe in športa na teden. Šolska telesna vzgoja v takih državah ni omalovaževan in manj vreden predmet, marveč je enakovredna ostalim predmetom. Dijak lahko dobi ponavljalni izpit ali nezadostno oceno prav tako iz telovadbe kakor n. pr. iz matematike, zgodovine, fizike itd. Pri nas bi pa te naloge morali prevzeti organi naše skupnosti in samoupravljanja ter skrbeti za gradnjo objektov, za razširjanje in utrditev telesne vzgoje, predvsem v šolah, pa tudi v organizacijah.«
>Kakšno je Vaše mnenje o združitvi športne in partizanske organizacijeP«
»Ne vem točno, zakaj in iz kakšnih razlogov je pred leti prišlo do ločitve, mislim pa, da je bilo principialno zgrešeno, ko so enotno organizacijo razbili. Seveda bi bilo koristno, če bi odpravili ta dvojni tir, torej dve organizaciji, zlasti še, ker imamo v obeh organizacijah posameznike, ki so obremenjeni s konservativnimi nazori. Vendar pa mislim, da bi bilo zaenkrat napačno, če bi hoteli organizaciji nasilno združevati. Važnejše se mi zdi, da vsi tisti, ki smo istih misli, delamo na napredku in razvoju zdrave, množične telesne kulture — skratka, važnejša je pač vsebina od forme, čeprav mora tudi forma biti prilagojena vsebini. Pač pa mislim, da bi že morala biti enotna vodstva tam, kjer se ustvarja politika, to je v okrajih. Sicer pa bo do naravnega združevanja itak prišlo samo po sebi, saj ljudje na terenu vedno bolj spoznavajo, kakšna mora biti telesno-vzgojna dejavnost, da bo zadovoljila tisoče in tisoče naših delavcev in mladine.«
DRŽAVNO PRVENSTVO KOLESARJEV NA DIRKALIŠČU
Beograd, 9. okt. V Beogradu je bilo kolesarsko prvenstvo Jugoslavije na dirkališču. V dirki na 1000 m je pri članih zmagal Krebelj, član Partizana, pri mladincih pa član Zagreba Kokot. Na 4000 m je v zasledovalni vožnji zasedel med posamezniki pri mladincih prvo mesto Željko Pokupec, medtem ko je pri članih zmagal Veseli n Petro vič.
Hrvatsko-slovenska odbojkarska liga
FUZINAR
tik pred vrhom
Ravne, 9. okt. Če ne bi pred tedni Fužinar zapravil zmage v igri Z Ilirijo, bi danes po vsej verjetnosti osvojil najvišj naslov v tem tekmovanju in prihodnje leto nastopal T zvezni ligi. Tako pa se je usidral na drugem mestu tik za Lokomotivo, kar je tud; lep uspeli. Danes bili v Ravnah igralci Teksitlca iz Varaždina, ki so podlegli boljšemu Fužinarju.
Fužinar : Tekstilac (Var) 3:2 (12:15, 15:8, 17:15, 14:16, 15:11)
Tekma zadnjega kola hrvatsko-slovensike lige, ki so jo domačini kljub izredno slabi igri osvojili z rezultatom 3:2, nam je pokazala precejšnjo požrtvovalnost nasprotnikov, ki so se poleg tega odlikovali tudi s preciznimi servisi. — Pr' domačih sta. bila najboljša Han uš i11 Geršak, d očim sta Pipan in Ante-kolovič zatajila.
Olimpija : Ljubljana 3:0 (15:10, 15:10, 15:11)
FRANCIJA : 'ŠVICA 2:1 V Baslu je nogometna reprezentanca Frafl' cijc zasluženo premagala zbrano enajstoric0 Švice z 2:1 (1:0).
MMm nalil mmm -"'
Povsod v svetu se smučarji malodane mrzlično pripravljajo na zimsko olimpiado. Priprave so potekale čez vse leto tudi pri nas, a v nedeljo 16. oktobra bodo prišli v Ljubljano naši olimpijski kandidati opravljat skušnje zmogljivosti in telesne kondicije.
Spomladi ob prvem pregledu naših najboljših smučarjev so profesorji instituta natanko ugotovili kaj posamezniku manjka, da bo zadovoljivo pripravljen. Vsak je zato dobil podrobna navodila kaj in kako
naj vadi čez leto. Sedaj je prišel čas iko bodo morali pokazati kolik0 so zrasle njihove zmogljivosti in 6 tem usposobljenost za napore naj' težjih zimskih tekmovanj.
V Ljubljano je poklicanih vsega 51. Med njimi -so imena -mnogi*1 mladih doslej manj znanih tekmo-0' valcev. To bo torej prva preozko8' n ja za do-s-ego olimpijske časti.. Upa' mo, da bodo letos naši r oprezen' tani je bolje -pripravljeni kako kdajkoli -prej.

Cč /v rw ..JL
so zvečine kvalificirani in so res- Doslej so najbolj uspeli s tekal-no zavzetj za dober izdelek.	nimi smučmi modela »Pokljuka«, ki
Inženir vzame izdelano smučko vsebujejo največ brezovega in ne-in mi jo ponudi, da preizkusim kaj smrekovega lesa, medtem koso prožnost. Les se izvija kakor vzmet, robniki iz gabrovine. Tudi skakalne tako da" ni kaj očitati. Sedaj mi smuči znamke »Planica« so v delu. poda še drugo. Razočaran zmajem Upanje imajo, da bodo prav dobre z glavo Smučka je bila trda in nič in da jih bodo kmalu lahko upo-prožna." »'Vidiš,« me pouči, »to je rahljali najboljši tekmovalci. No, in smučka iz umetno sušenega lesa.« terenske smučke? Da, tudi teh je Izvedel sem, da je umetno sušen v delu sto parov. Na hrbtni strani les mrtev in’trd, razen tega pa kr- imajo napis »Triglav« in so nare-hek in neodporen. Tak les rad vpi- jene iz jesenovine, drsna ploskev ja vlago, ne drži vijakov, naglo iz črnega gabra, zgornji robniki iz se kolje in lomi. Smučar na taks- uvoženega materiala in tudi drsna
--------------------------	n; smučki niti prav ne ve, zakaj	ploskev — kaj pravite —	iz pla-
v. - .	,	,	•, vi lo$' mu ne »Driiemlie« in ga smučka ne stične uvožene mase. Robniki sodo-
sv 4 w mo s,« »tov.
v ogromne skladovnice in v glavi	k,m smučam	carski, k, so najbolj«.,
se mi porajajo misij na bančne In se nekaj Letošnja obk a Je Vse tri vrste smuč. so zelo lepe predpise. Da, zares, banka je sedaj	izpopolnjena, tako da bodo srn ■	M pi(>9led, posebno terenske m te-
odobrila dovolj kredita in letos pri-	po vsej dolžim “ckjrirk® m eh ejš ,	kalne, tako lepe, da človek	kar tez-
kor se le da ceneno rono, ki do namenjena množicam smučar- 4e na trg prvih 10.000 parov smuči kar gotovo ne do nar ■	• ■ ■ ■ ko verjame, da ie to domač proiz-
jev. Mimo	tega	pa	seveda	niso	bile	puščene	vnemar	potrebe na-	jz pravilno sušenega lesa.	bodo tud. vec: krajsm in .m J J'	v,0d. Lakirane so, da jemlje	vid, tuših vrhunskih	tekmovalcev,	saj	je	končno	že	čas,	da	dobe	tudi { . lep uspeh in če dodamo še	s,h/ Jav°ajev?ar?kLi smuM	di z inozemskimi laki, ker	pr, nas
olimpijci kaj domačega.	nekatere iz drugih surovin, ki jih oskrbet, s kratkim, smučmi.	ge nimamo dovolj dobrih lakov.
Zima bo kaj hitro potrkala na vrata m cas je, da ze danes • ek) dobiti, bodo letošnji iz-pogledamo, kaj podjetja pripravljajo. Danes je na vrsti »Lian«,....................
1	X   rov Ivo,,«« c- lrt»irir*nim oi»oc(viii n/?pl, fml i v fl i»n tf a	I-
Kako bo s smučarsko opremo v prihodnji sezoni
ELAN nas bo presenetil
s kvalitetnimi smučmi
Piše Jeločnik Marjan
Letos spomladi, ob zaključku zapoznele zime, je bil sklican na pobudo tovarne »Elan« na Vršiču posvet proizvajalcev smučarske opreme. Izvedenci so tedaj izmenjali svoje misli in izkušnje ter sprejeli vrsto sklepov, ki naj bi odločilno posegli v našo proizvodnjo smučarskega orodja. Tedaj je bilo na vrsti razglabljanje, kako spraviti na trg kakovostno, sodobno in kolikor se le da ceneno robo, ki bo namenjena množicam smučar-1	"	'pušč	11
pOgietiaillV, IVUJ	UU
drngič pa se bomo s kritičnim očesom ozrli tudi v druga podjetja.
»Zadnji teden smo dosti slišali in dokaj visokih in dolgih krivin in čitali o vaši tovarn} ob priliki de- brez žlebiča. Možak jim je dodal setletnice obratovanja,« sem dejal tudi lasten izum: na repe je pri-inž. Perku, »sedaj pa mi pokaži trdil posebne lopute, ki so se od pr-kakšne smuči delate.« In res. mladi le in zadirale inženir je bil takoj za to. Bilo je breg. še dokaj zgodaj, Ljubljana se je zagotovo kopala še v gosti jutra- ga nji megli, vtem ko je tu že sijalo vse se s»nce. Tokrat je bilo še posebno
delki kar dobri.
Pionirji že imajo, mladincem pa izdelujejo
Tako vidimo, da bomo kmalu smučali in tekmovali na domačih deskah visoke vrednosti. Seveda, terenske bo gotovo treba še preizku-
sneg pri hoji
bo preskrbljeno
51, ... .a,c=j. t.k„, k,r -red	3et.Y "jCglr gg.	&
mojstre, ki obdelujejo les kakor po tekmovalnih smuču Izdelava tak oslalo j>() stekk> samo ob pridnosti tekočem traku,	dokler ne	vidiš	smuči je velik problem. Najvecje	iznajdljivosti	kolektiva.	Nekaj
g'	n vi ir • A , končnega izdelka. V izdelavi so težave so ze premostili m letošnje	j £	prinesli domov tu-
aksen napredek! Komaj dobre- kra}še smuči> namenjene mlad,n- tekmovalne smuči bodo pomenile	imojsPtri, ki že več
pol stoletja je od tedaj in kaj cem_ pionirskih smuči modela »Ru- vrh v dosedanji proizvodnji. Na to	v avstrijskih tovarnah na
--ji megli	Vlom jkv j*	™	-- “M---	vse	se	je	lzpremenulo> od tistih	dob	f. imaj,0 že dosti na	zalogi, tako	so	ponosni in inz. Perico tega tudi	_
sonce. Tokrat je bilo	se	posebno	v opremi,	hitrosti	m	tehniki krmar-	,	, dovoli za	letos	ne	skriva ko stopiva v oddelek za	prausi.
ep», saj jesen po malem že odeva jenja. Kaj bi dejal naš vrl} Kranj- da bo dovolj za letos	lepljenje	Vesel sem se zahvala! inz. Perku,
hrib in dol v stoterih barvnih od- slcogorčan, če bi videl drveti, de- Kolikor je le	.	ge Smuči lepijo z odličnim Chromos- Končno bomo le dobili domače
tenkih. Tovarna je bila v polnem nimo našega Tinčka z 'Vitranca. stroji, tako Ie ce eje.	P	urofix lepilom. Povsod, ob stenah smuči, kakor si jih vsi želimo. Pri
utripu in gradilišee novih tovarni- Gotovo bi se križal v skrbi in stra- ujema po prožnosti lesa m je os	P }	,. h d str<xp<>m, tem pa, če bi le se odkrili,.da je
ških prostorov tudi.	,	hu za kosti »ubogega« Tineta. Toda vHcen. Smuč, romajo	d! •" ™l Jo dolgih in tankih kosov le- kaj narobe, vedimo da so pri »Ela-
. »Kje da	bi začela z ogledom,« se	kaj	b-	se	ozirali	v	preteklost.	Vse	prostor, ne ajJ ro	- to >	.	•	posebnih stiskalnicah pa se	mn« premostil	najtežje	m	da	v
Je ozrl vame inženir.	„	. ere svojo pot v nenehnem nap red- nje pa se l^uajojn ^oprejiiijo^. r,™ezni kosi lepijo.	ostalo seda, ne bo vec tako težko.,
— -	o-aj jo oo rau-i ■ p,-.—,-... - --	■ .	v -■ onremiio	z sa, v posebnih stiskal-nicaih pa
gre svojo pot v nenehnem napred- nje pa s .	J»ELAN« Delavci posamezni kosi lepijo,
odvrnil,	£ im tako tudi smučanje in izde-	znanim	napisom	»LLA1N«.
»Pokaži mi vse,« sem mu odvrnil, ku tako tudi smučanje in izde' ‘in glej, da me razveseliš, saj bos jaTa smuči, t&ko razveselil tudi čitatelje ro-leta.c
, Krenila sva najprej, v prostor, za katerega l>i bilo težko reci, čemu
je namenjen. Tu so bile vsakovrst-	^ lvyvw. v,r..	________
ue smuči, tudi inozemske. To je k 'Elanu1 rvcrCda bomo"dobili kaj vsekakor delovno področje tehni-	d<ybre D(>slej se n.aše že-
kjer se porajajo »i " ™' lje niso izpolnile,« sem razlagal in-
Vrednost lakov in kajpak še . sto drugih reči. Med mnogimi smučmi,
ki
Dobra surovina — deber izdelek
»Dolga leta se oziramo smučarji 10 dobili kaj se naše že-
Ob koncu tekmovanj v zvezni odbojkarski ligi
i nisem mogei Tudi težko pričakovane srečanje da je bil izdelek odbojkarjev Branika m Mladosti je za nami. Cesar so se Mariboroam
žemirju, ko sva krenila naprej. Kakor je razveseljivo, da so naredili Tfugm reci, jueo	toliko desettisoč parov, kakovost
«5 »stt '£r%!tssrz%
9?,ish,^v*ie b# Mekk »	~ - r-,.rw
sko. To so smuči znamke »Lilien- zmerom lep.	.	najbolj bali, to se je pripetilo: Mla-
felid« izdelane po načrtih prvega Inženir Perko me je potegnil za dogt . y Mariboru pobrala ves iz-	*-
e e 9
Pri ženskah zmagovalec Partizan, pri moških Branik aii Mladost
no ter se brez kvalifikacijskih te$-obdršals r ligi. iNa dnu je ta Beograda, ki je ostale in bo pač morala za-
Istor i„V|27ed^%e u1^ ^nca te^va^a se ^ ^	Maribor-
$&.*Si5S Z tolsto« TmS,	Tako torej! N,i videe selo pre-	spodrsljaj. ^P£“Uh”» telSranj« M- PaHtoo	™ •• « '>'« »
,to«r£	VS-=«mPbie	RSS.TCTS;	BB&
Deske so iz impregnirane jesenovine, zajamčena kakovost. Podajo	movanja prevzela vodstvo in s ten n Jk; P}e vse tekme odločil v svo- Ljubija na
»» vsej dolžini enakomerne širine, stvu m tako enostavno. Vec se le- ^ najvišji naslov v državi. Za- zan ki je	k	^arib(>r
tolont; na moramo, da ie Branik v jo Korist. ««“J	> __, M . n„
10
10
to
sr*1.
Odličen atlet in nič slabši dijak
dosegel lepo znamko 54 m. Iz tekmovanja v tekmovanje je napredoval in dosegel kmalu nov državni mladinski rekord z rezultatom 58,98 m. Osvojil je prav vse mladinske naslove in ni bil kot mladinec nikoli premagan, niti od domačih, niti od tujih atletov. Osemnajst mladinskih tekmovanj mu je prineslo 18 prvih mest. Osvojil je naslov prvaka Slovenije za mlajše in starejše mladince, dalje naslov prvaka Jugoslavije za mlajše mladince in prinesel s svojima prvima mestoma važne točke državni mladinski .reprezentanci na dvoboju z Avstrijci in Grki.
.........	17-letni metalec kopja pa ni le
n,„	,	. , i _ _i„ odličen atlet, ampak prav tako
<lem ‘CSi [?a T ItonKsc' dober dijak. Trening ga prav nič c" Ct3eU	alro	ne ovira pri učenju in spada med
ku Črnomlja. Komaj dobro	dijake na šoli Kot zam-
eto se ukvarja z atletiko m ze J	lahk<> nayedli tudi to>
lani •	na]b,* ‘ ™ da je Kastelic prav tako kot Mar-
tretji na državnem	doma iz Drašičev. Kot
gadmskem prvenstvu v metu ka?/ ^ iigral ta majhen belo-
K<)Pja. Preko zime se. je posebno Kaze>. °y => .	, ki atletiki
ntorljivo pripravljal, vsak dan kranjski kraj v slovenski atletiki
Pb eno uro. Tudi po stokrat je 86 vazn<> v ,<>8'°-yrS<‘l žogo v 10 m oddaljen zid. Letošnje sezone je v glavnem krav tako mu tudi ročke niso bi- konec. Kakšni pa so načrti za v le. tuje in z dviganjem si je okre- bodoče? Njegov trener prot. Ko-Pd svoje mišice. Zelo težko je larič misli, da bo Kastelic lahko Pričakoval novo sezono, saj je prihodnje leto dosegel rezultat Skupaj g svojim trenerjem prof. okoli 62 m, s čimer bo že resno Bolaričem dobro vedel, da je za posegel v borbo za naslov naj-Sezono solidno pripravljen.	boljšega slovenskega metalca, pa
Ves trud preko zime ni bil za- tudi državna reprezentanca ne bo Že na prvem tekmovanju je več tako daleč.
___________- - - 10
lom Uttjvioji	-. -'n- „-.v „ irt korist Nekai časa mu je kon- Maribor	R>
pisati pa maram« da je Bra	.r,| marj.b»rski Branik, vendar Noti Be«H»d 1«
tolet\‘r,Ud‘ktee6. 5-5» ie kasneje *****
10
8
6
f
?
0
30:9 26:12 25:16 17:2! 12:2i 3:27
20
16
12
6
6
0
Skerbinjeka, ki se bo vrnil šele po končanem prvenstvu iz INemcije.
ce, čeprav nTbi bilo nič čudnega, LESTVICA ZVEZNE MOŠKE LIGE
končanem prvenstvu .iz Nemčije po jri	Branik
Kot vidimo je prav pn vrhu nastal	et»sn.h	Pn^el jiaj. Mladost
precejšen zaplet. Vendar moramo Uanumkam.	Nekaj &ga Cry zyez<la
počakati prav do zadnjega kola, ce- .1	y Iievarnjb vodah eki- Železničar
lo do zadnjega niza, da bomo lahko J L- bl- ne _ letošnji državni pr- Novi Beograd •objavili ime zm-ag-ovalca.^	P t J J y.i_   i.. Vzvlm an. Partizan- N. m
'sste	g?**
S't„Uem me”, i, totopobegnil,	P*brodil, nev.™, «=- Spart.k
Železničarju iz Beograda, ki je pre-
12
12
13
12
12
11
tl
10
10
8
7
5
3
3
5
32:15 33:19 $3:21 28:24 21:28 17:25 9	19:29
8	18:25
20 i 20 16 14' 10 6 6 6
teklo nedeljo presenetil vse pozna-vatce odbojke s porazom v -igri s Partizanom. Ko srno že pri larti-zanu, smo tudi že pri dnu lestvice V zmoti je tisti, ki misli, da je »vroče« samo pri vrim. Po na,»em mnenju je še več kot »vroče« tudi na koncu lestvice. Tu se namreč »potegujejo« kar tri mostv pad. iz lige. Med temi je
Bajc najuspešnejši slivenski kolesar
iutteju j- - -r-	T	cb nflmrex	Kot smo že	v prejšnji številki po-	vogoričan Bajc ki je v zaključnem
na koncu lestvice	Tu	se nam	j	preteklo nedeljo z dir-	plasmaju zasedel 6 mesto, vsa me-
»n.f>teffuieio« kar tri moštva za iz- rouaiu, jv u k	4_	vt« od do 15. pa strnjeno drže spet
IbEISS
bojko če bi morali NovomeSčani	treh	dirk, pri	ccmer moramo pouda-	tr<>yiv ^ ^ Goiič (olaa Part.) 24,
dati slovo zvezni	ligi.	Fantje po-	riti,	da so nas slovenski kolesarji	^	(NQ) ^ 7 Vuksan (Voj.)
trebujejo samo 2 točki in s tem je letos ze drugič zeljo ugodno prosene-	g Del!la petra (P) 20, 9. Piciga
rešen ves problem; toda za ti dve tih. Med prvimi šestnajstimi d,rKa-	10. Flajs (0dr.) 20, 11.
točki se bo treba žeto potruditi, ci na rang-lestvici je pdoviCT. Slo-	Santo fProl.) 14, 12. Žirovnik
kajti na dlani je, da prav nobeno vencev, kar je izredno razveseljiv re-	^ 7janoškar ((>ba Rog) 13, 14
moštvo v teh zadnjih srečanjih ne zultat. Njboljsi med njima je No- Z(>ri- (BSIK) 13, 15. Brajnik (Pirol.) I
11, 16. Valant (Rog) 10. — Ekipe:
1. Partizan-Rgd. 72 točk 2. P rolete r j (Koper) 54, .3. Rog (Lj.) 37, sledijo Reka, Odred, Uljamk.
Iz JLA se oglašajo
Precej naših športnikov je to jesen odšlo na odsluženje vojaškega roka v JLA. Med njimi so tudi znani kolesarji Žižek (Branik), Traven (Ljubljana) in Valant (Rog). Med prvimi se je oglasil iz Zadra, kjer se nahaja v oficirski šoli, mladi Valant, ki pošilja vsem prijateljem kolesarskega športa svoje pozdrave. Hkrati z njim služijo vojsko v Zadru tudi znana košarkarja Vozelj (Ljubljana) in Remic (Partizan, Medvode) ter naš domisniik Fremko ie Goritee.
>fb xi
Stran 3. Štev. 41.


UINII NAREBOR -lifOS BRANIK
Pred začetkom tekmovanja je bil • prvi republiški košarkarski ligi na papirju favorit ljubljanski Odred. Odred je bil namreč tudi po nrnenju strokovnjakov homogena celota s tehnično prav dobrimi igralci in zato so mu nekateri pred tekmovanjem napovedovali, da se bo v kvalifikacijskih tekmah potegoval za vstop v zvezno ligo. Tisti, ki so tako mislili, pa so delali račun brez krčmarja. Odred je bil favorit, Branik pa je postal republiški prvak. Bra-nikovci so namreč v jesenskem delu tekmovanja naredili svojstven podvig in po precej razburljivih zapet-1 ja jih osvojili najvišji republiški naslov.
Prihodnji petek, soboto in nedeljo bo Branik odigral kvalifikacijske tekme v Kreki, skupno z Železničarjem iz Karlovca, ki je prvak Hrvat-skc, s Kreko — prvakom BiH, ter s sedmo- ali osmo-plasiranim moštvom zvezne lige. Kakor vidimo so Branilcovci zamenjali vlogo Maribora, ki se je več let v kvalifikacijskih tekmah nesrečno boril. Upajmo, da bo Branik na teh preizkušnjah dobro zastopal našo republiko, in če bo šlo vse po sreči, bo Maribor prav lahko še vedno imel zastopnika v zvezni ligi.
Če govorimo o kvaliteti te lige, potem moramo reči, da sta Branik in Odred vsaj za razred boljša od ostalih. To nam pokaže že lestvica, ki je pravzaprav zrcalo moči vseh sodelujočih moštev. Ostale ekipe, kakor »Partizan« iz Medvod, Triglav in
Rudar so približno istih sposobnosti, medtem ko »Partizan« iz Domžal kvalitetno močno zaostaja in bo zato tudi tej ligi dal slovo.
Resen problem — sodniki
Tehnična komisija pri KZS je imela ves čas tekmovanja precej posla. Številni protesti, majhno število sodnikov in še ta peščica večkrat nedisciplinirana, vse to je dovolj zgovoren dokaz, da bo morala sodniška organizacija posvetiti prihodnjo sezono vzgoji svojega kadra, pa tudi disciplini, veliko več pozornosti. To ie precej resen problem, ki zavira kvaliteten razvoj slovenske košarke.
Hrvatsko-slovenska liga?
Morda bi bilo pametno ustanoviti hrvatsko-slovensko košarkarsko ligo. Še posebej bi prišla ta liga do veljave v slučaju, če bi se Branik na kvalifikacijskih tekmah slabo izkazal. V tem primeru bi imeli kar tri kvalitetno močna moštva — Branik, Odred in Maribor, ki daje slovo zvezni ligi. Tudi na Hrvatskem je isto vprašanje, saj imajo tudi tam nekaj izvrstnih moštev, ki so enakovredna tem trem slovenskim kolektivom.
Branik	10	9	0	1	809:555	18
Odred	10	9	0	1	692:477	18
Partiz. Med. 10		5	0	5	508:560	10
Triglav	10	4	0	6	600:680	8
Rudar	10	2	0	8	380:534	4
Part. Dom.	10	1	0	9	467:750	2
Nogometni drobiž
V zvezi z neprijetnimi dogodki na tekmi I. conske lige med Novo Gorico in Odredom, je komisija za tekmovanje v I. conski ligi kaznovala tri igralce in sicer: Krajnika (NG) s 4 meseci prepoved] igranja zaradi dejanskega napada -na nasprotnega igralca in mu kazen poteče 18. januarja 1956, Kuzmina (NG) s 3 meseci prepovedi igranja, tako da bo lahko nastopal 19. decembra 1955, ter Klančišarja (O) z 2 mesecema prepovedi nastopa in bo lahko igral 19. novembra 1955. Vendar smo mnenja, da je kazen, izrečena Klančišarju, vendarle nekoliko previsoka, saj je bil pravzaprav on napaden in se je seveda branil. Morda bi zadostovala tudi enomesečna kazen ...
Francozi žele italijanske sodnike
Francoska nogometna federacija je predlagala NZJ, naj bi tekmo med Francijo in Jugoslavijo, k j bo 11. novembra v Parizu, vodili italijanski sodniki. NZJ še razpravlja o tem predlogu.
Horvata ne bo v reprezentanci
Poleg prej omenjenih tekem z Avstrijo imajo naši nogometaši pred seboj ta mesec še težavno nalogo — prijateljsko srečanje A-re-preezntanc Irske in Jugoslavije v Dublinu ter povratnj dvoboj B-re-prezentanc Anglije in Jugoslavije v Londonu. Obe telcmi bosta 19. oktobra. Žal pa na tem nastopu ne bo sodeloval steber naše obrambe Horvat, ki ima precej resno poškodbo (pretegnjeno mišico na levi nogi). Zdravniki so mu ukazali, da mora najmanj mesec dni počivati, tako da verjetno ne bo nastopil proti Avstriji. Odsotnost Horvata bo za jugoslovansko reprezentanco precejšnja oslabitev.
Vse w enem tednu:
Tekmovanje v zvezni košarkarski ligi gre proti koncu. Kar v glavo nam ne gre, da se je v enem samem tednu dogodilo na košarkarskih igriščih toliko preobratov in odločilnih trenutkov. 'Vse kombinacije in napovedovanja najboljših strokovnjakov so bila postavljena na glavo, saj danes stojimo pred presenetljivim končnim vrstnim redom.
Tega, kar ni nihče pričakoval, so v preteklem tednu pripravili igralci Ljubljane. Pred dobrim tednom smo jim zapisali, da fantje krmarijo v nevarnih v-odah in da so pravzaprav kandidati za izpad iz lige. Pred seboj so imeli še težka srečanja, za katera ne bi dal nihče niti počenega groša, da jih bodo odločili v svojo korist. Toda celo največji optimisti so presenečeni obstali. Ljubljana je sprejela najprej v goste Froleter iz Zrenjanina, ki je bil prepričan, da jim »neka Ljubljana« niti od daleč ne m-ore preprečiti pot proti vrhu. Ljubljančani so šli v borbo s trdno v-oljo, da pokažejo vendarle enkrat tiste odlike, nad katerim; so se navduševali vsi ljubitelji košarke pred Leti. Ce ne bi imeli izrazite smole prav v zadnji minuti, bi Ljubljančani kandidatu za najvišji naslov pobrali ne samo eno, ampak obe točki. Pa tudi ta točka jim je prišla kot nalašč v pravem trenutku pri razvrstitvi na lestvici, Proleterju pa bo še dolgo ostala pri srcu ob spominu na kockasta tla v Šiški. Olimpija je imela težko borbo s Crv. zvezdo. V 5. minuti prvega polčasa je bil izključen iz igre Kandus, kar ie nedvomno velik vzrok, da bo Crv. zvezda tudi letos obdržala
1945 ti 1955
Zaščitni znak jamči za kvaliteto izdelkov
Tovarne športnega orodja
»ELAN«
Begunje pri Lescah
Opomba: 1.—6. tekme I. conske nogom etne lige, 7.—9. ljubljansko-primorska liga, 10,—12. varaždinsko-mariborska liga.
.ETO XI Štev. 41.
primat. Maribor se je udal v svojo usodo, zato je tud-i njegova igra v zadnjih srečanjih umirjenejša, na trenutke pa celo presenetljivo lepa. Ko smo že pri koncu lestvice, moramo omeniti še trdo borbo BSK, ki je pred zadnjimi bitkami dobro izračunal, kaj mora ukreniti, če se hoče rešiti drugega mesta, seveda od spodaj navzgor. Vse kaže, da jim gre »po planu«, saj je prejšnjo nedeljo, pa tudi v četrtek odpravil svoje nasprotnike in iako že zamenjal mesto z zagrebško Lokomotivo, ki pravzaprav nima do konca nobenega izgleda, da se rešj izpada.
S	tem pa smo tudi že pri četrtkovih dogodkih. V Ljubljani smo imeli težko pričakovani derby med Ljubljano in Olimpijo, tokrat pod Cekinpvim gradom. V prvi tekmi je zmagala Ljubljana, zato so bili igralci Olimpije na vrsti, da se Ljubljančanom oddolžijo. In res v nekaj minutah je Olimpija prišla v vodstvo, kar z 18:6! Na vidiku je bila katastrofa Ljubljane. Naenkrat pa je nastal preokret. S pametno in požrtvovalno igro je Ljubljana zmanjševala razliko v koših, v drugem polčasu pa prevzela vodstvo v svoje roke. Kje je vzrok za ta neuspeh Olimpije, so mnenja različna, naše mnenje pa je, da je Olimpija v prvih 15 minutah igre s svojo bliskovito igro res razorožila Ljubljano, pri tem pa so se igralci tako utrudili, da niso mogli z isto hitrostjo nadaljevati. Po našem mnenju bi moral tehnični vodja Olimpije zamenjati vseh 5 igralcev v trenutku, ko je prvi petorki pošla sapa. Toda to so samo ugibanja, kar nikakor ne zmanjšuje velikega uspeha Ljubljane, ki je tudi drugo igro odločilo v svojo korist
in tako se je pripetilo, da je danes Ljubljana kot kandidat za izpad, pravzaprav kandidat za četrto mesto na lestvici. Kakšna bo končna razvrstitev, bomo videli prihodnji teden,	L. M.
Crv. zvezda	17
Proleter	17
Partizan	17
Olimpija	17
Ljubljan	17
Montažno	17
Mladost	17
Lokomotiva	17
BSK	17
Maribor	17
13 1	3	1009:961
12 2 3 1239:988 10 2	5	1042:997
908 1023:955 818 1009:1090 809 1082:1117
6	3 8 1045:1110
7	0 10 976:1010 6 1 10 991:1034 1 0 16 875:1239
27
26
22
18
17
16
15
14
13
2
Rezultati 17.	kola:	Ljubljana	:
Olimpija 64:59 (31:34), Crv. zvezda: Partizan 77:68	(39:43),	Froleter	:
Mladost 95:67	(38:33),	Montažno	:
Maribor 86:58 (39:0»),	BSK : Lako-
mni : v a 46:12 (27:2B).
Prizor s tekme Olimpija : Ljubljana
Poletov nagradni natečaj ODREZEK št 9		
1. Ljubljana : Karlovac		Točen .tastov pošiljatelja: Priimek:
2. Reka : Odred		
3. Šibenik : Branik		
4. Split : Nova Gorica		
5. Metalac : Trešnjevka		Imes
6. Segesta : Lokomotiva		
7. Triglav : Ilirija.		
		Kraj:
8. Izola : Krim		
9. Slovan : Koper		
10. Kladivar : Sobota		Utica in hišna številka:
11. Rudar : Nafta		
12. Maribor : Zagorac		
V ljubljansko - primorski ligi
gre vse „po načrtu"
Morda ta naslov ni najbolj točen, kot bodo pokazale naslednje vrstice, v glavnem pa smo vendarle »zadeli v črno«. V Ijubljansko-primorski nogometni ligi so bila odigrana doslej štirj kola, v katerih seveda ni manjkalo nekaterih presenečenj. To bi za nekatere enajsterice veljalo, da jim ni šlo vse »po načrtu«, vendar pa moramo poudariti razveseljivo dejstvo, da so opozorila pred pričetkom prvenstva imela vsaj doslej ugodne posledice, kajti to tekmovanje se odvija dokaj disciplinirano, brez kakršnih koli pritožb in incidentov.
KAKO PA KAJ POSAMEZNE EN A J STORICE ?
Pred pričetkom tekmovanja smo bili trdno uverjeni da bo nosil »zastavo zmagovalca« kranjski Triglav, ki nas je v pripravah dokaj ugodno presenetil. Toda že ob prvem kamnu, Slovanu, se je krepko spotaknil, kar mu je poslabšalo iz-glede za osvojitev naslova jesenskega prvaka. Zadnja tekma s Krimom, ki se je končala neodločeno, pa je pokazala, da sta ti dve moštvi'dokaj enakovredni. Ker že govorimo o Krimu, naj takoj poudarimo, da mu je vodstveni položaj na prvenstveni lestvici ušel ravno ob neodločenem rezultatu v Kranju. Z dvema točkama več od Triglava in s trenutno najboljšo razliko v golih je resen pretendent^ za osvojitev prvega mesta. Odločni sta bili njegovi zmagi nad Koprom in Taborom, medtem ko je komaj »zvozil« tekmo z Mladostjo iz Kranja.
Trenutno najboljši položaj zavzema ljubljanski G-afičar. V štirih tekmah, čeprav s tesnimi izidi, je zbral vseli osem točk, najpomembnejša pa je njegova zmaga nad favoriziranim Slovanom, ki je trenutno tik za Grafičarjem na lestvici. Tudi Ilirija se kot novinec prav dobro drži, medtem ko tega ne moremo trditi skoraj za noben primorski klub, od katerih imata le Postojna in Izola po dve točki, medtem ko sta Koper (prej Aurora) in Tabor iz Sežane na zadnjih mestih. Seveda smo šele manj kot na polovici poti in do konca jeseni se
bo položaj verjetno še precej spre-menil.
ZANIMIV ZAPLET
Medtem ko smo v začetku pouda-rili, da to tekmovanje poteka bre* večjih nevšečnosti, .moramo mimo-grede omeniti, da sta bila v ten} času vendarle dva igralca zaradi grobe igre kaznovana s prepovedjo igranja. To sta Rapajič (Tabor) in Martinov (Postojna), ki sta zaradi namernih napadov na nasprotnik3 prejela kazen, vsak po dva meseca.
Glede protestov je položaj doka) zadovoljiv. Šele v 4. kolu sta bil3 vložena dva protesta in sicer prot' isti tekmj — Izola : Mladost. Pri-tožila sta se oba kluba zaradi istega vzroka, češ da je v vsakem moštvu nastopil po en igralec, ki ne bi imel pravice nastopa. Medtein ko je Izola »udarila v prazno« in se je torej s svojim protestom prenaglila (po njenem mnenju bi imel neki igralec Mladosti pravico nastopa šele 7. oktobra, v tekmovalni knjižici pa je datum popolnoma jasen 7. X. 19511), bo protest Mladosti upoštevan, kajti v moštvu Izole je v resnici nastopil igralec Mag) d.ič, ki je zamolčal ob registracij1 za NK Izola, da je že igral v drugem klubu. Tako bo ta tekma najbrž registrirana z rezultatom 3:v p. f. v korist Mladosti, ali pa ponovljena, igralec pa bo prejel zasluženo kazen zaradj dajanja neresničnih poda t kov.
Kot rečeno, smo s prvimi koli tega tekmovanja zadovoljni, n e kon) ko .manj pa so verjetno zadovoljn1 tisti klubi, ki jim doslej n; šlo »po načrtu«... __________	*• “■
Tri tekme z Avstrijo
Kot vemo, se bodo naši nogometaši 30. 'oktobra srečali z Avstrijo kar na treh frontah. A-reprezentau-ci Avstrije in Jugoslavije bosta na) stopili na Dunaju, B-reprezenta_nci in mladi reprezentanc] obeli drža* pa v Jugoslaviji. Za vse tekme s° že določeni sodniki. Tekmo na. Dunaju bo vodil italijanski sodnik L1' veriani, srečanje B-repre:zentau Grk Diamontopulos, tekmo mlad} reprezentanc pa bolgarski sodni* Ga lb a.
„Astronomski" rezultati
v varaždinsko - mariborski ligi
Vzporedno s tekmovanjem v conski nogometni ligi se odvija tudi prvenstvo na vzhodnem delu naše republike, takorekoč v koprodukciji med Hrvati in Slovenci — v varaždinsko-imarib-orski ^ ligi. Od-igrano je bilo doslej že četrto kolo, pri čemer pa nas od nedelje do nedelje v edin o manj razveselijo jejo uspehi slovenskih enajstorie. Pričakovati je sicer bilo, da bodo hrvat-ska moštva igrala takorekoč prvo violino, kljub temu pa moramo poudariti, da se vsaj delno uveljavljata le Sobota in trboveljski Rudar, medtem ko so vsi ostali slovenski predstavniki v drugi polovici lestvice. To velja predvseni za Maribor, ki zavzema trenutno šele deveto mesto in je zlasti v zadnjih dveh kolih pokazal zelo slabo igro ter po vrsti izgubil dve tekmi. Medtem ko vodstveni položaj zavzemata obe varaždinski enajstorici, Tekstilac in Sloboda, sta prav na na repu lestvice Bratsvo .in Natfa, ki, kot kaže, »urejata zbirko« prejetih golov in nista bila doslej niti v enem srečanju uspešna. Več smo pričakovali tudi od celjskega Kla-divarja, ki pa je šele sedmi, sredi med prav neznanimi enajstericam] jz varaždinsko-oakovskega območja.
Res je, da so naša moštva v precejšnji men izpremenila svoj sestav, ter vključila v svoje vrste mlade igralce, občutek pa imamo, da so se vendarle na to prvenstvo premalo pripravila.
Če pogledamo to prvenstvo nasploh, nas izredno presenečajo takorekoč »astronomski« rezultati, saj je v eni tekmi varaždinski Tekstilac dosegel v svojo korist kar 11 golov, pa tudi druga srečanja so se končala s precej visokimi rezultati. Zaradi pregleda objavljamo rezultate vseh dosedanjih kol:
I. kolo — Rudar : Maribor 1:1, Rladjtar : Bratstvo 6:3, Tekstilac V : Mladost 11:1, Tekstilac O : Za-gorac 4:1, Sobota : Sloboda 3:7, Nafta : Jedinstvo 1:3, — II. kolo: Maribor : Jedinstvo 3:0. Sloboda : Nafta 2:0, Zagorac : Sobota 3:3, Mladost : Tekstilac (O) 1:0, Bratstvo : Tekstilac (V) 3:6, Rudar : Kladivar 3:1 —. IH. kolo: Kladi var : Maribor 2:1, Tekstilac (V) : Rudar 4:0, Tekstilac (O) : Bratstvo 7:1, Sobota »Mladost 7:1, Nafta : Zagorac
2:3, Jedinstvo : Sloboda 0:1, — 1^' kolo: Maribou : Sloboda 1:2, Zagorac : Jedinstvo 2:1, Mladost : NaH3 5:0, Bratstvo : Sobota 1:6, Radar • Tekstilac (O) 3:1, Tekstilac (V) ;
Kladivar 8:0.
1.	Tekstilac (Var)
2.	Sloboda (Var)
3.	Sobota
4.	Rudar (Trb)
5.	Zagorac (Krapina)
6.	Tekstilac (Oros)
7.	Kladivar
8.	Mladost (Zabok)
9.	Maribor
10.	Jedinstvo (Cak)
11.	Bratstvo
12.	Nafta
4	4	0	0	29:4	8
4	4	0	0	12:4	8
4211	19:12 5
4	2	11	7:7	5
4	2	11	9:10	5
4	2	0	2	12:6	1
4	2	0 2	9:15	1
4	2	0 2	8:18	4
4	112	6:5	3
4	1	0 3	4:7	1
4	0	0 4	8:25	0
4	0	0 4	3:13	6
Tudi v republiški ligi
bo trda borba
V republiški rokometni ligi se F tekmovanje že pričelo pred 14 dnevi. Pri moških nastopa 10 moštev.-Svoboda, Odred in Partizan-Krim F Ljubljane, Mladost iz Kranja, Part}' za,n iz Črnomlja, Rudar iz IrboveU' ŽSD Celje, Drava iz Ptuja, Marib°f ter Fužinar iz Raven. Že po dve1 kolih smo spoznali moči posamezni11 udeležencev in zato lahko rečem* da bo za prvo mesto zelo ostra boi" ba med Svobodo, Celjem, Odredo1'4 in po vsej verjetnosti tudi Rudarjem. Seveda tudi katero drugo m* štvo lahko vskoči v to konkurent'1’ in po vsej verjetnosti bo to Partiza11 iz Črnomlja, ki je že v tekmi s Svobodo pokazal, kaj premore.
Pri ženskah sodelujejo v repubn' š-ki ligi naslednje ekipe: Svoboda >'' Odred iz Ljubljane, Proletarec iz Zagorja, Rudar iz Trbovelj, Partizan' Črnomelj in Drava iz Ptuja. Za Pr. vo mesto se bosta spoprijeli ekiP Rudarja in Svobode, vendar lab* tudj Odred obema prekriža račun ■ Sicer pa počakajmo vsaj do konC jesenskega dela tekmovanja in *3 je danes še nejasno, bo ob zaklj11^ ku prvega dela tekmovanja verjet11 vse že razčiščeno.
Kot vidimo, se nam obeta pes. sezona v rokometnem tekmovanj j predvsem v naši republiki, saj su1 z ustanovitvijo podzvez v Črnom j^ in Mariboru stopili tudi v raZw>l rokometa na lepšo pot. L. M-
Zgodbe sz
morskih globin
meoharod
KARIBSKI TARZAN
( >Diics vas lahko peljem na otok *toquois. To je najlepši podvodni vrt °a svetu. Imenitna stvar je to, samo P^t dolarjev!«
Sijočega obraza, z lasmi, polnimi razdeljuje prospekte z višine Svojih 190 cm in vkrcava turiste v ?v°j čoln s steklenim dnom ... fak le Gustav, profesor podvodnega loti*, kralj iroquaških čeri, karibski *arzan, Gustav, imenovan Tatave, t‘rvar, novinar in mož-žaba: Gustav, ''Ajbolj nenavaden podvodni človek "a svetu.
Kako se Gustav bori z morskim Psom in se igra z Anatolo-m, s pri-ePom, je posnel na filmski trak naš fiaiiee Marcel Isy Schwart, ki nam >l> sedaj pripovedoval, kako se je šepnil z Gustavom.
, Po povratku iz Brazilije me je "{9alu zasrbela avanturistična žilica, plenil sem se znova vrniti v Brazilko, a ne več filmat podvodni svet 1,1 loviti morske pse. pač pa sem se Nameraval podati v osrčje Mnto-possa. V tej džungli — sem si de-la* — me čaka na tisoče zanimivosti " velikanska drevesa, kače, skriv-'l0stna plemena... in kaj vem kaj Se’ A kmalu me je nebo kaznovalo tiradi nezvestobe podvodnemu lovu. fvmnaj sem prispel pred prag Zelema pekla, se je že začelo: neurje, Nplave, trije meseci čakanja. In tern je spet oživel davni sen: odločil s,'ni se. da grem filmat v Karibsko ,n»ric.
--a kaj ravno Karibsko?
. >Edina nevšečnost brazilskih vo-,a,< sem vedno omenil na svojih predavanjih, »je slaba vidljivost«, v Nekega dne je po predavanju pri-Sel_ k meni Francoz, ki je živel v repliki San Domingo in se je mudil Parizu:
5Ce želite filmati v popolnoma pozorni vodi, tedaj pridite v San Joniingo- Karibsko morje je eno najčistejših na svetu.«
Ponudil se mi je za vodiča obenem svojima tovarišema, z njima vred pvdušenima podvodnima lovcema.
■ °znali so najboljše kraje na otoku, jNaeli so svoj čoln in avto, če bi ho-CL filmati pokrajino.
la razgovor mi je iznenada prišel P? misel, ko sem zaman čakal, da ^ ianko naskočil Mato Grosso. Morja Pa po vsem tem nisem za drugo pl za podvodni lov, sem si mislil. 'emu bi se izgubljal v džungli, ko ;Pa je tu še. Karibsko morje? Brž “etn se vrnil v Rio de J aneiro, režiral prostor v letalu, ki je imelo j, l°teti mesec pozneje, in se podal dominikansko ambasado zaradi
vizuma.
. Rio de Janeiro, Belem (Amazoni-d'>.Caracas (Venezuela)... in evo...
sribsko morje. Kmalu se je na ob-p ju iznenada pojavil Haiti kot r.avljični otok z vrhovi gora, ki so 1 zaviti v oblake.
*
pIsti, ne pozabite z Gustavom jskati iroquaške pečine!« j^.la napis na plakatu kričečih barv, j'er ste videli podvodnega lovca sre-' rastlinske goščave, me je ustavil * odhodu z letališča. Pozanimal
^ SP
»Kaj ne poznate Gustava?«, so se čudili.
Vsi so bili presenečeni, kako da še nisem slišal zanj. Zvedel sem samo ,da je v Port-au-Prince klub podvodnih lovcev in da je voda v resnici presenetljivo čista. Lepo da je, v resnici lepo in da vsi govore francosko, ker da obožujejo našo kulturo. Skratka, pri Gustavu sem kot doma, čeprav še nisem vedel, kdo da je ta Gustav.
Na dominikanski ambasadi so me zelo ljubeznivo sprejeli, ljubeznivo poslušali moje želje in mi sila ljubeznivo dejali, naj se glede vizuma oglasim čez dva tedna. Ljubeznivo sem molčal in sklenil ostati na Haitiju.
Ta otok je bil 300 let neznan ostalem usvetu. Njegovi prebivalci se imenujejo Arrawaki. Imajo bakreno-rdečo kožo in eno najbolj preprostih političnih organizacij. Dežela ima pet kraljestev, ki jih imenujejo ca-ciquati, ker jim vlada cacique. Vse do petnajstega leta živi mladina obeh spolov povsem go-la. Odrasle spoznate po predpasnikih in peresih papagajev, zataknjenih v lase.
Nepoznani, a srečni, so Arrawaki živeli v miru. Leta 1342 so jih odkrili Španci, katerim se niso mogli upirati več kot pet let. Pobrali so jim zlato, jih prisilili k delu in jih nato pobili. Z enega milijona so padli na nekaj sto prebivalcev. Tedaj so jih nadomestili s črnci, da so lahko nadaljevali z izžemanjem dežele. 138 let kasneje so Francozi zamenjali Špance in imenovali San Domingo zahodni del otoka Tortne. Toda sužnji in osvobojenci so se uprli in proglasili svojo neodvisnost. Zato je Paul-Eugene Magloire, preprost, inteligenten in prijazen mož, danes predsednik republike Haiti.
»Zakaj vendar tako želite iti v dominikansko republiko?« me je vprašal njegov minister za trgovino in turizem, ko sem mu po kosilu, prirejenem njemu na čast, pripovedoval o svojih namerah.
Razlog so bili seveda trije podvodni lovci, ki so me še vedno čakali s čonom in ostalim, potrebnim za moj film.
»Potem pa me obiščite jutri zjutraj,« je dejal, ko je trenutek premišljal.
Oseminštirideset ur pozneje sem bil od vlade povabljen v najlepši hotel na Haitiju. Na razpolago sem imel avto in šoferja. Želim filmati od prestolnice oddaljene kraje? Samo telefoniram naj vrhovnemu poveljniku armade ali ministru Zephi-rinu: dal mi bo posebno letalo. Za moje izlete po morju sem imel na razpolago bojni čoln: dva častnika in dvajset mož posadke, manjšega niso imeli.
Takšnim argumentom se pač ni moč upirati. Toda ... je mar na Haitiju kaj vrednega filmati, lloviti? Edino to vprašanje me je še vznemirjalo.
Tedaj pa sem se nenadoma spomnil na to čudno osebo s plakata, ki poziva turiste na obisk otoka Iro-quois. Moral sem torej srečati tega slovitega Gustava in z njim »po ribje« govoriti. Tedaj sem vedel, kaj naj storim.	(Dalje)
K " O AA E" T
Pl dolgih letih spet zvezna liga
Nogometna prvenstva evropskih držav
AVSTRIJA — 6. kolo: Sturm : Sportklub 0:1, Kapfenberg : Austria (G) 1:0, Vienna : Rapid 4:1, Austria (D) : FC Wien 4:1, Stad-lau : Admira 2:1, Austria (S) : GAK 3:0, Wacker : Simmering 4:1. Lestvica: Vienna 11, Sportklub 10, Austria (D) 9, Wacker 8, Rapid 8.
ANGLIJA — io. kolo: Arsenal : Aston Vitla 1:0, Birmingham : Tottenham 3:0, Blackpool : Cardiff 2:1, Bo-lton : Wolver-hampton 2:1, Chelsea : Manchester C. 2:1, Huddersfield : Preston 2:2, Manchester U. : Luton 3:1, Ncvvcastle ; Everton 1:2, Portsmouth : Sunderland 2:1, Sheffieldd : Burn-Iey 1:2, West Bromwich : Charlton 3:3. Lestvica: Blackpool 15, Charlton 14, West Broin-wich 13.
FRANCIJA — 7. kolo: Nimes : Nice 1:1, St. Etienne : Lyon 0:1, Monaco : Toulouse 1:0, Rac-inig : LiMe 2:1, Reims : Sochaux 3:0, Metz : Troyes 2:1, Lens : Nancy 3:2. Bor-deaux : Sedam 2:1, Marseille : Strasbourg 3:1. Lestvica: Nice 13, Lyon 10, Raeing 10.
ŠVICA — 5. kolo: Ziirich ; Triibourg 5:0, Lugano : Grasshoppers 1:2, Urania : Chaux de Fonds 1:2, Young Boys : Scrvette 2:2, Bel-linzona : Grenchen 1:3, Lausanne : Basel 0:1, Schaffhau.sen : Chiasso 1:0. Lestvica: Grass-hoppars 9, Chaux de Fonds 9, Basel' 7, Scha.ff-hausen 7.
V nadaljevanju nogometnega prvenstva Sovjetske zveze sta sc pred 90.000 gledalci pomerili v Moskvi vodilni enajstorici Dinama bi Spartaka. Po odlični in napeti igri je zmagal Spartak z 2:1. Gole za Spartak sta dosegla reprezentanta Salnikov in Paršin, za Dinamo pa je bil uspešen Riškin.
Alpmd so že startali
Člani švicarske in francoske državne reprezentance v alpskem smučanju so imeli pred nekaj dnevi prvo srečanje. V Chamonixu so se pomerili v krajšem slalomu, ki je imel 31 vratič. Rezultati: 1. Lacroix in Perret (F) 86.8, 3. Grosjean (Š) in Pasquier (F) 87.4, Simond (F) 89.9; ženske: Leduc (F) 98.2, Colliard (S) 99.5.
Tudi švedski smučarji se intenzivno pripravljajo za bližnje olimpijske igre. Vedo sicer, da velikih uspehov iz leta 1948 ne bodo mogli ponoviti, zato pa se pripravljajo, da bi se mnogo boljše odrezali kot so se na igrah leta 1952. V preteklih štirih letih so vzrtajno in trdo delali. Počasi so pripravljali mlajše sile in v pretekli sezoni se je že pokazalo, da so Švedi najhujšo krizo, ki je nastopila zaradi zamenjave generacij, že preboleli. Švedi nameravajo v Gortini nastopiti v večini disciplin, čeprav vedo, da n. pr. v alpskih disciplinah, dalje v vožnji z bobom in umetnem drsanju nimajo možnosti za osvojitev boljših mest. Švedski upi so hitrostno drsanje, nordijske discipline v smučanju ,in hokej. Svetovni in evropski prvak v hitrostnem drsanju Sigge Ericsson je gotovo človek, ki bo Švedski prinesel vsaj eno zlato medaljo. Švedski drsalci so precej časa trenirali skupaj v Valodalenu, sedaj pa se pripravlja vsak zase doma. Švedska garda za teke bo v Gortini gotovo boljša od
Nagvažnejše alpske prireditve
v sezoni 1955/56
Danes imamo že priložnost, da posredujemo našim bralcem koledar najvažnejših mednarodnih tekmovanj v alpskih disciplinah v prihodnji sezoni. Najvažnejše prireditve so razporejene takole:
5.	—8. januar:	mednarodno tekmovanje
žensk v Grundelwaldu, 8.—9. januar: Lauberhorn-Rennen v Wengenu, 14.—15. januar tekmovanje v Kitzbuchlu, 21.—22. januar: nagrade štirih prog v Villarsu, 30. januar do 3. februar: alpske discipline na olimpijskih igrah v Gortini, 12. in
13.	februar: tekmovanje v Chamonixu, 18.—19. februar: Beli trak v St. Moritzu, 9.—11. marec: Arlberg-Kandahar v Festri-ere, 17.—18. marec: tekmovanje na Jaho-rini, 23.-25. marec: Tre-Tre v Trentinu, 24.—25. marec: tekmovanje na Sar planini, 7.-8. april: veleslalom na Platku,
6.	maj: veleslalom na Jalovcu, 11. junij: veleslalom na Grossgloclcnerju.
Boksarska komisija države Illinois je odobrila srečanje za naslov svetovnega prvaka srednje kategorije, ki bo 4. novembra v Chicagu med sedanjim prvakom Carlom Olsonom in bivšim prvakom Ray Robinsonom.
Organizacijski odbor olimpijskih iger v Gortini je objavil koliko gledalcev bo lahko prisostvovalo posameznim tekmo-
vanjem. Drsalni stadion, kjer bodo otvoritvene in zaključne svečanosti, umetno drsanje in hokej, bo sprejel 12.700 gledalcev, smučarski stadion, kjer bo start in cilj vseh tekov 10.000, proga za ženski smuk »Canalone Tofane« 7.000, proga za moški smuk »Olimpia« 10.000, proga za moški veleslalom »Ilio Golli« 8.000, ista za ženski veleslalom 5.000, proga za moški slalom »Coli Drustie« 12.000, ista proga za ženski slalom 9.000, skakalnica »Italia« 60.000, pomožni stadion za hokej 2.500, proga za hitrostno drsanje na jezeru Misurina 9.000 in proga za bob 5.000.
Couttet trenira Francoze
Bivši svetovni prvak v alpskem smučanju, James Couttet, je letos glavni trener francoskih alpskih smučarjev in smučark ter pripravlja svoje varovance za olimpiado v Gortini. Kot trener je seveda zaključil svojo bogato tekmovalno kariero in bo na olimpijskih igrah samo gledalec.
Čukarin prvak SZ
Naslov letošnjega prvaka SZ v orodni telovadbi je osvojil olimpijski zmagovalec Viktor Cukarin, ki je v Stalingradu zbral 113.15 točke. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstila Azarjan (109.75) in Korolkov (108). Mnogi poznani telovadci, med njimi tudi svetovni prvak Muratov, se niso uvrstili med najboljše zaradi napak pri obveznih vajah.
one, ki je nastopila leta 1952 v Falunu. Za bližnje igre imajo Jernberga, Erika Larssona, Sune Larssona in še nekaj tekačev, ki bodo lahko konkurirali tako Rusom kot Fincem. Zgodaj so začeli s pripravami tudi hokejisti. 2e v drugi polovici oktobra bodo imeli prvo večjo inozemsko turnejo po Franciji in Angliji. Kasneje jih čaka še cela vrsta mednarodnih srečanj in oster trening, ki ga bo po vsej verjetnosti vodil nek Kanadčan.
Pred dobrim tednom dni so se prvič pred novo sezono zbrali tudi nemški smučarji in smučarke. V športni šoli Griinwald pri Munchenu se urijo pod vodstvom atletskega trenerja Waitzerja, predvsem v kondiciji. Na prvem skupnem treningu so se zbrale naslednje smučarke: Blasel, Glasser-Franke, Koh-rer, Lanig, Reichert, Speri in Basler, od smučarjev pa trenirajo:	Behr. Drexl,
Hagg, Haug, Hauser, Heilingbrunner, Kleisel, Landenhammer, Mayer, Mochel, Obermuller, Schweiger, Wagnerberger in Zillibiller.
Eden kandidatov za Nobelovo mirovno nagrado 1955 je tudi mednarodni olimpijski komite, katerega predlagajo za to, ker že 61 let dela na sporazumevanju mladine vsega sveta preko športnih tekmovanj.
Ruska olimpijska ekspedicija v Melbourne bo štela 450 oseb, kar je približno za 100 več kot v Helsinkih. V tem številu pa niso upoštevani samo tekmovalci, ampak tudi vsi spremljevalci kot trenerji, maserji, zdravniki in drugi.
Nielsen 4:03.0 na 1 miljo
Danski atlet Gimnar Nielsen je zmagal v Kopenhagnu v teku na eno miljo z časom novega danskega rekorda 4:03.0. Drugi jc b1! Anglež Hewson v času 4:03.6.
Nemška agencija »Internationale Šport — Korresipondenz« jc sestavila jakostno lestvico evropskih držav v atletiki. Letos je bilo dovolj srečanj, tako da je bilo podobno lestvico mogoče sestaviti brez večjih težav. Pe mnenju »ISK< je treba evropske atletske reprezentante razvrstiti tako-le:	1. Sovjetska
zveza, 2. Madžarska, 3. Velika Britanija, 4. Nemčija, 5. Švedska in CSR, 7. Finska, 8. Poljska, 9. Norveška, 10. Romunija, 11. Francija. Večje težave bi imeli, če bi hoteli sedaj to lestvico nadaljevati. Kandidati za naslednja mesta so predvsem Jugoslavija, Italija in mogoče tudi še Švica. Kot vidimo, je v letošnji sezoni Jugoslavija zdrknila za nekaj mest nazaj.
Martin novi evropski prvak
V Nottinghamu sta se pred nekaj dnevi pomerila v borbi za naslov evropskega prvaka mušje kategorije dosedanji prvak Anglež Dai Dower in španski tekmovalec Yong Martin. Španski boksar je bil mnogo boljši ter je večkrat poslal svojega nasprotnika na deske, dokler ga ni v 12. rundi dokončno premagal.
rzlica v GORTINI
Vsak dati smo bližje največji prireditvi zimskih športnikov — Vil. olimpijskim igram o Gortini■ D'Ampezzo. Gotovo bo tudi naše bralce zanimalo, kako potekajo ose priprave za ta višek letošnje zimske sezone in kje se bodo športniki posameznih zimskih športov pomerili. V >Sporlu< iz Ziiricha smo zasledili zanimivo reportažo o pripravah v Cortini, ki jo v izvlečku in nekoliko predelano posredujemo našim bralcem.
Pred osmimi leti smo imeli Poleg ostalih tudi zvezno rokometno ligo, ki je bila lepo Poroštvo za kvalitetni razvoj te športne panoge. Toda zvezna liga je bila po dveh letih ukinjena in vse do letošnjega leta so rokometaši tekmovali v okviril svojih republik in nato v zaključnih finalnih srečanjih. Zaradi dviga kvalitete im popularizacije lega športa so letos znova ustanovili moško in žensko zvezno rokometno ligo.
Z zvezni ligi sodeluje osem mo-.r železničar in Radnički iz Beo-'ar ' ^.'namo iz Pančeva, Zclezni-ilz Niša, Bosna iz Sarajeva, Zatik ' lri ^-’rafičar iz Zagreba ter Bra-'iti’ aribora. Letošnji državni pr-0	*-'*,namo bo imel v tej sezoni ze-
re$na nasprotnika v bivšem dr-e»Tvvm Prvaku Zagrebu in v 2e-m,yU:ariu 'z Niša. Zagrebčani, ki |,-R’ 7- mimogrede rečeno — vrsto :v<; ,rlv,|ti1 reprezentantov, trenirajo e),	'(v, s tvoru zveznega trenerja Do-
j; k Železničarju pa so se vrni-losl ■ .,crl odlični posamezniki, ki so -a( C|i	Pri Dinamu iz Pančeva.
arj°, ‘ahko upravičeno pričakujemo 1 .treh moštvih ogorčeno borbo Primat. Slovenijo zastopa v ti'ci	mariborski Branik. Res-
,sai hubo rečeno, naša republika tiuv.o utno nima najboljšega prediha v tem tekmovanju. Boljši
od sedanjega moštva Branika so nedvomno Svoboda, Odred in morda tudi Celje. Branikovci so namreč trenutno močno okrnjeni, saj je odšlo od njih kar pet standardnih igralcev (nekateri zaradi bolezni, drugi na odsluženje kadrovskega roka itd.). Nočemo b:ti slabi preroki, vendar, žal, tokrat ne moremo Braniku napovedovati prav velikega uspeha.
ZAKAJ PRI ŽENSKAH MALI ROKOMET?
Tekmovanje v zvezni ženski rokometni ligi bo prav tako zanimivo. Tudi tu nastopa osem ekip, od katerih ima največ izgledov zagrebška Lokomotiva. Našo republiko prav tako zastopa ekipa mariborskega Branika, ki pa je solidnejša od moških in zato lahko pričakujemo od nje lepe rezultate. Za prvo mesto se bosta potegovali poleg zagrebške Lokomotive še ekipi Spartaka in Lokomotive iz Virovitice.
Čudno pa se nam zdi, zakaj, so merodajni forumi fklenili, da ženske tekmujejo v malem rokometu, ko so vendar vedeli, da bodo morale naše igralke prihodnje leto na svetovnem prvenstvu nastopiti v velikem rokometu. Ali ne bi bilo prav tekmovanje v zvezni ligi, seveda v velikem rokometu, primerno za to, da bi se igralke čim več naučile in se tako mimogrede pripravljale za bodoče svetovno prvenstvo?
Za naš obisk v Gortini smo si izbrali zadnje dni avgusta. Tudi pod Dolomiti z letoš-niim poletjem niso biti preveč zadovoljni in zato tem več pričakujejo od zime. Dežja sicer ni bilo preveč, toda tudi dnevi z jasnim nebom in soncem so bili dovolj redki.
^Upajmo, da ste nam iz lepe Švice prinesli pričetek tople suhe jeseni. Na vsak način potrebujemo namreč še nekaj ugodnega vremena, da bi še pred prvim snegom napravili zadnje udarce s krampom in sekiro. V štirih mesecih pa bomo že sredii olimpijskih iger,< nas je pozdravil direktor Tcrsehak, ki vodi turistične društvo Gortine.
Čim je bilo glavne poletne sezone v Cortini konec, se je začelo živahno gradbeno delovanje na vseh koncih im krajih. Povedali so nam, da dela nič manj ko 100 delavcev samo na pomožnih cestah, ki naj bd razbremenile glavne prometne žile ob priliki iger. Po bežnem ogledu samega mesta smo se napotili tja, od koder vodijo vse priprave in kjer bo tudi ob priliki iger glavni organizacijski iftob.
Denar ni problem
Pred svojim »kraljestvom« nas je sprejel generalni sekretar iger dr. Fabian. Prijazno nas je pozdravil in nam rade volje dal vse podatke, ki smo jih potrebovali. Že dolge mesece dek dr. Fabian skupaj s svojim štabom v veliki novozgrajeni palači s petimi nadstropji. Po igrah namen vajo to zgradbo preurediti v hotel. Takoj v začetku našega obiska smo opazili dokaj dolgotrajne priprave in načrtno delo. Sam generalni sekretar nam je rekel tako-le: »Imamo veliko prednost pred organizatorji dosedanjih iger. Denarnih skrbi sploh ne poznamo.« Na ta na čin seveda ni težko delati, saj se odgovor n im funkcionarjem ni treba boriti še za fi nance, kot so to morali delati drugod. Orga n-izatorji lahko mi.ro» spijo, saj dobro vedo
da bodo v primeru, če bi slučajno kaj pozabili, z denarjem, ki je na razpolago, take manjše napake na hitro odpravili.
Kdo pa daje te milijone in milijone lir. Zmotil bi se tisti, ki bi mislil, da finansira igre država. Ne, športna stava jc tisto, kar omogoča italijanskemu športu velik razmah v širino in kvaliteto. Italijanski olimpijski odbor (CONI) dobi od športne stave ogromne vsote, ki jih potem deli posameznim športom in za gradnjo najrazličnejših objektov. Vodstvo CONI je mnogo na tem, da bi bile olimpijske igre v Cortini odlično pripravljene. Že danes lahko rečemo, da bodo tudi olimpijske igre 1960 v Rimu prav tako »dlično pripravljene m Izvedene.
Tisk — velesila...
Dr. Fabian nam je večkrat ponovil, da bodo organizatorji napravili, da bi zadovoljili številne domače icn inozemske, zlasti slednje novinarje, ki bodo prišli v Gortino. Včasih smo celo imeli občutek, da imajo organizatorji precej spoštovanja, da ne rečemo celo strahu pred tiskom. Zato se bodo res potrudili, že danes pa ugotavljajo, da ne bodo mogli ustreči vsem željam, saj so se prijavile za zimske igre že cele množice no-e vinarjev in samo skandinavske države bi po prijavah zasedle malodane vsa novinarska mesta, ki jih bo kakih tri sto. Glavno središče tiska bo hotel »Savoy«, kjer bo nastanjena večina novinarjev, radijskih reporterjev, fotografov in filmskih snemalcev. Težave pa se znajo pojaviti takrat, ko bo ta vojska novinarjev hotela istočasno pošiljati svoja poročila na vse konce in kraje sveta. Gortina ima trenutno mnogo premalo telefonskih linij, vendar upajo, da bodo tudi to vprašanje uspešno rešili. Zavedajo se namreč, da novinarji ne bodo skopa-rili s kritiko, če ne bodo mogli pravočasno dajati svojih poročit
Promet — sovražnik št. 1!
Največ strahu smo opazili pri organizatorjih, predvsem takrat, ko smo se zanimali, kako bodo uspeli urediti v majhnem kraju kot je Gortina, ogromen promet, ki ga lahko pričakujejo v času iger. Prav resno se bavijo z mislijo, da bi v času iger v sami Cortini, kakor tudi v bližni okolici, prepovedali vsak promet z motornimi vozili. To bi veljalo seveda le za privatne obiskovalce, kajti za samo organizacijo, pa tudi za prevoz tekmovalcev od bivališč clo mesta tekmovanja, bodo najrazličnejša motorna vozila gotovo nujno potrebna. Gortina ima v« z premalo cest, zlasti pa obstaja veliko pomanjkanje primernih prostorov za parkiranje. Zato nameravajo pričakovani naval motornih vozil ustaviti že pred mestom, kjer bodo morali obiskovalci pustiti svoja vozila na določenih mestih. Tako upajo, da bodo ostale ceste v Gortini kolikor toliko provste in organizacija v svojem delu ne bo ovirana. Gortina ima sicer tudi železniško zvezo, toda proga, ki veže Gortino z drugim svetom, je le ozkotirna in ne dopušča prevelike frekvence. Zato morajo organizatorji računati seveda s tem, da bo večina obiskovalcev prišla v Gortino z motornimi vozili in tako je zaenkrat promet problem številka 1.
Gortina kot manjši kraj seveda nima na razpolago poljubnega števala prenočišč za obiskovalce olimpijskih iger. Organizatorji pa so se tudi s tem problemom dosti ukvarjali in pravijo, da bo kakih 20.000 postelj na v-sak način na razpolago, ne sicer vse v Cortini, pač pa v bližni okolici.
*
Začetek »reportaže« o Gortini mogoče ni Tavno preveč > * irniv. Zato upamo, da bodo več zanimanja vzbudHa nadaljevanja, v katerih bomo podrobno govorili o posameznih napravah, na katerih se bodo čez dobre mesece pomerili najboljši zimski športniki ▼ borbi za številne olimpij-ske medalje v zlatu, srebru in bronu.
ETO XI Štev. 41.
I. zvezna nogometna liga
Prvenstvo Slovenije v rokometu
Movinec dela preglavice Nepričakovana zmaga Odredašit
T rnKlrann Q .n.lrt Pn rlpcpfili trp. Riirlan (T*r-lit • MflriiKfti*
Današnje kolo I. zvezne nogometne lige se je končalo spet z nekaterimi prav presenetljivimi rezultati. Me d slednjimi je najzanimivejša precej krepka zmaga novinca Budučnosti nad Dinamom, kar kaže, da zagrebški »plavi« niso v nič kaj zadovoljivi formi. Presenetljiv je tudi rezultat med Crveno zvezdo in Vojvodino, kjer je slednja odvzela Beograjčanom pol izkupička, nič manj pa zmaga Ra dničkega nad Zagrebom sredi Zagreba. Hajduk je le s težavo ohranil doma obe točki, medtem ko je bil BSK uspešen nad Proleterjcm v Osijeku. Veležu se je tokrat zataknilo proti Sarajevčanom na njihovem igrišču, Partizan pa je še dokaj gladko opravil s sarajevskim Železničarjem. Današnje kolo nam da slutiti, da bo Buduč-nost najbrž še kdaj pripravila temu ali onemu klubu grenko presenečenje.
Budučnost : Dinamo 3:0 (2:0)
Titograd, 9. oktobra. Z zelo ostro igro od vsega začetka in z odlično igro obrambe, je danes požrtvovalno moštvo Budučnosti premagalo 2-kratnega državnega prvaka Dinamo. 2e v četrti minuti je Vasovič dosegel prvi gol. Zagrebčani so sicer uredili svoje vrste, vendar gola niso mogli doseči. Čeprav je Dinamo igral zelo lepo, je po hitrem prodoru Budučnost po Vasoviču v 38. minuti dosegla še drugi gol. Tudi v drugem delu igre so imeli Zagrebčani premoč na igrišču, vendar so domači vzdržali vse napade in v 71. minuti dosegli še tretji gol in zasluženo zmago. Pri domačih so bili najboljši Popovič, Radovič in Petrovič, pri Dinamu za Crnkovič .
Budučnost: Vereš, Popovič, Petrovič, Rogošič, Medhadjevič, Zečevič, Vučeko-vič, Radovič, Darmanovič, Vasovič, Radonjič.
Dinamo: Kralj, Šikič, Banožič, Režek, Crnkovič, Perkovič, Lipošinovič, Čonč, Matuš, Čajkovski, Lackovič.
Crv. zv. : Vojvodina 1:1 (1:0)
Beograd, 9. oktobra. Z zelo pestro in tehnično igro, ki sta jo pokazali obe moštvi, je bilo danes 18.000 gledalcev zelo zadovoljnih. V lepi in zanimivi tekmi je bila*Vojvodina boljši nasprotnik, vendar so njeni napadalci slabo streljali. Čeprav je bila Vojvodina v prvem delu v terenski premoči, je prejela gol, ki so ga dosegli napadalci Crvene zvezde, čeprav so napadali zelo poredko. Gol je dosegel Toplak v 32. minuti. V drugem delu so gostje igrali še nekoliko bolje in tudi zasluženo dosegli gol po Krstiču. Pri Crveni zvezdi so bili zelo dobri vratar Krivokuča ter Nešovič in Rudinski. Pri Vojvodini pa so igrali dobro Krstič II., Boškov in Rajkov.
Crvena zvezda: Krivokuča, Stankovič, Zekovič, Popovič, Nešovič, Tasič, Šeku-larac, Toplak, Mitič, Zivanovič, Rudinski.
Vojvodina: Vasic, Svinjaravič, Selena, Krstič II., Milovanov, Boškov, Rogonovič, Veselinovič, Ivoš, Krstič I.
Hajduk : Spartak 1:0 (1:0)
Split, 9. oktobra. Na današnji tekmi je kapetan splitskega Hajduka Frane Mato-šič slavil svojo tisočo tekmo za domače moštvo. Pred 21. leti je na istem igrišču prvič igral proti sarajevski Slaviji in dosegel tri gole. Od takrat je Matošič sveskozi eden najboljših igralcev »maj-stora s mora« in je dosegel za svoje moštvo okrog 1000 golov.
Hajduk: Vulič, Kokeza, Radovič, Grčič I., Grčič II., Krstulovič, Rebac, Vukas, Matošič, Luštica, Dadič.
Spartak: Glončak, Tapiška, Čopič, Ja-kovetič, Pejič, Kujundžič, Ognjanov, Bo-gešič, Tomaševič, Takač, Branisavljevič.
Današnja tekma je bila zelo slaba in raztrgana in je le Vukas od časa do časa pokazal nekaj svojih vrlin. Hajduk je bil kljub slabi igri boljše moštvo. Edini gol je dosegel Luštica v 27. minuti.
Partizan : Željezničar 3:1 (1:0)
Beograd, 9. oktobra. Z zelo požrtvovalno igro so danes sarajevski Zeljezni-čarji navdušili beograjske gledalce, saj je 15.000 Beograjčanov bodrilo moštvo sarajevskih nogometašev, katerih igra je bila mnogo lepša kot igra domačega Partizana. Igra ni bila preveč zanimiva in je bil Željezničar v drugem delu, potem ko je izenačil, v premoči. Najboljši igralci Partizana so bili Pajevič, Milutinovič in Herceg, v moštvu Željezničar j a pa vratar Babič, Kurtovič in Fašič.
Partizan: Stojanovič, Belin, Lazarevič, Borozan, Jovanovič.	'r''~:č. Milu-
Zvezna odbojkarska liga
Beograd, 9. okt. Kakor je znano, se novomeški odbojkarji krčevito borijo za obstoj v zvezni ligi. Pred seboj so imeti v Beogradu dve zelo pomembni srečanji. Nastopiti so morali najprej proti Železničarju, nato pa še proti Partizanu. Po poročilih povzemamo, da so Novomeščani v obeh srečanjih precejšnjo smolo. Danes so resnično najresnejši kandidati za izpad iz lige. Preostane jim še tekma v Mariboru proti Braniku, ki pa verjetno ne bo dovolil Novo-meščanom, da bi jim prekrižali osvojiti najvišji naslov.
Železničar : Partizan N. M. 3:2 (13:19, 13:13, 13:3, 13:10, 13:12).
V prvih dveh nizih so bili Novomeščani boljši nasprotnik, nato so
nekoliko popustili, v zadnjem nizu pa se je razvila ogorčena borba za zmago. Beograjčani so bili odločnejši in so zmagali.
Partizan : Partizan (N. M.) 3:1
Partizan : Partizan (N. M.) 3:1 (13:6, 5:l5, 15:6, 16:14)
Če bi četrti niz gostje iz Novega mesta odločiti v svojo korist, potem bi bil po vsej verjetnosti končni rezultat ugodnejši za Novomeščane.
Branik : Spartak 3:2
REPUBLIŠKA ODBOJKARSKA LIGA
Jesenice : Grafičar 3:0 Olimpija II : Elektra 3:0
Slaba lira LJUBLJANE
(Nadaljevanje s 1. strani) ja n o vi č, da hi povečal vodstvo, bil pa je sila nespreten in je izsilil samo kot, ki je ostal neizkoriščen.
Z DESETIMI IGRALCI JE ŠLO BOLJE
V 67. min. je bil ob startu na žogo teiUs poškodovan Dolenc (počila mu je ajkada nad levim očesom) ter je moral zapustiti igrišče. Metalne je res izkoristil to priložnost in v 81. min. po Andročecu izenačil.
Toda ta gol je bil očiten prekršek
Izvrstna igra
BRANIKA
(Nadaljevanje s 1. strani)
Plazniku, ta pa je streljal mimo gola.
Napadalci Branika so skoraj stalno v 16-metrskem prostoru Splita, toda preveč odlašajo s streljanjem na gol.
Tudi v drugem polčasu slika n,i drugačna. V 54. minuti je pobegnilo levo krilo Splita, toda situacijo s sigurnostjo reši Naimiler. 3 minute kasneje se zopet Ivanoševlč sam znajde pred
golom, toda iz daljine 6 m strelja mi- ,	_	,
mo vrat, Nato prevzame igro v svoje „Urd„, _ n„ P-^ PreJe Dir golov^ ni roke zopet napad Branika, ki v 74 minuti zviša po Leskovarju na 2:0.
Občinstvo ga navdušeno bodri, kmalu za tem prodrejo Splitčani po levi strani in izsilijo kot. Nevarno žogo je Naimiler sigurno brani. V protinapadu Branika je zrušen Plaznik 20 m pred golom, strelja isti igralec. Strel Vidovič brani. Takoj za tem je slc-! dil zaključni žvižg dobrega sodnika 1 Logarja. Pri Braniku je treba pohvaliti celo moštvo. Odlikovali pa so se j Saho, Elsner in Naimiler. Pri s pilit-I čanih pa obe krili in srednji krilec.
Bergant
mogel preprečiti.
T. B.
tinovič, Valok, Mihailovič, Herceg.
Željezničar:	Babič, Kranjc, Handžič,
Djordjevič, Vrebac I., Udovič, Kurtovič, Radonjič, Kulovič, Trbič, Pasic.
Sarajevo : Velež 2:1 (1:0)
Sarajevo, 9. oktobra. Moštvo Sarajeva je danes premagalo Velež, ki v prejšnjih štirih kolih še ni bilo poraženo. Vso tekmo je padal dež, tako da moštvi nista mogli pokazati naj lepše igre. Sarajevo je bilo nekoliko boljši nasprotnik in je zasluženo zmagalo. V prvem delu se igralci Veleža nikakor niso znašli in so se v glavnem branili. V drugem delu je bila igra enakovredna, vendar nezanimiva. Sarajevčani so imeli več priložnosti za dosego gola, ki pa jih niso znali izkoristiti.
Proleter : BSK 1:3 (0:3)
Zagreb : Radnički 2:4 (1:2)
Ljubljana, 9. okt. Po desetih treningih so Od redove rokometašice začele kar uspešno nastopati v republiški ligi. Danes so premagale ekipo Proletarca povsem zasluženo.
Odred : Proletarec 3:2 (2:2)
Odredovke so zaigrale z veliko voljo in požrtvovalnostjo. Triletni član republiške lige, Proletarec iz Zagorja, je moral položiti orožje. S svojo igro so domačinke dokazale, da od nedelje do nedelje napredujejo.
Odred : Partizan-Krim 19:4 (13:4)
Odredova moška vrsta je delovala izredno dobro, zato je tudi tako visok rezultat odraz takšne igre.
Rudar (Trb) : Maribor 16:6 (8:5) Mla-iHft : Fužinar 17:8 (7:3) Partizan (Cr) : ZŠD Celje *2:15 (3:8)
ZVEZNA ROKOMETNA LIGA — MOSKb
Železničar (Niš) : Branik 23:10
Grafičar : Železničar (Bgd) .13:12 (11 Zagreb : Bosna 13:7 (9:4)
ZVEZNA ROKOMETNA LIGA — ŽENSK®
Lokomotiva (Zgb) : Branik 9:2 (4:1)
MALI ROKOMET
Partizan (Cr) : Gara. Črnomelj 16:8 Rudar (Vel) : Fužinar (Ravne) 51:2 (25:1)
Crvena zvezda	6	3	3	0	11:5	9
Dinamo	6	4	1	1	11:6	9
Partizan	6	4	1	1	10:6	9
Sarajevo	6	4	0	2	13:13	8
Velež	6	2	3	1	10:8	7
Radnički	6	2	3	1	13:14	7
Hajduk	6	3	0	3	13:8	6
BSK	6	2	2	2	13:10	6
Budučnost	6	3	0	3	13:13	6
Spartak	6	2	1	3	10:13	5
Zagreb	6	2	0	4	9:12	4
Proleter	6	1	1	4	9:17	3
Vojvodina	6	0	3	3	6:12	3
Željezničar	6	1	0	5	7:14	2
Ljubljansko-priinorska nogometna liga
Grafičar
Tabor : Postojna 5:0 (1:0)
Sežana, 9. okt. Današnja tekma, ki jo je gledalo kakih 200 gledalcev, se je končala s precejšnjo zmago Tabora. Najboljši igralec na terenu je bil Čok, pri gostih pa lahko pohvalimo levega branilca.
Grafičar : Triglav 2:2
še vodi
Mladost : Slovan 1:0 Koper : Izola 1:1 (0:1) Krim : Ilirija 0:1 (0:0)
Grafičar
Krim
Mladost
T riglav
Sl-ovan
Ilirija
Tabor
Postojna
14:9
15:5
10:5
20:8
9:5
14:9
11:11
12:14
6:15
5:31
Novomeščctnov se drži smola
Maribor 9. okt. — V dobri organizaciji kegljaškega centra Maribor, je bilo včeraj in danes tekmovanje za republiško prvenstvo moštev in posameznikov. V ekipnem tekmovanju je bilo 20 klubov, pri posameznikih 66 tekmovalcev. Ekipe so nastopile na št-iristeznein kegljišču Konstruktorja, posamezniki pa na d vos tez nem kegljišču Maribora. V času poročanja je stanje naslednje: med posamezniki je končalo 41 tekmovalcev, vodi Martelanc (Triglav) 450, Orel (Branik) 416 Likovnik (Ljubljana) 415, Nagode (Lokomotiva Maribor) 414, Amer (Br) 410, Podkrižnik (Gradis Šoštanj) 409, Žegovec (Beton) Novak (Ljubljana) in Faktovič po 408. Moštev je do-sedaj končalo 10. Vodi Beton (Celje) 1553, Maribor 1485, Ruše 1431. Za
prvo mesto imajo pa na tekmovanju
na dvosteznem kegljišču i zglede za
prvo mesto: Gradis (Jesenice) 798, Branik 763, Jesenice 756.
Nogometna prvenstva evropskih držav
ANGLIJA — 11. kolo: Birmingham : Sun-derland 1:2, Bur.nley :	Huddcrsfield 2:0,
Ch ari ton : Chelsea 1:2, Eventon : Arscnal 1:1, Luton : Backipool 3:1, Newcaistie : Portsmouth 2:1, P ros to n : Cardiff 1:2, Shefieldd : Manchester C. 1:1, Tottenham : Bolton 0:3, West Biomwich : Aston Villa 1:0, Manchester U. : Wolverhampton 4:3. Lestvica: West Bromvrich 15, Blaekpoiol 15, Manchester U. 15, Charlton 14, Sunderland 14, Everton 13, Bolton 13.
ITALIJA — 4. kolo: Fiorentina : Interna-zionale 0:0, Genoa : Atalanta 2:1, Lazio : Sampdoiria 1:2, Lancrossi : Padova 0:0, Milan : Napoli 0:0, No vara : Roma 2 S, Torino : Juventus 0:0, Pro Patri a : Bologna 2:2, Spal s Triestina 4:0. Lestvica:. Internazionale 7, Torino 6, Piorentina 6, Spal 6, Bologna 5, Milan 5, Roma 5,
Naši waierpelisii potrdili svoj sloves
nad vratarjem Bencikom, česar pa izredno slabi Bakotič, ki je že prej ves čas tekme delal nerazumljive napake, ni upošteval. Po tem golu je začela igrati Ljubljana mnogo bolje ter 6 minut pred koncem po ILaclerju povišala na 3:2, nihče pa ni pričakoval, da bo rezultat Ljubljane še za en gol višji, kar se je zgodilo v 84. min. Strelec je bil Marjanovič in dosegel končni rezultat 4:2. Navsezadnje je to skoraj ironično, da je Ljubljana le z 10 igralci pokazala boljšo igro.
LAHKO BI BILO OBRATNO
Nič čudnega pa ne bi bilo, če bi odšel danes z igrišča kot zmagovalec Metalac, saj je bilo njegovo moštvo tehnično boljše, igralci pa so startali na vsako prvo žogo. Zelo nam je ugajal P uk še c, ki je bil pravi dirigent svojega moštva, saj je dobro povezoval obrambo z napadom, poleg njega pa so se izkazali še Šmidlebner, Zobič im Andročec. Pri Ljubljani je bil tokrat najboljši ILacler, ki pa je bil v napadu precej osamljen, nekoliko manj uspešno sta igrala Čekov in Marjanovič, medtem ko je bil v krilski vrsti edini vidnejši Čeboliin. Slabo so igrali Gruden, Pcrharič in Pan-
JUGOSLAVIJA : MADŽARSKA 3:1 (1:1) Dubrovnik, 9. oktobra. Današnje tekmovanje v plavanju in waterpoln med A in B reprezentancama Madžarske in Jugoslavije je pričelo s tekmo A reprezentanc v vvaterpolu, ki so jo jugoslovanski \yaterpalisti odločili v svojo korist z rezultatom 3:1 (1:1).
Jugoslavija: Kovačič, Kačič, Štakula, Vuksanovič, Jezic, Radonjič in Roje. — Madžarska:	Ambrus, Gyarmaii, Hdvessy, Zador,
Karpati, Gyogy, Bolvarv, Martin Miklos.
Romunija : Bolgarija 1:1
Srečanje nogometnih reprezentanc Romunije, ki je bik) pred 90.000 gledalci v Bukarešti, se je končalo neodločeno 1:1, potem ko so v prvem polčasu vodili Romuni z 1:0.
V Rimu se je začelo svetovno prvenstvo v sabljanju. Tekmovanje se je pričelo z borbo moštev v floretu. V polfinale so se uvrstile naslednje reprezentance: Francija, Vel. Britanija, Madžarska (prva skupina), Poljska, Belgija in Italija (druga skupina).
ZA CELJSKI PLAVALNI BAZEN Celje, 9. oktobra. Odbor za gradnjo plavalnega bazena v Celju je danes organiziral veliko tombolo, katere se je udeležilo kakih 6000 ljudi. Čisti dobiček bo šel za gradnjo plavalnega bazena. Že udeležba sama je pokazala, da si Celjani zelo žele ta športni objekt.	Jug
Mladinsko nogometno prvenstvo celjskih srednjih šol
II. gimnazija : ESŠ '4:0, I. gimnazija : Učiteljišče 0:0, Učiteljišče : ESŠ 2:2, IKŠ : II. gimnazija 1:0.
Landy spet trenira
Svetovni rekorder v teku na eno miljo, Avstralec John Landy, ki že od 8. decembra 1954 ni več nastopal, je pred kratkim izjavil, da ponovno trenira in da bo v kratkem poskusil, kakšne rezultate lahko doseže in če sc mu izplača trenirati za olimpijske igre. Landy se namerava pripravljati le,, če bo videl, da je sposoben zopet doseči rezultate v bližini svetovnih rekordov.
Odlični finski tekač Voitto Hellsten je v Turku ju poskusil svoje sposobnosti v teku na 800 metrov. Z odličnim rezultatom 1:50.1 je premagat specialista Ta višalo ja 1:50.3 in Sal-solo 1:50.6.
Varaždinsko-mariborska nogometna liga
Kovinar (Št) : Aluminij 3:2 (1:1) Štore, 9. okt. Pred 200 gledalci j6 domači Kovinar zabeležil po metni' no zmago. Gostje iz Kidričevega pokazali izredno ostro igro s fizif ’ n im obračunavanjem, tako da j? sodnik Wagner moral izključiti ” igralca.
Sobota : Rudar (Trb) 2:2 (1:1) Nafta : Bratstvo 5:0 (1:0) Tekstilac : Maribor 7:0 (2:0)
ŽSD Celje : Kovinar (Mrh) 4:4 (3:1)
_________________________________>
Trabert zopet zmagovalec
Najboljši letošnji teniški igralec svetu Tony Trabert je dosegel pred pra1' kim v kalifornijskem kraju Berkley ®6 svojo deveto letošnjo zmago na pomeifl7 nejših turnirjih. V finalu je premaga* svojega rojaka Seixasa 4:6, 6:3, 6:4 7:5. Takoj po končanem turnirju se 1! pogajal z lastnikom »teniškega cirkusa' Jackom Kramerjem za prehod med pr0-fesionalce. Da Trabert zapušča amater' skl tenis je že skoraj sklenjeno, vpr6' Sanje je le še, kakšna bo vsota, ki P bo dobil. Sam pravi, da bo to vsekak^ rekordna vsota. Največ je doslej dot^ Avstralec Sedgman, kateremu je Kramet za eno leto plačal 75.000 dolarjev.
Tudi pariški športni dnevnik »L/Ea111' pe« je objavil svojo letošnjo jakosti'1’ lestvico v tenisu. Na prvem mestu P Amerlkanec Trabert, sledijo pa mu Av' stralca RosewaIl in Hoad, Amerikank Fatty, Šved Davidson, Egipčan Drobni Danec Nielsen, Cileanec Ayala ter Ai»e' rikanca Seixas in Rlchardson.
Trideset ameriških novinarjev, stroko''-kovnjakov za tenis, je sestavilo lestvi"6 najboljših igralcev vseh časov. Takole 56 amerikanci razvrstili sedanje in nekda' nje teniške mušketirje: 1. Tilden, 2. BU®' ge, 3. Kramer (vsi ZDA), 4. Perry (VB)' 5. Vines (ZDA), 6. Lacoste (F), 7. Cocb6' (F), 8. Johnston (ZDA), 9. v. Cramm (Ne>' 10. Gonzales (ZDA). Poleg splošne o cer6 pa so šli teniški strokovnjaki tudi bolj ^ podrobnosti in ugotovili, da je bil Tild"" igralec z najboljšo taktiko in najboljši^ serviceom. Prav tako so gledalci najra) gledali tak tenis, kot ga je igral Tildefl( Podobno lestvico so sestavili tudi za že"-ske in tudi tu so na čelu tri amerišk6 igralke: Wills, Marble in Connolly Pre° Francozinjo Lenglen.
Kuc 28:59.2 na 10.000 m
Partizan (Čr) : Ljublj. B 1:3 (1:2)
Partizan (Brež) : Partizan (Rače) 4:1 (3:0) Dobrna : Kisovec 13:1 (6:1)
Rudar II. (Trb) : Radeče 15:0 (6:0) Mladina — Rudar (Hrast) : Dobrna 4:1 Mladina — Rudar (Hrast: : Dobrna 4:1 Pionirji — Svoboda I. : Rudar II (Trb) 4:1(2:1) Pionirji — Rudar I. (Trb) : Svoboda II. 14:0 Pionirji — Dobrna : Rudar III. 4:0
MLADINSKO PRVENSTVO LPP Ljubljana : Svoboda 3:1 (1:1)
Grafičar : Krim 1:6 (1:3)
Pionirji: Ljubljana : Litija 1:0 (1:9)
Velike mednarodne atletske tekme v Bukarešti, na katerih so poleg najboljših atletov številnih evropskih držav sodelovali tudi Jugoslovani, so bile v ponedeljek zaključene. Tudi zadnji dan tekmovanja so bili doseženi kljub »težkemu« tekališču nekateri odlični rezultati. V boljših vremenskih razmerah bi Vladimir Kuc nedvomno popravil svetovni rekord v teku na 10.000 m. Tako pa je dosegel samo drugi najboljši rezultat vseh časov. Od Jugoslovanov je bil najuspešnejši Mu-goša s tretjim mestom in novim rekordom na 1500 m. Slabše se je odrezal Lorger, ki je, kot kaže, že precej daleč od svoje najboljše forme, poleg tega pa je imel v zadnjem času vse preveč tekmovanj. Rezultati 200 m: Kaufmanu (Ne) 21.3, 1500 m: Richtzcn-hcin (V. Ne) 3:45.6, Oko roko v (SZ) 3:45.8, Mugoša (Jug) 3:45.8, Hermann (V. Ne) 3:46.0, 10.000 m: Kuc (SZ) 28.59.2, 110 m ovire: Opris (Rom) 14.6, S tol ja rov (SZ) 14.6, Hildreth (V. B.) 14.7, Lorger (Jug) 15.1, višina: Soet-ter (Rom) 2.00, troskok: Ščerbakov (SZ) 15.85, Rehak (ČSR) 15.80, palica: Lundborg (Šved) 4.45, Čcrnobaj (SZ) 4.30, kladivo: Krivono-sov (SZ) 63.63, Cscrmak (M) 61.05, 4 X 100 m: drugem polčasu, tik pred koncem pa so Sovjetska zveza 3:12.0, ženske 200 m: Itkina
Zvezna košarkarska liga
€rt?„ mezda
spet prvak
Beograd, 9. oktobra. V zadnjem kolu zvezne košarkarske lige je uspelo moštvu Crvene zvezde po težki im napeti tekmi premagati Montažno z rezultatom 64:52 (32:33). S tem je Crvena zvezda desetič zaporedoma osvojila državno prvenstvo. Malo je manjkalo, da Montažno ni pripravilo naj večjega presenečenja, saj že po rezultatu prvega polčasa lahko vidimo, da je bilo v vodstvu. Montažno je svoje vodstvo obdržalo tudi v
igralci Crvene zvezde napeli vse sile in po izrednem finišu dosegli zmagoviti rezultat. Najboljši je bil čurčič, ki je dosegel 27 košev. Gledalcev je bilo okoli 3000.
BSK : Maribor 83:61 (46:24)
(SZ) 24.5, 800 m: Otkalenko (SZ) 2:06.6, Do-nath (V. Ne) 2:08.0, krogla: Zibina (SZ) 16.20, 4 X 100 m: Sovjetska zveza 46.f.
Letošnje italijansko prvenstvo v atletiki je pokazalo, da je v večini disciplin Italija
krizo že prebrodila in da so njeni na poti navzgor. Do olimpijskih iger bodo Italijani gotovo lahko postavili na zelo solidno ekipo: Važnejši rezultati prvc!l. stva — 100 m: Gnocchi 10.6, 200 m: Gnoc^1 21.4,	400 m:	Lombardo 48.2,	800 m:
1:53.0, 1500 m: Baraldi 3:53.6, 5000 m: ?et rone 14:54.0, 10.000 m: Lavclli 31:28.2, ovire: Massardi 15.1, 400 m ovire:
53.1, višina: Ro ve ra ro 194, daljina: Bravi ' troskok: Trogu 14.73, palica: Ballotta	'
krogla: Meooni 15.90, disk: Consolini	'
kopje: Bonaiuto 64.65, kladivo: Taddia ^ t ženske — 100 m: Leone 12.0, 200 m:
24.9, 800 m: Albano 2:24.5, 80 m ovire: GrcpP 11.3, Mussd 11.3, višina:	Pieternoster *
daljina: Faissio 5.70, krogla: Paternoster disk: Paternoster 45.52, kopje: Turci
Finski metalci kopja v zadnjem času vl ^ preizkušajo ameriška kopja, ki jih je struiral svetovni rekorder Held. Zanimiv0 je, da v nasprotju z vsemi drugimi dos<?z ^ finski metalci zaenkrat z ameriškimi mnogo slabše rezultate, kot s svojimi nimi. V istem dnevu je Nikkincn vrgel sko kopje 77.97, ameriško pa le 70 m.
Na atletskem tekmovanju v Kijevu so ^ doseženi nekateri odlični rezultati:: Ivan , njavski je pretekel 10.000 m v Času ^ Zukov pa v 29:30.0. Svetovni rekorder Li jc dosegel na 400 m ovire rezultat 51-L