DANES Slavko Bohanec: VLOGA IN ORGANIZACIJA KULTURNEGA ŽIVLJENJA V OBČINI Franc Bertoncelj: POŠTA, TELEGRAF IN TELEFON V NOVI ORGANIZACIJI Ing Jože Valentinčič: GRAD- BENA DEJAVNOST V OBDOBJU 1941—1961 Janez Rems: DEMOKRATIČNOST OSNOVA ODNOSOV KOMUNA — PODJETJE Stane Preskar: HITER GOSPODARSKI NAPREDEK OBClNF Sobota, 15. julija 1961 Štev. 28, leto XIX V OKVIRU TOKRAT O IZBIRI IN CENI OBUTVE TER POTROŠNIKIH Dr podjetij, ki so že p e«a, ali pa se resno pri-. aUjajo na decentralizacijo Soupravljanja še zmerom A^ifclno, kot bi ga glede na delavcev, da tudi pri njih khb° 9°sPodariti po novem, je 5 Gričakovali. Vse preveč I, sf Presplošnih diskusij brez j petnih sklepov in želja, ^ razvoj neposrednega sa-^'jPravljanja pospešili. so 4® izkušnje podjetij, ki p ,Ze izdelale pravilnike, so Knzale, da površno izraču-zvanje, ali bolje površna fl8,la kriterijev ocenjevanja s{/n° povzroči vrsto slabo-j ’ ki jih ni mogoče odpraviti jJ“Gače, kot da se dobe boljši Pravilnejši pokazatelji eko- katere je preprosto strah dela, ki se jim obeta in čakajo, da bodo drugje sistem samoupravljanja in nagrajevanja po delu tako idealno izvedli, da jim ne bo treba storiti nič drugega kot z' manjšimi dopolnitvami prilagoditi tak pravilnik njihovemu podjetju. Dokler podjetja iščejo »vzorne« pravilnike, so v veliki zmoti. Marsikatero ugotovitev in tehniko obračunavanja je mogoče s pridom uporabiti v več podjetjih, toda konkretna merila nagrajevanja pa je mogoče sestaviti le v konkretnih razmerah, se pravi, v lastnem kolektivu. To misel smo namenoma podčrtali, ker v nekaterih večjih kolektivih v »Vzorni pravilniki« niškega učinka. Izkušnje dalje kažejo, da je bilo laž-.Pocsod tam, kjer so imeli laenco proizvodnje bolje 'Kno, kjer je bilo na raz-več podatkov o stro-t J} Proizvoda, njegovi ceni v jt(j bnih stopnjah obdelave u ■ Skratka: decentralizirano Ciljanje zahteva preciznej-r'' Sibčnejšo tehniko izraču-vanja. Pustimo ob strani bJ^kanje, katera tehnika je iiJ.. ona’ ki operira z nnJlrjh aH drugč s točkami in sj Sprejemljiva je ti- bnh S katero je mogoče naj-j. J® meriti ekonomske učin-t ’ ki pa morajo biti fcsafe- m jasni- Se Pravi pa morajo biti proiz-m jasni 3ai tehniki naj bi proizva- rt e? vedel, koliko bo zaslužil, n. Po storil koristen proizvodni produktivni ukrep. tehe^a °vira kot iskanje j0 n,k pa je odnos, ki ga ima- p0 ■ m lahko očitali, je — da sa v nekaterih podjetjih do ^-Soupravljanja. Najmanj, kar .. nS lahko očitali, je — da nePotrebnem čakajo. Ne- Sloveniji vztrajno iščejo »vzornih receptov«, ki bi jih lahko samo malo premešali in brez hujših posledic použili. Na vidiku je donosna trgovina s pravilniki, ki mami nekatere neodgovorne ustanove, da bi začele donosno prodajo. Toda, kot smo že omenili: dobri pravilniki lahko nastanejo samo v dolovnem kolektivu. Čeprav so tehnike izračunov nujno potrebne, je vendar bistvena stvar pri sestavi pravilnikov — kaj hočemo z njimi doseči. Gre za to: v kakšen materialen, proizvodni in medosebni odnos bomo postavili proizvajalce. To pa ni stvar različnih tehnik, ampak konkretnih političnih interesov in sil, ki delujejo v podjetju. Zato dobrih pravilnikov ni mogoče naročati, izdelovati na debelo, temveč lahko nastanejo samo kot rezultat skrbnih priprav in sodelovanja vseh zavestnih sil v kolektivu. VINKO TRINKAUS TEŽAV Čeprav naša obutvena industrija povečuje proizvodnjo, potrošniki še niso zadovoljni z izbiro in s cenami čevljev ter druge obutve. Proizvajalci opravičujejo sedanje razmere kakor vedo in znajo. Vendar — prepričati ne morejo. Kajti že samo stalno naraščanje zalog neprodanih čevljev daje slutiti, da imajo potrošniki prav. Kje je izhod iz zagate? Na kakšen način lahko obutvena industrija približa svoje proizvode potrošniku? Na ta vprašanja bomo poskusili odgovoriti v našem sestavku z željo, da bi pomagali urediti številne probleme v proizvodnji in prodaji obutve. KOLIKŠNA JE PROIZVODNJA dosegli proizvodnjo 3,5 čevljev ietno na prebi- Vse jugoslovanske tovarne čevljev so lani izdelale 15 milijonov parov čevljev in razne druge usnjene obutve. Od tega so tri in pol milijona parov proizvedli v slovenskih industrijskih podjetjih. Poleg njih so družbeni obrtni obrati in privatni obrtniki po vsej državi izdelali še nadaljnjih štiri do pet milijonov parov čevljev (točnih podatkov ni, vendar tovrstno proizvodnjo cenijo v višini 25 do 30 »/o industrijske proizvodnje). Tako ugotovimo, da je naša proizvodnja usnjene obutve že presegla letno par čevljev na prebivalca. To sicer ni mnogo, saj statistični podatki povedo, da še precej zaostajamo za gospodarsko razvitejšimi državami. Podatki namreč povedo, da so že leta 1958 (ko je pri nas na dva prebivalca prišel en par čevljev) v Angliji dosegli proizvodnjo 2,75 parov na /prebivalca. v Holandiji 2,67, v Belgiji 2,2, v Franciji 1,64, v SZ 1,56, v Avstriji 1,18, v Španiji 0,8. Onstran luže, na primer v Argentini so tedaj bili za malenkost na boljšem od nas (0,54), medtem po so v ZDA že tedaj parov valca. Z našim perspektivnim načrtom pa je predvideno, da bodo 1965 leta vse naše tovarne izdelale nekako 28 milijonov parov čevljev. Ce k temu prištejemo še delež obrtnih podjetij (n predvideno proizvodnjo gumijeve obutve, bodo v naši državi konec 1965 leta izdelali več kot 50 milijonov parov raznih vrst obutve ali — drugo k drugemu — od 2,5 do 3 pare čevljev letno na prebivalca. Tako bomo dosegli potrošnjo čevljev v gospodarsko razvitih državah. RES PREMALO IZBIRE IN PREDRAGI ČEVLJI? Ob vsem tem povečanju proizvodnje pa potrošniki _ vendar brez prestanka godrnjajo, da v trgovinah ni prave izbire, da so čevlji predragi. Poskusimo odgovoriti na ti dve vprašanji! Industrijska podjetja trdijo, da pripombe potrošnikov niso utemeljene. »Kajti," pravijo zastopniki poslovnega združenja okrog Planike in podobnega združenja okrog tovarne Peko, ki sta strnili praktično vso slovensko čevljarsko industrijo, RAZMIŠLJANJA O TEŽAVAH VARNOSTNE SLUŽBE Varnost-zakonita pravica Milijarde in milijarde investiramo v rekonstrukcijo jn gradnje proizvodnih obratov, blizu dve milijardi in pol smo lani porabili za izboljšanje higienskega m tehničnega varstva pri delu, število nesreč pa je za nje leto komaj zaznavno upadlo. V industriji in rudarstvu, ki sta v te namene naj-več investirala, je bilo lani samo za 0.5(5'Voman.jne-srec kot 1959. leta, v vseh dejavnostih pa je njihova raven znižala komaj za 0,21 °/o. Na sto zavarovancev Se jih je v industriji ponesrečilo 14.14, ne glede na delovno panogo pa je postal po lastni ali tuji krivdi Vsak enajsti (11.05) človek žrtev dela. Prestanega strahu, bolečin in morda invalidnosti ne moremo prikazati v številkah, ne vemo tudi za ^se stroške v zvezi z zdravljenjem in izgube družbenega dohodka, vemo pa, da se je lani ponesrečilo Pri delu 52.584 ljudi, ki jih 815.000 delovnih dm m bilo nazaj in katerim so zavodi za socialno zavarovanje izplačali v obliki nadomestila za osebne dohodke okoli 444 milijonov dinarjev. ■ 2e ob teh podatkih je socialno in ekonomsko zlo dovolj očitno, da se še resneje spoprimemo z njim. skladu z zahtevno nalogo investitorji primerno nagradili. Te nagrade bi bile malenkost v primeri z izdatki za popravila in za zdravljenje delavcev, ki se poškodujejo ali zbole zaradi nezadostnega varstva. ž4GnADBENIH NAČRTIH NI 0tOVLJENO TEHNIČNO VARSTVO Nwerni> novi ali preurejeni navadi zagotavljajo 'rtih "mejšo delo, če je v na-^videno higiensko in Tod° Varstvo. tlaši Projektanti in in-,'ikrat na 1° Pri načrtovanju » 0 Vat- fremalo mislijo. Higieni v mnogih načrtih ^ n-, K nvo prikazano, tehnič- w Pa c pmS.ČLZ.fcUUU, ®rav j,0^1 že rned redkosti, če-Pnmer pomanjkljive i^hi V6-, 'n neustrezni elek-kar . Priključki in podobno, Vvo; * s°di v tehnično varano ^Odstavljajo omembe .'Ovamost in povzročajo e nesreče. Posledic pomanjkljivih načrtov ne občutijo projektanti, ampak delavci, za katere so bili prostori zgrajeni oziroma preurejeni. Grobe napake se na njihovo zahtevo popravijo, škoda pa je na primer denarja za popravilo ventilacijskih naprav, čeprav na primer glavobol, prehlad, ki ga povzroča prepih,, prevroč aliprevlažen zrakotež-kočajo miselno kocentracijo, ki je pri nevarnem delu nujna. Vse to so znane stvari, vendar se še nismo zavzeli, da bi pri revidiranju gradbenih načrtov za gospodarske objakte obvezno sodelovali tudi delovni inšpektorji, ki naj bi prevzeli moralno in materialno odgovornost • za ustrezno higiensko in tehnično varnost in bi jih v NAPAKE PRI PROIZVAJALCIH ELEKTRIČNEGA MATE- RIALA |»» Najpopolnejši načrti pa ne g bi zmanjšali nesreč pri delu, če m material, s katerim bi jih reali- g zirali, ne bo ustrezal. Elektroindustrija ne kaze za | to kdo ve koliko razumevanja. | Njeni izdelki, pa naj so name- g njeni zasebnim gospodinjstvom g oziroma stanovanjskim prosto- g rom ali gospodarstvu, večidel g ne izpolnijo zahtev domačih, | niti mednarodnih standardov, | predpisov in norm. Tovarne se = pehajo za čimvečjo količinsko | proizvodnjo in si mečejo pesek g v oči češ da proizvodi niso sla- | bi, ker kupci redko reklamirajo, g Ob doma izdelanih prenoslji- a vih strojih in napravah, ki jih | izdeluje elektroindustrija, pa se g je v resnici že veliko delavcev a ponesrečilo, tako da se vedno a več delovnih kolektivov postav- a Ija Društvu strojnih inženirjev g in tehnikov Slovenije in Elek- | trotehniškemu društvu LRS ob ( stran ki zahtevata, da dobe vsi g izdelki elektriške industrije ka- | kovostno oznako in z njo poti’- g dilo da jih lahko uporabljamo g brez strahu pred telesnimi po- | škodbami. I a NA TISOČE STARIH IN NOVIH STROJEV BREZ | VARSTVENIH NAPRAV Okrajni in občinski inšpektorji dela so lani obiskali skup- no samo 15,6 Vo gospodarskih organizacij (444), pa so našli nič manj in nič več kot 6388 nezavarovanih ali pomanjkljivo zavarovanih strojev in naprav. Pri nekaterih je bilo očitno, da so jih delavci sneli, ker se brez njih hitreje dela, a jih ni za- (Nadaljevanje na 5. strani) »za letošnje leto smo pripravili cca 300 novih modelov (pri vsakem združenju posebej, skupaj torej okoli 600) vseh treh glavnih vrst: moške, ženske in otroške obutve. To pa je menda dovolj bogata izbira! Čevlje pa tudi dobiš že po 3000 dinarjev in ceneje, torej..." Z gledišča tovarn obutve se zdi odgovor dovolj tehten. Potrošnik, ki mu je ta obutev namenjena, pa stvari gleda drugače. Kot kaže, gre jtovarnam čevljev predvsem za to, da sploh proizvajajo in da to proizvodnjo potem prodajo. Zato si želijo predvsem zagotoviti lastno prodajno mrežo, ki jim po najlažji poti zagotavlja prodajo njihovih izdelkov in naglo obračanje sredstev. Zato tudi v prodaji obutve prevladujejo trgovine najmočnejših proizvajalcev. Tako na primer imamo v Sloveniji 156 trgovin za prodajo obutve. Od tega imajo slovenska podjetja 92 industrijskih prodajaln, Borovo 46, Astra Zagreb 5, Simecki 1, Proleter Beograd 2. Ostalih deset trgovin pa so prodajalne specializiranih trgovskih podjetij, oziroma prodajna mesta (pulti) v nespecia-liziranih trgovinah. PREDNOSTI »SVOBODNIH" TRGOVIN S ČEVLJI Tiste redke trgovine s čevlji, ki so samostojne (ki torej niso vključene v nobeni industrijski prodajni mreži), imajo tako kot potrošniki o izbiri in cenah čevljev popolnoma svoje mnenje. V praksi ga izpričujejo tako, da naročajo čevlje pri tistih proizvajalcih, ki izdelujejo bodisi izrazito medno ali pa očitno res kvalitetno obutev. Ti proizvajalci pa so tako tovarne iz Slovenije kot iz ostalih republik; razni družbeni in tudi zasebni obrtni obrati. Za ilustracijo navajamo podatek, da je samo ljubljansko podjetje »Usnje« lani postreglo s 330 različnimi modeli čevljev slovenskih proizvajalcev in 270 modeli ostalih jugoslovanskih proizvajalcev v skupni količini 400.000 parov. Proizvodnja čevljev in potem prodaja imata torej očitno dve plati: večja proizvodna podjetja teže sledijo menjavam mode in težko preusmerjajo svojo proizvodnjo na izdelavo modnih artiklov, kar seveda mora biti izvedeno v kratkem času. To prilagajanje željam in okusu potrošnikov pa ni pretežko za obrt, ki daje na trg le manjše serije čevljev, sproti spreminja proizvodnjo, modele itd. Na ta način obrt spodbuja industrijo, da bi izboljšala svojo proizvodnjo in jo prilagodila željam in potrebam potrošnikov. Ce torej trgovina dopolnjuje asortiment čevljev, ki jih prodaja, tudi z obrtnimi izdelki, je to nedvomno lahko samo ko« ristno. ZALOGE NEPRODANIH ČEVLJEV Če že ne želje potrošnikov in izkušnje »neodvisnih« trgovin s čevlji, bi morale vedno večje zaloge opozoriti proizvajalce obutve, da s sedanjim gledanjem na proizvodnjo in potrošnika ne bodo uspeli zmanjšati zalog nekurantnega blaga. Statistični podatki povedo, da je bilo v slovenski industriji konec lanskega leta v zalogi 243.000 neprodanih čevliev( medtem ko je imela trgovina a čevlji na zalogi kar 1,149.000 parov, v vrednosti 3,25 milijarde dinarjev. Do konca maja letos, ko so slovenska čevljarska podjetja izdelala 1,178.000 parov čevljev in druge usnjene obutve, so se zaloge neprodanih čevljev v industriji povišale še za 147.000 parov. Približno za toliko, če ne še višje so bile ob istem času zaloge v trgovini. Ne da bi zdaj stanje zalog primerjali z zalogami in doseženo proizvodnjo v minulih letih, kaže odgovoriti, zakaj tolikšne neprodane zaloge, saj je navsezadnje kupna moč prebivalstva navzlic višjim življenjskim stroškom vendarle višja kot v preteklih letih? Trgovci sicer trdilo, da sta bili zimska in spomladanska sezona za prodajo čevljev absolutno zanič (zima je bila preveč mila, pomlad pa preveč deževna). S te strani so zaloge nujne in utemeljene. Potem trgovci še pravijo, čeprav so glede svojih izjav že bolj nedoločni: »V zalogah v trgovini je upoštevana tudi tista zaloga čevljev, ki jo imaje industrijske prodajalne podjetij iz drugih republik. Tega je od ene tretjine do polovice zalog v trgovini." Žal točnejših podatkov ni bilo mogoče dobiti, kajti tukaj gre že za vplivno področje ostalih jugoslovanskih proizvajalcev na slovenski trg. To. bi že pomenilo odkrivanje poslovnih tajnosti. Toda z drugimi besedami povedano (brez navajanja imen podjetij!) bi lahko iz nji- (Nadaljevanje na 5. strani) lll!!!!!lll!illlll!ll!1l!!lllll!ll!lll!!!lllll!!illlll!!!>!lll!!l!!llll!!!!lll!lllll!l!>!ll!! iiimiiiuig Sodobni krošnjarji — Dva milijona? Sosednjemu podjetju ste ga pa ponudili za en milijon! — 2e, že, toda pri vas ste še za milijon bolj neumni! Karikatura MILAN MAVER lllll!IUI!!ll!!llli!l I!ll!llll!lllll!l!!l!ll!lllll!!l!l!ll!lll!>l!!!l!l!!lll!ll!l!l!!lll!!!||||||||!lll!l!ll!l!||||!l!l||!!!llllll!!lllllllllll|[||||||||||||||||l!ll[||||l|||||||||||| V JESENIŠKI ŽELEZARNI SPREJEMAJO NOVI SAMOUPRAVNI ORGANI NOVE NALOGE 0D10ČMJE JE RAZŠIRJENO Na Trgu revolucije, na enem izmed prireditvenih prosto- = rov osrednje proslave dneva vstaje naše republike so de- §| lavci že začeli pospravljati objekte. Na naši sliki: Gradnja || stojnic na Trgu revolucije M Veš, vsa Ljubljana je v znamenju priprav na osred- p njo proslavo Dneva vstaje našega naroda. Sploh si ne s moreš predstavljati, kako hitro se spreminja podoba me- p sta. Zastave sicer še ne vise na drogovih, a slavnostno M vzdušje se je že prikradlo na ceste. Najbolj živahno pa p je v Tivoliju, kjer delavci urejajo osrednji prostor pro- M slave. Na nekdanjem sankališču so pripravili prostor za s zborovanje, katerega se bo udeležilo najmanj 250.000 ljudi § iz vse republike. Postavili so tudi že veliki razsvetljevalni §š stolp, 68 metrov je visok in 136 reflektorjev bo z njega f§ razsvetljevalo okolico. Pa to še ni vse. Okoli tega osred- s njega prostora proslave bodo organizatorji postavili še §§ svetlobni venec 200 reflektorjev, ki. bodo z dreves osvet- p Ijevali ves prostor. To bo čudovit pogled. Noč in vendar || sredi noči dan. Tako kot Ljubljana v tistih dneh upora, p Povsod tema in noč, pa vendar v srcih žar upora. Pa ne misli, da je živahno samo v Tivoliju. Tudi na |§ Ajdovščini, na Cankarjevi cesti, na novem trgu pred samo- M postrežno trgovino Supermarket, na Trgu revolucije in g v preddverju Križank so pripravljalna dela bližajo koncu. p Tu bodo plesišča, zabavišča, stojnice in na njih vse, kar g ti bo poželelo srce. Slišal sem tudi pripovedovati, da bo j= Ljubljana 'na predvečer praznika in nar sam praznik vsa M v cvetju in svetlobi. Na vseh vpadnicah v mesto bodo g postavljena visoka gradbena dvigala, vsa v zastavah. Dru- g god v mestu bodo razmestili piramide zastav, svetleče ' g Povabilo na slavje [ peterokrake zvezde, ulice bodo okrašene s cvetjem, za- p stavami in parolami. Tudi vse izložbe v mestu bodo slav- p nostno urejene. Titovo, Cankarjevo in Gosposvetsko cesto g pa bodo uredili in okrasili po posebnem scenariju. Tako p bodo te ceste v višini cestnih svetilk prepletene z belimi, p modrimi in rdečimi trakovi, da bo nad njimi razpet g nekak baldahin. V največjih izložbah pa bodo razstave o g Ljubljani.v boju za svobodo in o našem povojnem razvoju, g Preveč, preveč je vsega,-da bi vse lahko opisal v teh g nekaj vrstah. Pa, saj boš prišel v Ljubljano za praznik M in boš vse lahko sam videl in sam doživel. In prepričan g sem, da bo to zate veličastno doživetje. j Program proslave pa je tako bogat, da se bojim, da g si sploh ne boš mogel vsega ogledati. Na dan pred praz- p nikom bo ob 10. uri dopoldne na Urhu sprejem mladinskih = partizanskih brigad. Ob 11. uri pa bo že v Križankah = koncert. Ob 12. uri bo otvoritev preurejenih prostorov = Muzeja revolucije. Popoldne pa bodo na najrazličnejših = koncih mesta promenadni koncerti, ob 18. uri bodo v p Jakopičevem paviljonu odprli razstavo risb petinšestde- g setih živečih slovenskih likovnih umetnikov, katerih dela g so posegla v tematiko zadnjih dvajset let. Od 20. ure naprej pa bo na osrednjem prostoru pro- g slave v tivolskem parku množično zborovanje. Program g predvideva najprej prihod mladinskih delovnih brigad in f§ nato krajši program borbene partizanske pesmi. Nastopili g bodo tudi združeni pevski zbori in godbe. Zbranim udele- g žencem proslave pa bo spregovoril prvi komandant na- g rodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije g tov. Franc Leskošek-Luka. Med zaključkom zborovanja g pa bo velik ognjemet — pravijo, da takšnega še ni videla p Ljubljana — z Gradu, Nebotičnika, v Tivoliju in s heli- g kopterja. 5 Ko bo konec zborovanja, res ne vem, za kaj se boš p odločil. Možnosti boš imel toliko, da boš v precejšnji za- g dr egi. Če te bosta mikala ples in zabava, boš lahko odšel g na številna plesišča, kjer bodo igrali znani slovenski za- g bavni ansambli. Na osrednjem plesišču v Tivoliju bo = najbrž najbolj živahno, saj bo tu igral Adamičev veliki = zabavni orkester. Sicer pa, če ti bo tu prevelika gneča, g se lahko odločiš še za plesišča na novem kotalkališču, na g odbojkarskem igrišču, za zabavišča na Ajdovščini in Can- g karjevi cesti, na Trgu francoske revolucije, na Trgu revo- = luči j e, na trgu pred samopostrežno trgovino Supermarket, g Do polnoči bodo odprti tudi vsi muzeji v mestu, vse g galerije, vsi razstavni prostori. V preddverju Križank pa g bo ob 22. uri izvedla ljubljanska opera s sodelovanjem g Filharmonije in zbora mariborske opere Prodano nevesto, g Ob isti uri bo v drami predstava komedije Zvezde so g večne in v gledališču ročnih lutk na Resljevi cesti igrice g Volk in štirje kozlički. Kot vidiš, je izbira res velikfi. A počakaj, to še ni g vse. £e spored v ljubljanskih kinematografih. V kinu g Union bodo vrteli Balado o trobenti in oblaku. Predstave g bodo ob 11. uri, 13., 15., 17. uri in nato neprekinjeno od g 22. ure do 2. ure zjutraj. Kino Komuna bo predvajal Ve- g selico, predstave bodo ob enakem času, samo neprekinjene g predstave so podaljšane od 22. ure zvečer na 6. uro zjutraj, g V kinu Vič bodo vrteli domači film X 25 javlja. Tudi tu g bodo .predstave ob 11. uri, 13., 15. in 17. uri ter od 22. ure g do 2. ure neprekinjeno. V kinu Sloga bodo imeli dva g filma: ob 11. uri, 13., 15. in 17. uri poljski film Likvidacija, p od 22. ure zvečer pa $o 6. zjutraj bodo neprekinjeno vrteli g ameriške barvne risanke in nagrajene slovenske kratke g filme. V kinu Šiška bodo dajali nemški zabavni film g Prfoks ob 11. uri, 13., 15. in 17. uri ter nato od 22. ure g do 2. ure zjutraj neprekinjeno. Letna kina Tivoli in Kino g pred konzorcijem na Titovi cesti pa bosta vrtela od 22. ure g naprej neprekinjeno Balado o trobenti in oblaku. No, pa reci, če ni izbira res velika. Na vsak način g moraš priti za praznik v Ljubljano! g PRIJATELJ g Jeseniškim železarjem velja priznati, da so bili pionirji glede decentralizacije samoupravljanja. Že leta 1953 so izvolili 21 obratnih delavskih svetov. Toda objektivne okoliščine, to je takratni način delitve dohodka med podjetjem in družbo, administrativni način nagrajevanja in podobno, niso nudile neposredne materialne osnove za delo takratnih samoupravnih organov. Ko so obratni delavski sveti uredili najosnovnejše probleme, je njih delo skoraj zamrlo. Lani so se odločili za osnovanje samo štirih obratnih delavskih svetov namesto poprejšnjih 21. Le-tem so bile prisojene precejšnje pristojnosti. Kolektivi 31 enot (ekonomskih in proračunskih) so te dni izvolili delavske svete in upravne odbore in zbori sami so izvolili svoje predsednike. Zbori bodo začeli delovati naslednji dan. V primeru jeseniške železarne ne gre za kakovostni premik v samoupravljanju. Zbori enot so namreč temeljni nosilci samoupravljanja, delavski sveti in upravni odbori pa njihovi izvršni organi. Podjetje je razdeljeno na 31 enot (ekonomskih in predračunskih, bolje rečeno, organizacijskih enot). V dvajsetih enotah so osnovni delavski sveti, ki štejejo 454 članov, v enajstih enotah so osnovni upravni odbori s 63 člani. Razen tega so še štirje delavski sveti obratov in osrednji delavski svet. V primerjavi z minulim letom, ko so šteli predstavniški samo-upi’avni organi 169 članov (69 članov je štel centralni delavski svet, 100 pa obratni delavski sveti), je sedaj v vseh de- . lavskih svetih in upravnih odborih 688 članov, kar pomeni, da pride na vsakega desetega proizvajalca že en izvoljeni , član ali v upravni odbor ali v delavski svet. ZF.OR ENOTE TEMELJNI NOSILEC SAMOUPKAVLJANJA Temeljni nosilec samoupravljanja v jeseniški železarni je zbor ekonomske enote (ali proračunske), ki ga sestavljajo zaposleni ali v izmenah, delavnicah ali oddelkih. Zbor ima svojega predsednika, njegova mandatna doba je polletna. Sklepčnost zbora je veljavna, če , je udeleženih 30 °/o zaposlenih. Če je še ob drugem sklicu zbora udeležba manjša od 30 °/o zaposlenih, potlej obravnava ali sklepa o določeni zadevi delavski svet enote. Drugače; pove- ' dano, za vse zadeve, ki spadajjb' v pristojnost zbora ekonomske enote, delavski svet enote pri- -. pravlja le predloge in jih daje • zboru v obravnavanje in potrditev. To pomeni, dal je delavski svet v enoti izvršilni organ zbora le v primeru premajhne udeležbe odločujoči organ. Pristojnosti zborov ekonomskih' enot so med drugim: —- sprejemanje letnih planov, periodičnih in letnih obračunov ekonomske enote; — sprejemanje načel in meril za udeležbo posameznih članov ekonomske enote pri delitvi osebnih dohodkov, potrjevanje, sprememba in ukinitev norm; — sprejemanje okvirnega programa o uporabi sredstev . amartizacije za vzdrževanje, ki jih ima na razpolago ekonomska enota glede na finančni plan podjetja; — obravnava in sprejema normative zmogljivosti, materiala in delovne sile, zalog, surovin, pomožnih izdelkov in polizdelkov in podobno. Delavski svet ekonomske enote pa sklepa še posebej — o osnovanju' in ukinitvi delovnih mest ter o spremembah števila zaposlenih na posameznih delovnih mestih, sklepa o odpovedi delovnega razmerja članom ekonomske enote; — sklepa o izločitvi iz procesa proizvodnje neizkoriščenih osnovnih sredstev in jih daje na razpolago upravi osnovnih sredstev podjetja; — sprejema operativni plan velikih popravil (remontov) osnovnih sredstev ekonomske enote. Kjer šteje organizacijska enota okoli sto ali nekaj več članov, so osnovni upravni odbori. Tu pa ima zbor ekonorh-ske enote na videz manjše, upravni odbor pa večje pristojnosti. Zbor ekonomske enote sklepa o ukinitvi in odpiranju delovnih mest, o odpovedi delovnega razmerja, izločanju iz procesa proizvodnje neizkoriščenih osnovnih sredstev, sklepanju o velikih popravilih'-Upravni odbor pripravlja tako kot delavski svet predloge in jih daje zboru v odobravanje ih potrditev. POSEBNOSTI: DELAVSKI SVETI SKUPIN OBRATOV Delavski sveti skupin obratov, to je valjarn, topilnic, predelovalnih in strojno ener- getskih obratov, dokončno sprejemajo program o trošenju sredstev amortizacije za zamenjavo v okviru zneska, ki ga določa centralni delavski svet. Nadalje obravnavajo predloge rekonstrukcij in novih institucij, dokončno sklepajo, kadar ekonomska enota sama troši potrebna sredstva v okviru dodeljenega zneska in je rekca-strukcija ali investicija v sljda-du s perspektivnim planom podjetja. Med drugim tudi sprejemajo programe o trošenju sredstev skladov v okviru sredstev podjetja, ki jim pripadajo po določilih finančnega plana. Kot je moč razbrati iz pristojnosti, ki jih imajo, zbori ekonomskih enot (in proračunskih) in njihovi predstavniški organi, to je delavski sveti in upravni odbori, odloča- centralni delavski svet, o tistih zadevah, ;ki so pomembne za celo podjetje, to je o rekonstrukcijah, izdelavi letnega plana, načelih za oblikovanje in delitev ose^ nih dohodkov. Skratka CDS . di, kot pravimo, načelno P s(l ko podjetja. Podrobnosti V prepuščene temeljnim _ upravnim organom, to rom in njihovim predstavni J organom. Osnutek Pra_vilnlMih oblikovanju in delitvi os dohodkov, ki ga je uptavri^ bor centralnega delavsked11 ^ ta predložil v razpravo ■ rom ekonomskih enot, na^giir mer govori, da so z njitn pičena samo osnovna načela ^ kovanja in delitev oS®-ijo dohodkov, ki naj za®0 Oč,o.t' izfldJ Ščeri’ enotnost podjetja kot gosp ske organizacije nasproti bi, posameznim orgar1, ^ skim enotam pa je prep^^i da določajo svoja na^elanSsii' merila za udeležbo pri “ nem osebnem dohodku nrs zacijske enote. PETER DOR*1* Z RAZŠIRJENE PLENARNE SEJE REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA KOMUNALNIH IN OBRTNIH DELAVCEV ZA SLOVENIJO Pretirane bojazni so cokla razvoja Predsedstvo sindikata komunalnih in obrtnih delavcev za Slovenijo je sodilo, da bodo v 60 do 70 gospodarskih organizacijah v teh dveh panogah osnovali ekonomske enote, izvolili samoupravne organe ali da bodo odločanje o vseh pomembnih zadevah prepustili res vsem neposrednim proizvajalcem v zborih enot. Praksa pa je to predvidevanje ovrgla. V približno 100 komunalnih in obrtnih gospodarskih organizacijah so že ali pa bodo v kratkem decentralizirali samoupravljanja. V teh in v drugih gospodarskih organizacijah pa se seveda ob tem pojavlja še vrsta odprtih vprašanj. Ponekod z decentralizacijo tudi še oklevajo. Zato je bila za tokratno razširjeno plenarno sejo decentralizacije samoupravljanja to edina točka dnevnega reda in na njej so bile izrečene pobude za nadaljnje delo. delavski svet podjetja, V“^0ri' ne bi pomenilo, da pri 1 " -Posvetovanje s predstavniki komunalno obrtnih kolektivov, ki šo bila v Ljubljani, Mariboru, Kopru in Novem mestu (tako je bilo rečeno na seji), so dala vrsto zanimivih pobud za hitrejše usposabljanje organov neposrednega upravljanja.. Na območju- .ljubljanskega okraja 1 se teh opravil lotevajo v 30 . večjih obrtnih in kornunalnih organizacijah, ha območju mariborskega okraja v 12, v koprskem v 21, celjskem 7, novogoriškem 6, v kranjskem v 9, novomeškem v 20 gospodarskih organizacijah itd. Seveda je še moč . čutiti iz vrst operativno tehničnih vodstev »pomisleke«' proti decentralizaciji, ki jih leti podkrepljujejo s pretirano bojaznijo, češ da za to še ni potrebnih organizacijsko tehničnih pogojev. K temu prida-jajo še, da je decentralizacija nemogoča, ker ni dovolj vskla-jen proizvodni proces, ker je koncentracija sredstev pogoj za normalno delo, dalje da to preprečuje različno opremljenost ekonomskih enot, pogostejše premeščanje delavcev iz enote v enoto, kar naj zamota obračune in podobno. Ponekod vidijo tudi smisel decentralizacije samo v ozkem prenašanju pristojnosti glede osebnih dohodkov. Takšna enostranska in primitivna stališča ne koristijo, temveč škodujejo gospodarjenju, je bilo rečeno na plenarni seji. Tako v poročilu kot tudi v razpravi pa so bila izrečena napotila, katere pristojnosti velja prenašati na neposredne proizvajalce. Kolektive ekonomskih enot velja zadolžiti za skrb z osnovnimi sredstvi - in poravnavanje obveznosti in razpolaganje s sredstvi, ki izhajajo iz , naslova amortizacije in podobno. Vsaka ekonomska enota naj bo odgovorna za svoja obratna sredstva. Če bo sama odgovorna zanje, bo zainteresirana za smotrno izkoriščanje, hitro obračanje denarja, za normalne zaloge, ki so potrebne za obratovanje in predelavo ali za izdelavo določenih storitev. O prodaji, plačilu izdelkov in uslug bodo potem razpravljali vsi proizvajalci, vsa enota in ne samo računovodja, komercialist in direktor, kar je bilo doslej čestokrat v navadi. ;Brez premislekov velja prenesti na kolektive skrb za oblikovanje in razdelitev osebnih dohodkov,'dalje urejanje delovnih razmerij. Organom samoupravljanja ne more biti vseeno, na kakšen način in s kakšnimi delavci je sklenjeno delovno razmerje, ali' odgovarja njih strokovnost zahtevam de- za nesreče na delovnem mestu ali izven njega in pozorni do bolezenskih dopustov, kajti vse to vpliva na dohodek njihove enote. Zato velja tudi to področje dela prepustiti njim samim. Sklepanje o gradnji oziroma nakupu novih sredstev, najemanje kreditov zanje, so zadeva, o kateri mora ekonomska enota izreči svoje mnenje> jo jih bo le-ta prevzela v 5 na-skrb in odplačevala [e- jeta posojila. Zato, je čeno na seji, brez PrlS prizadetih ekonomskih pjti praviloma ne bi smeli ^ novih osnovnih sredstev 3 g^, nje najeti posojila. Kjer ločijo za skupni poslovni y ko o trošenju sredstev °^. (o izKL .j hi uvr ščanju teh sredstev ne bi . 0li izreči svojih stališč tudi $ proizvajalcev. Nasprotno, ^ev, odločanjem o uporabi enie bi moral izreči svoje hg^gii zbor pristojne enote. P° « postopek naj bi veljal t odtujitev osnovnih sreds-6 ; rr Na tokrat razširjeni s®-1 publiškega odbora sindik3 cev munalnih in obrtnih °e te za Slovenijo je bilo izrečen iiko pobud in izrečeno .^3 odgovorov na še doslej rjp_ ki le živijo v njenem ob-j. °^u- V večini primerov usta-že poslujejo ves dan. S jb, da smo varstvene ustanove 6nesli v pristojnost stano-^iskih skupnosti, smo hkrati segli več uspehov. Varstvene lag ?0Ve se bodo tako laže pri-^sajale potrebam družine, čla-k ,stanovanjskih skupnosti pa j P0 (ponekod so že) začutili, l ie ustanova predvsem nji-0.v^ last in, da je le od njih ^sno, kako se bo razvijala. B h je bilo takoj pri prenosu ustojnosti ponekod opaziti Polnoma napačna pojmovali- V nekaterih občinah so ^Pdski odbori formalno predali jstvene ustanove v roke sta-jl^^jskih skupnosti, ne da bi Tal osnovna sredstva, j, ko je na primer v Celju šele Pritisk članov stanovanjske , Ppnosti občina dala tudi ne-^1 sredstev. V nekaterih pri-pa tudi stanovanjske p^Ppnosti niso bile dovolj pri-n^avljene na sprejem take usta- 3Labi POGOJI ZA DELO jiv,6 5°Sledamo, v kakšnih pota -kinoma stare prostore, ki živijo in delajo varstvene vJ?n°Ve’ bomo videli, da imajo J. ■j^Pionalno ne odgovarjajo, ho h Ustanove porabijo ogrom-Drn denarja za neprestana po-adaptacije itd. Ustano-r,r’ ki so nastale v blokih, se Sq Vl tam, kjer otroci živijo, pa Pom6 hitro znašle, ker so jim sti “asale stanovanjske skupno-S6' Nerodnost je le v tem, ker ha n?ra50 take ustanove vezati v Šolske kuhinje in obrate ŽinT2bene prehrane, .. žbene prehrane, ki so v bli-Najbolje so se odrezale St0n>te ustanove, kjer so pro-^ ha novo zgrajeni. Vendar l5atubi tu treba opozoriti na ne-So v 6 nePravilnosti. Arhitekti Pačrtih za varstvene usta-h0ve Vse preveč razkošni. Usta-Ptafi •pa po nepotrebnem za-5o v-1ai° veliko denarja s tem, lij. Saka naroča svoj načrt. Koti sredstev bi prihranili, če ^ zdelali nekaj tipov načrtov take ustanove! ži }l.?adnjem času so pri Zve- ki bi pomagala reševa- stanovanjske skupno- Le še malo pa bc. na kotalkališču v tivolskem parku nova betonska plošča. Delavci so pohiteli z betoniranjem, kajti na tem objektu bo na večer pred dnevom vstaje eno izmed mnogih zabavišč RAZGOVOR Z JERNEJEM STANTETOM, PREDSEDNIKOM VIŠJEGA GOSPODARSKEGA SODIŠČA LRS »Gospodarsko sodstvo je v težavah« Že ob zbiranju gradiva za prispevek »Ven iz začaranega kroga«, ki smo ga objavili v zadnji številki našega lista, pa tudi v teh dneh smo slišali veliko pritožb gospodarskih organizacij, da gospodarska sodišča prepočasi delajo in tako podjetjem ne nudijo tiste pomoči, ki bi jo morala. Predsednik Višjega gospodarskega sodišča LRS tovariš Jernej Stante je v zvezi s tem rad odgovoril na dvoje naših vprašanj. — Slovenska gospodarska sodišča, ki so lani obravnavala več kot 48.000 mandatnih tožb, v katerih so se podjetja tožila za 45,46 milijarde dinarjev neporavnanih medsebojnih obveznosti, so samo v petih mesecih letošnjega leta razsodila v 26.000 tovrstnih primerih in v vrednosti 37,5 milijarde dinarjev. Kako tolikšen porast mandatnih tožb nasploh vpliva na hitrost poslovanja gospodarskih sodišč? »Razen- reševanja mandatnih tožb in izvršilnih predlogov spadajo v pristojnost gospodarskih sodišč tudi številna druga, za naše gospodarstvo pomembna opravila, ki pa jih je masovnost plačilnih nalogov in njim sledečih rubežev skoraj že zasenčila. Gre za reševanje številnih dejanskih spornih zadev med gospodarskimi organizacijami na prvi in na drugi stopnji, ki jih s plačilnim nalogom ni mogoče rešiti. Povod za te redne tožbe je v pretežni meri neizpolnje- vanje ali napačno izpolnjevanje pogodb, površnost pri sklepanju poslov, neustrezajoča kvaliteta, neprimerna embalaža, količinski primanjkljaji, spori s področja gradbeništva, transporta, špedicije, potem zahtevki v zvezi z nesrečami pri delu zaradi opustitve varnostnih ukrepov, spori ob odcepitvi obratne enote ali razdelitvi podjetja, povzročitev ^kode in podobno. Vsi taki spori se lahko rešijo šele po pravilno izvedenem rednem pravdnem postopku, ki je lahko dolgotrajen in težaven. Vseh takih sporov je bilo lani pred slovenskimi gospodarskimi sodišči kar 4665. Treba je’ omeniti tudi sojenje v gospodarsko-kazenskih zadevah (gospodarski prestopki), razsojanje v obračunsko upravnih sporih (med gospodarsko organizacijo in službo družbenega knjigovodstva), vodstvo gospodarskih registrov ter uvedbo in izvedbo prisilnih likvidacij. Glede na velik porast mandatnih tožb in rubeži, ki jim ZBOR PROIZVAJALCEV RAZPRAVLJA SEDAJ TUDI O NAŠIH PROBLEMIH Po decentralizaciji na kranjski pošti sti r ______________________i VankVahko formirala. XV stano-tjuh* skupnosti Poljane v ki i3i‘lani živi več arhitektov, Sesta Prav lahko pomagali pri stvej.1 načrtov za njihovo var-ustanovo. Pa ne le pri tfcs ?’ fake skupine bi lahko Honj.J^irazličnejšimi deli pri-kar , do čimcenejše rešitve, ^irn v korist le njim sa- Var>istako pa se člani stano-6te skupnosti čestokrat vse stan 1° zavedajo, da niso le alci, temveč člani velike skj^ In kako je z vzgbjitelj- Kadrom za te ustanove? Novo podjetje sestavljajo 4 ekonomske enote, ki so formirane tako, da se pokrivajo s teritorijem občin. Problemi podjetja ne ostajajo več le problemi kolektiva, temveč razpravljajo o njih tudi na okrajnih in občinskih forumih, predvsem na zborih proizvajalcev. Pri kolektivu se že opaža težnja po čim racionalnejšem gospodarjenju. SKRB liko^8! časa je bilo zelo ve-ga ltajrnanikanje vzgojiteljske-saa za šolske otroke. Stavbi -i6 mnogo izboljšalo s |ola va ie srednja vzgojiteljska ,°lsk;i,nesla v program vzgojo K\otr°k 6fla kader p 0cldelek ?0t,alaa§oška služba komun bi sedaj mnogo več pozor-,3ojrieeaStetiti nagrajevanju Statiov=u kac!ra v varstvenih au- Velika je namreč do 12. leta. Za pa je ta šola od-za odrasle. V sestav Skupnosti PTT podjetij je do nedavnega sodila tudi kranjska pošta. Podjetje je sicer imelo svoj delavski svet in upravni odbor, ker pa nista ta dva upravljala niti z osnovnimi sredstvi, niti s čistim dohodkom, je bilo to upravljanje pravzaprav le na papirju. Novo podjetje sestavljajo štiri osnovne ekonomske enote, ki so jih formirali tako, da pokrivajo teritorije občine, se pravi, da vse izvršne enote sedanje pošte na območju občine tvorijo osnovno ekonomsko enoto, tako imenovano komunalno pošto. Poštarji upravičeno pričakujejo, da bo v novih pogojih prišlo do vse tesnejšega sodelovanja, razumevanja in reševanja skupnih problemov, med pošto in komuno. Organi delavskega samoupravljanja v podjetju imajo sedaj pravico nad upravljanjem in razpolaganjem z osnovnimi in obratnimi sredstvi, z investicijami, z vsemi fondi, pravico ugotavljanja in razdeljevanja skupnega dohodka, kakor tudi vse ostale ekonomske pravice. Največja je nedvomno pravica, da v soglasju z ostalimi organi določajo lokalne cene za ptt usluge na področju podjetja; na primer ceno krajevnim telefonskim pogovorom itd. Delavski sveti osnovnih enot bodo v prihodnje razdeljevali čisti dohodek na osebne dohodke in fonde, odločali o formiranju in uporabi fondov, o združevanju sredstev posameznih fondov, sprejemali pravilnik o nagrajevanju oziroma o delitvi osebnih dohodkov, odločali bodo o koriščenju amortizacijskih sredstev, sredstvih investicijskega in rednega vzdrževanja tistih osnovnih sredstev, ki so dana osnovni enoti v upravljanje. Dalje sprejema DS plan osnovne enote na temelju nalog in planov novega podjetja, odloča o izboljšanju pogojev za pravilno in redno vzdrževanje ptt službe, skrbi za izboljšanje higiensko tehnične in zdravstvene zaščite pri delu, za strokovno usposabljanje delavcev, za družbeni standard v okviru enote, sprejema poslovnik osnovne enote itd. V osnovnih enotah doslej sicer samoupravljanje še ni zaživelo, ker je pač minila šele kratka doba, odkar so enote dobile pristojnosti. Vendar nekateri uspehi so že tu. Tako so na primer preprečili veliko fluktuacijo pismonoš na ta način, da so napravili korekturo tarifnega pravilnika. Tarifne postavke — ki za zdaj še obstajajo — niso bistveno spremenili, pač pa so prelili sredstva v premijski pravilnik. Seveda se v kolektivu že pripravljajo na kompleksno nagrajevanje po delu, ki ga bodo uvedli takoj, ko bo znan brutto dohodek. V osnovnih ekonomskih eno- tah so že začele delati tudi komisije za sprejem in odpust delovne sile. T. M. morajo dajati gospodarska sodišča zaradi splošnega kritičnega finančnega stanja gospodarskih organizacij pač prioriteto, obstoji resna nevarnost, da bo delo na omenjenih področjih dejavnosti gospodarskih sodišč vedno bolj zaostajalo. Dejansko že prihaja do zaostankov, kar sicer ne velja v tolikšni meri za področje Slovenije, kot za gospodarska sodišča v drugih republikah. Vsekakor pa so gospodarska sodišča povsod po državi v vse prej kot zavidljivem položaju. Mandatnih tožb, a tudi drugih zadev je vsak dan več, priliva novega kadra pa ni. To velja tako za sodnike, kot za pisarniško osebje. Zaradi dosti boljših prejemkov se večina mlajših pravnikov raje umeri v gospodarstvo in tam tudi ostane, isto pa velja tudi za administrativne moči. Čeprav delajo slovenska gospodarska sodišča stalno preko rednega delovnega časa, popolne ažurnosti v zvezi s plačilnimi nalogi vseeno niso mogla doseči. Tako traja od vložitve tožbe na sodišču pa do odpreme plačilnega naloga pri gospodarskih sodiščih v LRS povprečno 10 dni. Sodnik sicer izda plačilni nalog običajno še isti, oz. najpozneje naslednji dan po prihodu tožbe, vendar sodna administracija ne zmore sproti napraviti nadaljnjih administrativnih opravil. Tako se spisi kopičijo v sodnih pisarnah in morajo včasih tudi kak teden ali dva počakati, preden pridejo na vrsto za odpremo. Še bolj kritično pa je v drugih republikah, kjer poteče od vložitve mandatne tožbe pa do odpreme plačilnega naloga precej daljši čas. Naj povem, da gospodarski sodniki opravljajo svoje številne nadure brezplačno! Razlog: v proračunu so predvidena samo sredstva za nadure administrativnega osebja, za sodnike pa take postavke ni. Plačila sodniških nadur namreč naj ne bi bilo združljivo s funkcijo in položajem sodnika kot izvoljenega organa. V času, ko povsod dajemo poudarka plačilu po učinku, prizadevnosti in družbenemu pomenu tudi v javnih službah, tako ■ stališče upravičeno preseneti.« — Kako bi, po Vašem mnenju, pospešili postopek pred gospodarskimi sodišči, da bi prišlo do hitrejše poravnave medsebojnih terjatev med gospodarskimi organizacijami? »Plačilni nalog gospodarskemu sodstvu ni nujno potreben. V celoti bi ga lahko nadomestili z izvršilnim predlogom. Ta naj bi bil opremljen z istimi listinami, kakor je zdaj opremljen plačilni nalog. Listine, ki jih gospodarske organizacije izdajajo in tudi. same overjajo, so enakovredne javnim listinam. To so listine, ki kažejo obveznosti dolžnika do gospo- darske organizacije. Te listine bi lahko predstavljale izvršilni naslov, izvršilni predlog pa naj bi slfmel enostavno na teh listinah. Gospodarska sodišča bi reševala tako izvršilne predloge na ta način, da bi neposredno dovolila izvršbo proti dolžniku. Do izvrdbe izvršbe pa bi prišlo le tedaj, če dolžnik v roku od 8 dni ne bi ugovarjal. Če bi prišlo do ugovora, bi tak ugovor sodišče reševalo v rednem postopkUv. Če pa dolžnik ne bi ugovarjal, bi sodišče po preteku 8 dni izvršbo realiziralo na dolžnikovih sredstvih pri njegovem bančnem zavodu. S tem bi odpadli plačilni roki iz mandatnega postopka, odpadli bi tudi izdatki za takse, ki so zvezani s tem postopkom. Plačilni rok, ki sedaj traja najmanj 20 do 30 dni preko mandatnega in izvršilnega postopka, bi se skrajšal na največ 10 do 15 dni. Če razen tega upoštevamo, da sedaj gospodarske organizacije največ pri 8 do 10 »/o vseh mandatnih tožb ugovarjajo plačilnim nalogom, se mi res ne zdi potrebno, zakaj bi obstojal še tak vmesni formalistični mandatni postopek zaradi bore 8 do 10°/o oporeka-nih plačilnih nalogov. Stalno naraščanje mandatnih tožb predstavlja, kot rečeno, veliko obremenitev za kadre, ki delajo v gospodarskem sodstvu. Toda vlaganje mandatnih tožb predstavlja precejšnje delo in obremenitev tudi za gospodarske organizacije, saj je treba najprej sestaviti in vložiti tak predlog, potem poizvedovati glede pravnomočnosti in vložiti nadaljnj-e predloge, da sploh pride do izterjatve mandatnih zahtevkov. Sodim, da bi se obremenitev gospodarskih sodišč zmanjšala na polovico, če bi odpravili plačilne naloge in bi prešli neposredno na reševanje izvršilnih predlogov. Drugače rečeno: to bi omogočilo naglejše reševanje gospodarskih sporov na sploh. Moram pa pripomniti, da bo omenjeni predlog za odpravo plačilnega naloga, kot nepotrebnega sodnega akta, marsikje naletel na nasprotovanje; to pač zato, ker v naših pravniških krogih še mnogo preveč prevladujejo tradicionalna pravna pojmovanja ter vsaka novost, ki kakorkoli izstopa iz že utečenih tirnic klasičnega materialnega in procesnega prava vzbudi nezaupanje in številne teoretske pomisleke. Dinamika našega razvoja pa seveda zahteva tudi od našega pravnega sistema največjo stopnjo prožnosti in sposobnosti stalnega prilagajanja potrebam tekočega življenja. To še posebej velja za naše gospodarsko sodstvo. Zato pričakujem, da bo prej ali slej prišlo do nakazane reforme mandatnega postopka pred gospodarskimi sodišči. 1 = Če se prav spominjam, sem lani pisal članek o tem, kako so občine prevzele skrbništvo nad knjižnicami. Zato, ker je dobro založena in skrbno urejevana knjižnica pravzaprav temelj vse vzgojno-izobraževalne dejavnosti v občini, ker je prepotrebno zaledje za dejavnost delavskih in ljudskih univerz, izobraževalnih središč v gospodarskih organizacijah, vseh šol, vseh družb eno-političnih dejavnosti. Mislim, da sem tedaj tudi zapisal, da se poslej obetajo slovenskemu knjižničarstvu veliko boljši časi, da se upravnikom knjižnic ne bo potrebno več potegovati za vsak dinar posebej, za vsak'hov kartotečni list, za vsak meter nove knjižne police. In bil sem trdno prepričan, da bo tudi tako. Zdaj pa nisem več tako zelo prepričan v moj takratni optimizem. Kdor si v trboveljski knjižnici izposoja knjige, nikoli ne ve, ali jih bo dobil ali ne. Ne zaradi tega, ker bi bila knjižnica slabo, založena, nasprotno, v njej je že nekaj več kot 15.000 zvezkov. Nerodno je pri tem samo to, da si bralec lahko izposodi samo tiste knjige,, ki so urejene po policah. Teh pa je morda tri tisoč, morda štiri tisoč, morda celo pet tisoč zvezkov. A za vse druge je zmanjkalo prostora in' so jih morali zložiti v velike kupe po kotih sob. In če obiskovalec po naključju potrebuje prav tisto knjigo, ki leži v enem izmed kupov, knjižničarki ne preostane drugega, kot da ga odslovi z »nimamo«. Kako naj sirota med vsemi temi kupi najde prav to knjigo! Pa, ali res ni moč najti v Trbovljah primernih prostorov za knjižnico? Povsem drugače je v Zagorju, čudovito knjižnico imajo. Tako lepo urejenih in tako sodobno opremljenih prostorov doslej sploh še nisem videl. Tudi knjig imajo veliko. Pa vendar so Zagorjani kljub knjižnici in knjigam brez knjižnice in knjig. Vzrok je v tem, ker' doslej še niso mogli najti knjižničarja. Tako je zagorska knjižnica zaprta že skoraj leto dni. Pa, ali res ni moč najti v Zagorju človeka, ki bi prevzel knjižničarske posle? V Dobrovi pri Ljubljani pa nimajo več s knjižnico prav nobene skrbi vse od tistega dne, ko nimajo več svoje občihie: Knjižnico' s6> takrat preselili iz zadružnega doma, ■ poiskali-prazen kotiček, zmetali knjige na tla in zaklenili vrata, Kaj .bi-belili ■občinskim možem glave še s tem, ko pa'je-tako preprosto najti tudi drugačno rišiiev? Pa, ali v občini res ni nikogar, ki bi vzel ključ in odklenil vrata h knjigam? Mislim, da je moj takratni optimizem doživel hud demanti. V tem kraju se pripravljajo na veliko prireditev. Predstavnik organizatorjev sejma se je oglasil tudi v domačem gradbenem podjetju in vprašal, kaj bi oni lahko prispevali za razstavo. Kajti spodobi se, da so zraven. V podjetju so mencali in tuhtali, pa rekli: »Res ne vemo, kaj bi pokazali. Morda pa imate vi kako idejo?« Pa je zastopnik organizatorjev odvrnil: »Imam — stanovanja pokažite. Postavite na primer malo večjo maketo (če ne morda kar provizorij v naravni velikosti) enosobnih, dvosobnih in trisobnih stanovanj, ki jih zidate; opremite jih tako, kot so predvideli vaši projektanti, pa napišite, koliko katero izmed njih stane. Zdaj, ko zanje delate kalkulacije in potem, ko bodo čez dve, tri leta ta stanovanja vseljiva. Vi bi potem od obiskovalcev in interesentov naše prireditve, torej potrošnikov, lahko dobili mnenja, kaj jim je na teh stanovanjih všeč. in kaj ne. Lahko bi potem. i eventualno, prilagodili, projekte, pocenili to in ono in prihranili marsikatero. . razočaranje ... Potrošniki bi tako lahko dobili vpliv na stanovanjsko gradnjo ...« . Zastopnik, organizatorjev ni utegnit končati, ko so ga tovariši.iz gradbenega podjetja prekinili: »Ljudi da bi vpraševali? Saj bi bila. zmešnjava. Saj veste, kako je z ljudmi. Vsak hoče- nekaj svojega. To je utopija, v to se . ne spuščamo...« ........................... ■ Gradbena podjetja pa se že toliko časa prizadevajo, da bi se- poslovila od uslužnostnega načina gradnje in da bi namesto-tega postala proizvajalci stanovanj. Takrat bodo seveda morala upoštevati želje potrošnikov. Toda — sedaj, ko imajo imenitno priložnost, da. poizvedo za. mnenja bodočih uporabnikov stanovanj, v tem podjetju, (in . tudi drugod) govore o utopiji. Mar ni to malo čudno in. nerazumljivo? ....... H KRONIKI .TEGA TEDNA SO PRISPEVALI ■ | ' E Trbovlje, Zagorje ih Dobrova — B. SAMARIN......| 2. Maribor — M. GOVEKAR g POST OP I N J AH D E LAV S K E EN 0 T N OSTI ^ IZIGRANO ZAUPANJE S sestanka ljubljanskih stanovanjskih zadružnikov pri Republiškem sindikalnem svetu Pred nedavnim smo v našem listu (v članku pod naslovom: »Opeharjeni zadružniki«, objavljenem v DE št. 24) pisali o težavah, v katerih so se znašli ljubljanski stanovanjski zadružniki, ki so že izpolnili vse svoje obveznosti in podpisali zaključne pogodbe, pa so jih tik pred rokom, določenim za vselitev, poklicali na Zavod za zadružno gradnjo in jim povedali, da bodo morali v nekaj tednih .plačati še milijon in celo več dinarjev, če bodo hoteli dobiti stanovanja. Ne bom ponavljal vsega, kar smo že povedali, saj je — milo rečeno — čuden odnos Zavoda za zadružno gradnjo v Ljubljani in upravnih odborov občinskih stanovanjskih skladov do zadružne gradnje močno odjeknil ne samo v Ljubljani, pač pa po vsej republiki, in številni naši bralci vedo, za kaj gre. Danes se zadružniki, ki so že vplačali svoje vloge ali pa jih vplačujejo, in mnogi ljudje, ki so se nameravali vključiti v zadružno gradnjo, zaskrbljeno vprašujejo, kaj bo z njihovo dobro voljo in prizadevnim varčevanjem, če mora v sedanjem sistemu zadružne gradnje le ena pogodbena stran izpolnjevati svoje obveznosti, druga pa ravna s pogodbo kot s kosom papirja. Po objavi tega članka je Komisija za standard pri Republiškem svetu Zveze sindikatov skupno z okrajnim sindikalnim svetom sklicala sestanek/ na katerega je povabila nekaj zadružnikov, da bi se skupno dogovorili, kaj storiti. Vabila jih je osem, prišlo jih je več kot trideset. Tako veliko zanimanje zadružnikov za ta sestanek je dokaz, kako močno so ti ljudje prizadeti. Naj iz zapisnika sestanka povzamem nekaj misli. KRATKOVIDNA POLITIKA Zadružniki so' govorili: Mnogi smo bili sprva vključeni v lastne stanovanjske .zadruge. Nekateri so jih. hoteli ustanoviti. Pa so nas poklicali' in . nam rekli, naj ",se vključimo v Zavod za zadružno gradnjo, ki so ga tedaj ustanavljali, češ v skupnosti je moč, v Zavodu boste prej in laže prišli do stanovanja. Verjeli smo jim. Prijavilo se je kakih tri tisoč in več ljudi. Nekako tisoč nas je bilo, ki smo sklenili pogodbe, s katerimi smo obljubili, da bomo do določenega roka vplačali svoje vloge — od 15 do 20 odstotkov gradbenih stroškov. Druga sredstva pa bo prispeval stanovanjski sklad. Kot kredit, seveda. Imenovali so svet Zavoda, v katerem pa je le toliko zadružnikov, da bi jih lahko preštel na prste ene roke (in še bi nekaj. prstov ostalo), začeli, sp varčevati in vplačevati svoje deleže. Minilo je nekaj let. Ob koncu predlanskega leta je Zvezna ljudska skupščina sprejela nove stanovanjske zakone — o finansiranju stanovanjske graditve, o. stanovanjskem zadružništvu itd. S stanovanjsko reformo naj bi , na tem, tolikanj pomembnem podrpčju našega življenja odpravili ostanke administrativnega poslovanja, na široko naj. bi odprli vra-. ta. pobudi posameznikov, organizirali številne službe za varčevanje, decentralizirali naj bi . družbena sredstva za gradnjo stanovanj, stanovanje naj bi postalo potrošna dobrina, ne pa privilegij ali darilo družbe. To reformo so pozdravili tudi zadružniki Zavoda za zadružno gradnjo v Ljubljani. Upali so, da bodo poslej še laže in hitreje dobili stanovanja. Takrat so v Ljubljani ustanovili stanovanjske sklade v občinah in izvolili njihove upravne odbore. Rekli smo: Prav, čim bliže je denar potrošniku, čim več ljudi- odloča,- kako naj bi ga uporabili, tem boljše bo. Toda zgodilo se je nekaj, česar .nihče ni pričakoval. Mnogi upravni odbori občinskih stanovanjskih skladov so pozabili na stare obveznosti, nekateri pa so jih izpolnili le delnot Ukvarjajo se z novimi 'razpisi, s katerimi zahtevajo od štirideset do petdeset odstotno soudeležbo in interesentov je obilo,' seveda pa je med ' njimi največ podjetij-Naše varčevanje, naši vplačani deleži, naše pogodbe — ‘vse to jim je deveta skrb. — Zavod 'se je zaradi tega in nekoliko tudi zaradi podražitve gradbenega materiala znašel v denarni zagati. Potreboval bi še 750 milijonov dinarjev, če hoče izpolniti svoje obveznosti do 293 zadružnikov, ki so lani decembra podpisali zaključne pogodbe, in do 150 borcev, ki bi morali že letos dobiti stanovanja. KJE SO ORGANI ZADRUŽNIKOV Medalja pa ima še eno stran. Stanovanjski zakoni, ki jih je sprejela Zvezna ljudska skupščina, govore tudi o notranji organizaciji stanovanjskih zadrug, o zadružnem samoupravljanju. Nemogoče si je zamisliti, da bi zadruga, Zavod za zadružno gradnjo ali kakršnakoli druga organizacija ljudi, ki so se združili, da bi s svojimi sredstvi in krediti skupnosti dobili stanovanja, dobro poslovala, če o njenem poslovanju ne bi razpravljali, sklepali in odločali zadružniki sami. Vendar so v Zavodu za zadružno gradnjo v Ljubljani imenovali samo svet Zavoda, v katerem je, kot že rečeno, le toliko zadružnikov, da o njihovem sodelovanju v upravljanju sploh ni vredno govoriti. Samoupravnih organov zadružnikov ne poznajo. In tako je stvar Zavoda na videz le stvar nekaj ljudi, ne pa vseh zadružnikov. Vse skrbi in tegobe so si naprtili na pleča vodilni tovariši Zavoda, medtem ko zadružniki... Kaj bi govoril. Naj povem samo, da so se v zadnjem času, ko je v Zavodu za zadružno gradnjo izbruhnila kriza, sestajali tudi v oštarijah, da bi se pomenili, kaj naj store, na koga naj se obrnejo, koga naj poprosijo za pomoč. Danes govore, da bi bilo bolj prav, če bi Zavod decentralizirali, če bi v občinah ustanovili stanovanjske zadruge in bi Zavod spremenili v servis, ki bi posredoval načrte, iskal lokacije, zbiral osnovno dokumentacijo in nadzoroval gradnjo, se pravi, ukvarjal bi se z usluž-nostno dejavnostjo,'in zadruge bi se ga svobodno posluževale, če bi sodile, da same ne morejo rešiti vseh teh problemov. 2e prav, morebiti bi bilo to dobro, toda prav. gotovo .ne bi veliko pridobili, če v zadrugah ne bi uveljavili resnične samouprave zadružnikov. Dejstvo je, da se Zavod za zadružno gradnjo ne bi . znašel v takšni zagati, v. kakršni je. sedaj, in da med zadružniiti. ne bi vladalo takšno vzdušje, kot vlada te dni, če bi bile skrbi in tegobe in sploh upravljanje stvar zadružnikov, če bi zadružniki imeli, če bi si. izbojevali svoje pravice. ZAVOD GROZI Ker prizadevanja tovarišev iz Zavoda, da bi jim upravni odbori občinskih stanovanjskih skladov nakazali obljubljene vsote, niso obrodila sadov,. šo pokazali takšen odnos do zadružnikov, za. katerega lahko rečemo, da je vsega obsojanja vreden. Poklicali so nas in nam rekli, da moramo plačati 40 “/o vseh gradbenih stroškov, če hočemo dobiti, stanovanja. Rekli smo jim, da smo svoje pogodbene obveznosti že izpolnili, vprašali smo jih, kaj potlej sploh pomenijo pogodbe, pa se je izkazalo, da se nanje požvižgajo. Povedali smo jim, da bomo poklicali na pomoč sodišče, saj človek, ki je pet ali šest let varčeval, si od ust odtrgoval, da bi plačal 600 ali 800 tisočakov in tudi več kot milijon kot svoj polog za stanovanje, ne more v nekaj dneh ali nekaj tednih dobiti še milijon dinarjev, pa tudi podjetja, v katerih delamo, nimajo toliko denarja obešenega na klinu, da bi nam ga lahko takoj dala. Dobro, smo rekli, pa če je kdo med nami, ki lahko dobi tolikšno vsoto in vam jo da, kdo mu zagotavlja, da bo potlej res dobil stanovatije in da ga ne boste čez teden ali dva spet poklicali in mu rekli: Ne 40, ampak 50 odstotkov boš plačal. In veste, kaj so nam odgovorili: Pojdite na sodišče, dosegli boste- le1 likvidacijo -Zavoda — in' to bi bilo,-kot j e.'kazalo, njim kar prav. ■ •;- • ; - Seveda bi jim bilo prav. Vr- nejo ti tisti denar, ki si ga v* žil, gradbeni material, ki so & pred leti poceni kupili, Pa a nes drago prodajo. , Mene so prepričevali, vzamem denar nazaj, kaj se ■ hotela, vzela sem ga. Kje pa J dobim še en milijon? Bili so K8 zadovoljni. IN KAJ SEDAJ? S takšnimi metodami P*®? blema ni moč rešiti. Z nji rušijo naš celotni sistem, ki ga ustvarili s stanovanjsko r formo, povzročajo nezadpvo stvo in nejevero, izigravajo upanje, škodujejo našim P0 devanjem, da bi ustvarili odnos do stanovanja. Takšno rokratsko iskanje izhoda iz gate je v nasprotju s celotn našim družbeno-političnim r®7 vejem, saj v ljudeh ubija vo j in pripravljenost do sodeio Rešitve bi morali drugje in. ne pri zadružniJo ' Če ima nekdo toliko . denan kot ga sedaj zahtevajo, in je pripravljen dati, če mu ga podjetje, v redu, toda poS0® je pogodba in treba jo jf "jg štovati. Nove pogodbe naj D s kakršnekoli, stare pogodbe v mora Zavod izpolniti. Iz'KaZklj, se je, da bi bilo prav, če bi s^j, cali sestanek najodgovornel ^ predstavnikov občin, na rem bi ugotovili, kako ia orj kakšen način bi upravni .0 ki jih potrebuje za dopolni- 0 asortimenta v svojih trgovi-an- Sicer pa ima vsak partner Slede prodaje proste roke. , Obe poslovni zd-ruženji sta že J^agli določene uspehe. Posa-proizvajalci opuščajo določene vrste izdelave čevljev in odločajo za tisto proizvodnjo, ^ io najlaže zmorejo in ki je jrn:e finančno najbolj ugodna. ta način že povečujejo pro-uktivnost dela in ekonomičnost 1 podnje. Da bi laže zadovo- Potrošnika (obenem pa pri-aoejali težave konkurenci) sta 6 Poslovni združenji posvetili * ooej skrbi novim modelom evIjev (zlasti otroškim), ki jih ^Pravljajo ob sodelovanju z .Ravniki, ortopedi in drugimi ^okovnjaki. »Planika" med ^gim računa, da bo lahko uprla več novih trgovin s ser-j snifni popravljalnicami čev-Jev’ Potem specializirano pro-. lalno otroških čevljev iz:vseh • gosiovanskih tovarn, kolikor Ith pač lahko dobili. »Peko* ovanskih tovarn, kolikor ^ a spet svoje načrte. Med obe-, a ^druženjima pa se z vsakim , em bolj nabira kopa raznih "uosebojnih očitanj, kdo je in tr^^ bdiši, kdo dela več v ?utnih in »perspektivno za-2®nih" napak itd., itd. ali l raestn°st in prednosti ene (j., ^ruge oblike poslovnega so-°vVanja I*0 razgalil in doka-Pričt 6 ®as' -ie kakršnokoli Vo ^an-,"e ° tcm prepir za oslo-Oz- Senco- Toda prav v tej senci, 'roma v ozadju vseh teh do- . U^dUJU V S «11 l/Cll ^Janj je očitno, da ne gre sa-i,, zato, da bi se kar čez noč ^ azalo. kdo izmed obeh je n 1Sl> kdo spoštuje samoupravni j?Jav*Ce združenih kolektivov kdo ne P. pp tu Hi 7rt noskttse (do ^ ne- (Tre tud* za poskuse in(j 2(3a.! neuspele), da bi sedanji p., Ustrijski prodajni mreži ene-žtee • združenj priključili tudi 'Ir?? samostojnih trgovskih Te trgovine bi poslej v aIe prodajati predvsem ali p0jC.el?ti izdelke industrijskih ki vključenih v združenju, ven * mu pripadle. Tako bi slo-rj^jka čevljarska industrija iz-tistoa s slovenskega trga še jin malo modnih čevljev, ki dh, J:obavljajo proizvajalci iz £m republik in obrtniki. k?r 0Vpstna računica ni težka: bj ^žrošnik ne bi imel izbire, ^"udir kupiti tisto’ kar bi mu Slo,7®b*li bi torej nov monopol, paškega »Bato"... o f. druženju sicer trdijo, da hrjJ^^Polizrhu na trgu, tudi v san- eru> če bi vključili sedaj t»w st°jne trgovine s čevlji, ni Vsai govoriti. Za to je potrebno 60 o/ Prek polovice, torej okoli trg- •e sI°venskih proizva-ie očitno, da je v ome-^ba ■ primeru ta meja dose-111 Presežena. je z notranjimi j. Rezervami morebitnih notranjih brj j Se v glavnem zaustavlja ^aiiza .^menjenih oblikah spe-Razen tega »Planika" delno drugo izmeno, bft ^'Pa se je odločil za last-marno, ki jo bo čez čas, db^^razvodnja vulkanizirane e ne bi bila več rentabilna, preusmeril v obrat za izdelavo polizdelkov: pet, podplatov in podobno. To je zdaj, in najbrž še za precej časa vnaprej, vse. Kajti skrb za vse ostalo, kar bi lahko povečalo produktivnost dela in s tem vplivalo ha rentabilnost poslovanja, naša čevljarska industrija odlaga aa druga ramena. Seveda, v podjetjih priznavajo, da bi z rentabilnejšim izkoriščanjem osnovnih sredstev (tako tudi z uvedbo druge izmene), z racionalnejšo uporabo časa in materiala lahko proizvajali obutev, ki bi pogumneje sledila modi in ki bi bila za potrošnika tudi v ceni privlačna. Toda, povedo takoj za tem, vse to se lepo sliši, praksa pa je manj rožnata. Res je, prav nič rožnato ni sedanje stanje, naše čevljarske industrije, pa si ga oglejmo s katerekoli strani. Ne bi se zmotili, če bi rekli, da je to stanje v povprečju precej klavrno in bo tako tudi ostalo, če v kolektivih ne bo dozorelo spoznanje, da tako, kot delajo zdaj, ne morejo več naprej. ŠTEVILO DELOVNIH OPERACIJ JE OSTALO ISTO Nobena skrivnost na primer ni, da je število delovnih operacij pri proizvodnji obutve dandanes prav takšno, kot pred 20 leti. Je da imajo mnoga podjetja sodobnejše stroje. Enako velja glede strukture sestavnih delov. Proizvajalci še vedno uporabljajo klasične materiale, ki jih je moč zamenjati s cenejšimi ali z raznimi plastičnimi nadomestki itd. Prav to, uporaba sodobnejših materialov, skrajševanje delovnih postopkov, kar omogoča sodobna tehnologija, ob vsem tem pa še boljše izkoriščanje strojev, je tudi v naših pogojih možna konkretizacija baje neizpolnji-vih idealov sodobne proizvodnje v čevljarski industriji. Tako pa lahko ugotovimo, da nihče ne zalaga ostalih proizvajalcev z raznimi polizdelki, kot so podplati, ©petnice, pete, no-tranjiki iz umetnih mas itd., itd. Uporaba teh materialov je eden poglavitnih vzrokov, da se lahko čevljarska industrija v drugih državah pohvali z bistveno večjo produktivnostjo, kot pa jo dosegajo naše tovarne. Po statističnih podatkih iz leta 1959 je razvidno, da odpade v čevljarski industriji v Holandiji na 1 zaposlenega dnevno 4,35 para, v Angliji 4,14, v Avstriji 3,70, v Nemčiji 4,85, v Franciji 4,83, v Italiji 4,15, v ZDA, 7,48, pri nas pa 2,60 para čevljev. Produktivnost na zaposlenega v čevljarski industriji FLRJ se je lani že približala 3 parom dnevno, toda znatno zaostajanje za razvitejšimi državami je očitno. Razna raziskovanja so razen tega pokazala, da so naša industrijska podjetja v povprečju bolje opremljena, kot v teh državah. Teda zato so tam izpeljali organizacijo dela, uvedli primerno tehnologijo in do maksimuma izkoristili stroje. Delajo pa tako kot pri nas, pretežno v eni izmeni. ) SPOR MED INDUSTRIJO IN OBRTJO Razumljivo je, da se industrija po vsej sili hoče otresti, nevarnega tekmeca — obrti, ki ji konkurira v izbiri, kvaliteti in ceni. Vse to se na prvi pogled zdi nemogoče, kajti ročno izdelan čevelj (to pa so v glavnem vsi čevlji iz obrtniške pro-izvodnje) je bil vselej dražji od industrijsko izdelanega. - Na tujem je tak čevelj tudi za 100 in več odstotkov dražji... Industrija trdi: »Obrt nam lahko konkurira, ker ne plačuje nikakih pravih družbenih obveznosti. Tisti pavšal, ki ga plačuje, je pesek v oči! Razen tega obrtniki uporabljajo slabše materiale, privatniki pa si razen tega pomagajo še po raznih nezakonitih poteh." Obrt odgovarja: »Res je, do konca lanskega leta smo imeli precej privilegiran položaj. Bolje bi bilo, če ga ne bi imeli, ker bi se prej postavili na lastne noge, toda branili se teh ugodnosti tudi nismo. S sredstvi, ki smo si jih prihranili na račun pavšala, smo se začeli modernizirati, kupili smo no<'e stroje itd. Zdaj, ko imamo redni obračun, smo udarjeni - • Ce bi poskušali ugotavljati strukturo lastne cene za čevlje, ki jih izdela obrt ali industrija, bi ugotovili, da obe panogi plačujeta (od letošnjega leta dalje) približno enake družbene obveznosti. To znese od 30 do 40 odstotkov lastne cene za vsak par čevljev, odvisno od tega, za kakšno vrsto obutve gre. Vrednost porabljenega materiala pa v obrti običajno doseže največ 50 °/o lastne cene, medtem ko v industriji običajno presega 50 odstotkov. Ob tem obrtna podjetja priznavajo, da s prihrankom na materialnih stroških pokrivajo večje stroške zaradi ročne izdelave. In tako se na koncu cene izravnajo... KAKŠNE KONKURENCE SI ŽELIMO? Potrošniku bi bile vse te zgodbe le malo mar, če zavoljo vsega tega ne bi plačeval čevljev po takšnih cenah, kot so sedaj, in če bi imel vsaj dovolj izbire. Prav zato si potrgšnik želi take konkurence med proizvajalci, ki bi obutev pocenila, povečala pa izbiro čevljev. Zato se zde nesmiselna prizadevanja, katero podjetje, oziroma združenje bo imelo večjo lastno prodajno mrežo. Naj se proizvajalci namesto tega pogovorijo še s trgovci, pa odpro blagovnice s čevlji. Izbiro za take trgovine bi lahko prispevali vsi proizvajalci, ki pa bi seveda sami (doma) morali poskrbeti, da bi z uvajanjem sodobnih materialov in sodobno tehnologijo dosegli primerne cene, večjo konkurenčnost. Ce bi razen tega industrijska podjetja sledila modi, bi odpadle sedanje pritožbe potrošnikov. Kajti dosegli bi diferenciacijo cen in večjo, zadovoljivo izbiro. Prodajalka nasmejana — obrazi kupcev pa ne morejo skriti potrtosti. Čevelj je sicer lep, toda prave številke nimajo... Vseh težav, ki bi se v zvezi s tem pojavile, proizvajalci seveda ne bodo mogli sami rešiti. Gre tudi za to, da jim usnjarji in drugi dobavitelji ne dobavljajo cenejših in sodobnejših materialov, ker tovrstno proizvodnjo komaj šele usvajajo. Toda čevljarska industrija bi morala pokazati vsaj malo več prizadevnosti, da se oskrba s temi materiali uredi in zagotovi, namesto da prekrižanih rek samo čaka in — tarna. Tako so usnjarji in drugi dobavitelji čevljarske industrije že doumeli, da je čevljarska industrija od njih odvisna (namesto da bi bilo narobe). Tako imajo usnjarji pač izgovor več (»vzemite, kar vam ponudimo, ali pa nič!*), da se izgovarjajo na vse mogoče lastne težave, kadar gre za usvajanje novih proizvodov. Podobno je z ostalimi materiali za potrebe obutvene industrije. Nadaljnji komentar menda ni potreben. Z LASTNIMI MOČMI Opozorili smo na nekaj problemov, ki hromijo razvoj obutvene industrije- Vse te težave pa bo treba premagati čimprej, kajti od tega je predvsem odvisno, kako bo naša obutvena industrija izpolnila perspektivni plan, ki temelji predvsem na večjem izkoriščanju notranjih rezerv in manj na novih investicijah. Tovarn obutve imamo namreč že zdaj več kot dovolj, MILAN GOVEKAR zakonita pravica (Nadaljevanje s 1. strani) radi tega nihče trdo prijel. Med nezaščitenimi pa so našli tudi nove stroje domače proizvodnje, ki so jih proizvodna podjetja poslala na trg brez varstvenih naprav. Celo nekatera slovenska podjetja imajo to na vesti. Ljubljanska tovarna »Indos« izdeluje šesttonske stiskalnice brez naprave, ki bi delavčeve roke zadržala, preden zaidejo v nevarno območje premikajoče-se kovinske gmote. Podjetje »Ivo Lola Ribar« iz Železnikov dobavlja kupcem stiskalnice raznih vrst, kjer pogonskega mehanizma ni mogoče . z nogami pognati. . .... Tovarna »Motof" iz Škofje Loke preslabo zaščiti, brusilne, stroje. Varnostni oklep je .pretenak, da bi preprečil nesrečo, če bi se brusilna plošča razletela, kar se je pri brusilnih strojih že večkrat zgodilo. »Gostol" iz Nove Gorice izdeluje primitivna tovorna dvigala, ki ne ustrezajo predpisom. V ljubljanskem Saturnusu so lani porabili na zaposlenega 28.555 din za higiensko in tehnično varstvo. Ni malo v primerjavi s tovarno pletenin »Rašica«, kjer so za to izdali samo ISO din Veliko podjetij s podobnimi »grehi« pa je še v drugih republikah. Vse to so nepotrebni viri delovnih nesreč, ker je republiški inšpektorat za delo vsfem površnim gospodarskim organizacijam sporočil pomanjkljivosti in jih opozoril na nevarnosti! Razen redkih izjem pa ta opozorila in priporočila niso padla na plodna tla. Ker pozivi na humanost in delavsko solidarnost niso zalegli, zato bo treba takšna podjetja s predpisom prisiliti, da s svojimi stroji ne bodo povzročala gorja drugim. Že načrte za nove stroje bi morali strokovnjaki pregledati in prototipe atestirati z varstvenega vidika, da bi šli serijski proizvodi brezhibni v prodajo. Poglavje zase predstavlja uvoz pomanjkljivo zavarovanih strojev, "ki jih kaže posebej obravnavati, saj marsikateri kolektiv negospodarno uporablja devizna sredstva in potem še težke tisočake za potrebna dopolnila, da so stroji varni in uporabni. PREMALO DOBRIH SREDSTEV ZA OSEBNO VARSTVO Od dveh milijard in pol, ki so jih delovni kolektivi lani pb« trošili za higiensko in tehnično varstvo, je šlo 45 “/o za Osebna varstvena sredstva — zaščitna očala, rokavice, škornje, plinske maske ipd., na posameznega zaposlenega pa nekaj nad deset tisoč, dinarjev. Med podjetji in strokami so seveda velike razlike: gumarska, industrija je za osebno varstvo porabila na, delavca 29.544 din, .lesna industrija pa samo 5539 din, še večja je razlika med podjetji. Razlika med gradbenim podjetjem »Zidar« iz Kočevja in Tovarno dušika Ruše znaša 438 din: 43.927 din. Na splošno pa sp najbolj prikrajšani v teh pripomočkih kmetijski in obrtni delavci. Od tod tudi nagel porast poškodb pri delu. V kmetijstvu so v enem letu porasle za 0,53 Vo istočasno, ko so se v industriji zmanjšale za 0,56 Vo, v obrti pa so se dvignile za 3,76 "/o in presegle nesreče v prometu (11,77). V osebno varstvo izdani denar pa ni bil zmeraj dobro naložen, ker dobra polovica doma izdelanih varstvenih pripomočkov, ki so jih podjetja nakupila, ni dobra. Razumljivo, da takšne pripomočke tudi disciplinirani delavci neradi uporabljajo. Predvsem pa ne ustrezajo sredstva proti prahu, vlagi in raznim plinom. Delovni kolektivi, so prisiljeni trošiti devize za uvažanje izdelkov, čeprav tudi tuji niso vedno najboljši. In potem prihaja do takšnih čudnih sporov med delavci in varstvenimi organi, kakor pred nedavnim v jeseniški železarni, kjer so šele po izrečeni disciplinski kazni ugotovili, da poh masko, ki jo je delavec odložil, ni mogoče dihati. Kdo bi tudi zameril varilcu, če sname zaščitna očala, ko ga začne kovinasto ogrodje peči? Nesreča pa zaradi te opravičljive nediscipliniranosti delavcev nič bolj ne počiva! Obet, da vsaj pri proizvodnji osebnih varstvenih pripomočkov ne bo več nereda, že imamo. Zavod LRS za zdravstveno in tehnično varstvo namreč obvezno pregleda vse nove proizvode in preko republiškega inšpektorata za delo tudi doseže, da pomanjkljivi ne gredo v prodajo. SAMO DOBRA VOLJA NE ZADOŠČA Kakor čudno zveni, je pogostnih nesreč deloma kriva tudi inšpekcijska služba. Z izjemo republiškega inšpektorata, kjer so sami izvedenci, se ne more nobena inšpekcija s tem pohvaliti. V petih okrajnih inšpekcijah ni nifci enega inšpektorja s tehniško srednjo iz-obrazbo. V 46 občinah, ki so že' uvedle to službo, pa so prav tako samo štirje. Večidel opravljajo inšpekcijsko službo občinski uslužbenci, ki jim je to delo za nameček. Krona vsega pa je, da nimajo razen častnih izjem potrebnega strokovnega znanja in izkušenj. Od takih občinskih inšpektorjev pač komisije za higiensko in tehnično varnost po podjetjih ne morejo pričakovati po-imoči niti koristnih opozoril na nezadostno zdravstveno in tehnično zaščito. Ta težava je sicer prehodnega značaja, nastala je s prenosom večine inšpekcijskih nalog na občinske ljudske odbore, vendar bo treba čimbolj skraj-.. šati njen' vek. Strokovno neizobraženi občinski inšpektorji bi. pomenili v preprečevanju'obolenj in nesreč bore malo, čeprav to opravičuje njihov obstoj. DOLOČIMO NAJPREJ PROFIL VARNOSTNEGA TEHNIKA •Blizu dve sto gospodarskih organizacij je že organiziralo varnostno službo, nekaj več ko dve sto pa jo po odločbah inšpekcij mora še uvesti, da bi imeli vsi delovni kolektivi, ki štejejo nad sto ljudi, varnostnega tehnika. Zahtevi formalno ni težko ugoditi. Doslej so ponekod zaupali to delo tistim, ki niso za drugo rabo. (V podjetjih kovinske industrije bojda frizerjem in krojačem. Nekje pa so postavili za varnostnega tehnika človeka, ki je v jezi sotovariša s palico lopnil po glavi.) Zlasti manjša podjetja varstvene službe ne jemljejo dovolj resno, čeprav je ravno tam največ nesreč pri delu. Vsa kolektivna skrb za varstvo se je začela in končala s postavitvijo varnostnega tehnika in morda še s sestavo pravilnika HTV, ki je (kakor v marsikaterem večjem podjetju) le malenkostno prikrojen prepis zakonitih določil o varnem delu. Posebno pa so dobri varnostni tehniki potrebni, dokler strokovne šole, vajenske in tja do fakultet, ne bodo vnesle tehničnega varstva v predmetnike. Glede tega smo šele na začetku. Prve so poskrbele za ta pouk fakultete. Cesto prihaja do nesreč tudi zato, ker se inženirji in tehniki bodisi nimajo časa posebej ukvarjati z delovno zaščito ali pa so v tem premalo doma. Pred nedavnim je na primer elektrotehnik v Piranu začudeno vprašal, ali je napetost 220 voltov res nevarna, ko je prišlo do nesreče z električnim tokom ... Najprej pa bo treba določiti profil varnostnega tehnika, o katerem so mnenja še deljena. Vsekakor pa mora imeti varnostni tehnik ustrezno tehnično znanje, da lahko ugotovi, kje in zakaj preti nevarnost, preden pride do nesreče in da se o tem strokovno posvetuje s tehničnimi specialisti v svojem podjetju. Za varstvo pa naj bi se specializiral bodisi v višji ka-drovsko-socialni . šoli v Kraju, ki vzgaja tudi varnostne tehnike, ali pa v ustreznih zapored- nih seminarjih za ožjo in dopolnilno specializacijo, ki jih bo med drugimi prirejala ta šola, dokler v daljši perspektivi ne dobimo poklicnih varnostnih tehnikov iz rednih šol. Šolanje na dveletni kadrov-sko-socialni šoli pa bo verjetno za manjše kolektive, kakor so: trgovinski, gostinski in obrtni, predrago (skupno stane nad tri .Sto tisoč dinarjev in bodo zato pozdravili pobudo Stalne konference za varnost, pri delu RSZSJ, naj bi njihove zbornice organizirale servisno službo HTV. KDAJ RUBIMO MANJKA-.. UQCE PRAVILNIKE? Varstvena služba pa bi ffl nedvomno tudi izboljšala, če bi izšli manjkajoči pravilniki o' tehničnem in higienskem varstvu pri delu in stare ustrezno popravili ter dopolnili. Posebno potrebni bi bili za lesno, tekstilno, kovinsko in živilsko industrijo ter kmetijstvo, kjer jih še ni. Vrsta splošnih pravilnikov, ki jih je treba revidirati in dopolniti, pa je predolga, da bi jih našteli. POŠKODBE V SREDIŠČU POZORNOSTI Po novih predpisih o socialnem zavarovanju, ki. bodo uveljavljeni prihodnje leto, bodo delovni kolektivi primorani skrbrieje gospodariti s sredstvu socialnega zavarovanja, obravnavati problematiko zdravstva in s tem v zvezi tudi nesreč pri delu ter z večjo prizadevnostjo skrbeti, da bi jih bilo čim manj. Če bodo sredstva za varnost pri delu decentralizirana oziroma če bodo ekonomske enote zahtevale, da jih po lastni presoji uporabijo, lahko pričakujemo, da bo delovna varnost' hitro zagotovljena, ker pač delavci v obratih bolj vedo, kaj potrebujejo kakor vedo centralni delavski sveti, ki so doslej odločali o nabavi zaščitnih sredstev za vse podjetje. Mogoče se bodo nekatere ekonomske enote lahko kmalu pohvalile s fotocelicami, ki zagotavljajo varnost tudi pri najnevarnejših strojih. Novinar, ki je obiskal Tovarno emajlirane posode v Celju, je na primer ustno anketiral deset delavcev, kaj menijo o fotocelicah. Vseh deset je brez razmišljanja odgovorilo, da bi se, če ne bi šlo drugače, odpovedali novemu proizvodnemu stroju, in nabavili fotocelice, češ da bi se zaradi tega dohodek ne zmanjšal, ker bi z varnejšim delom omejili nezgode pri delu. Bodo njihove izjave ostale samo v novinarjevi beležnici? Za dolgo prav gotovo ne, ker bo varstvena zaščita kmalu v središču pozornosti. Česar ponekod ni bilo mogoče doseči s trkanje na vest in z apeli na račun humanosti, bomo dosegli z novimi zakoni in družbenimi ukrepi, ki bodo zmanjšali veliko ekonomsko in socialno zlo — nesreče pri delu, nujnega, vendar premagljivega spremljevalca — tehničnega napredka. MARJOLA KOBAL » K T I A I V O It A Z »II § l J A \ J I Ste se letos kdaj odločili za ogled predstave ali nastopa amaterske, igralske, pevske, godbene skupine, ki se je začela s kratkim nagovorom: »O t var jam občinsko (ali okrajno, republiško revijo) revijo teh in teh skupin s takim in takim programom?« Najbrž ste se, saj priložnosti ni hjlo ravno malo. In bili ste ali malo razočarani v svojem pričakovanju boljšega ali pa ste z odobravajočim zadovoljstvom človeka, ki je en dan svoje vsakdanjosti obogatil s prijetnim doživetjem, vstali s svojega sedeža, ko so se poslednji nastopajoči še zadnjič poklonili polni dvorani. Za vas se je tako končal samo en običajen dan, morda malo pestrejši od drugih. Tistim, ki ste jih poslušali in gledali, pa je ta dan. pomenil vse kaj več. V njem so bile skrite ure in ure vaj, priprav, razburjenj, pričakovanj. Za njih se je pričel že davno prej, bil je to dan, dolg eno leto, v njem so našli uresničitev svojega celotnega dela. Vendar pa prav ta dan kljub svojemu značaju in pomenu prikriva v sebi kanec nezaupanja in pomislekov. Zakaj? A K T I A l \' O R A Z M I Š I J A K J E nm © Številke brez skepse Revije amaterskih skupin niso včerajšnjega datuma, so pa letos dosegle višek. Še nikoli jih ni bilo toliko. Občinskih, sektorskih, okrajnih, republiških. Tisti skeptiki, ki neutrudno premetavajo številke sem in tja in skušajo samo iz njih izvleči potrdilo za svojo prirojeno črnoglednost, bi to pot morali priznati svoj poraz, saj. s številkami res ne bi mogli dokazovati nedejavnosti amaterjem. Bila je to množičnost, ki upravičeno vzbuja občudovanje pa tudi priznanje, saj so nad uspehi skupin bili presenečeni celo poznavalci amaterskega življenja. Z letošnjimi revijami pa so amaterji tudi dostojno proslavili 20-letnico revolucije, z revijami pionirskih pevskih zborov pa prispevali tudi pomemben delež k uspehu jugoslovanskih pionirskih iger. Nedvomno je tudi to dvoje vzrok za visoko število revij, toda te so bile lani in bodo tudi prihodnje leto, morda nič manj kot letos. In tu se začenjajo pomisleki. - Dejstvu, da so se revije amaterskih skupin že zasidrale kot vsakoletna manifestacija amaterizma, da so kot take imele svoj bodočih revij. Daljši časovni razmak med dvema revijama iz iste zvrsti dejavnosti, smotrnejša izbira nastopajočih — to velja predvsem za občinske revije — in ne pretirano poudarj e revij kot najpomembejše sestavine amaterske dejavnosti je samo nekaj misli, ki se človeku vsiljujejo ob letošnjih dognanjih. Nekaj podatkov in mnenj, ki smo jih nabrali v mariborske^-, okraju lahko morda te mis' lustra-tivneje dopolni. V celotnem okraju — 11 občin — je bilo letos v organizaciji Svobod 16 občinskih revij (med temi 5 dramskih, kjer je nastopilo 28 dramskih skupin, 3 revije odraslih pevskih zborov z 22 skupinami in enim zabavnim ansamblom, 8 revij pionirskih zborov z 86 zbori), občine same v sodelovanju s šolami in Društvom prijateljev mladine pa so organizirale še dve reviji s 24 zbori, DPM pa so sodelovala tudi pri vseh drugih revijah pionirskih pevskih zborov, 1 revija otroških pevskih zborov s 4 zbori, v sklopu dveh revij pa so nastopili še 2 tamburaška in 1 harmonikarski orkester. Okrajnih revij je bilo 7: dramska z 9 skupinami, revija mladinskih pevskih zborov z 11 © Vzgoja ali dresura? Kje so torej tiste pomanjkljivosti, ki nekoliko razbijajo to zunanjo popolnost? Začnimo kar pri pionirskih zborih, ki so najštevilnejši. Tu so bile prav revije tista gonilna sila, ki je po šolah razgibala tovrstno dejavnost in je tu njihova vloga nedvomno pozitivna. Toda revije so nekateri — ponavljam nekateri — pevovodje razumeli ne samo kot prikaz dela in kvalitete, ampak kot zelo ostro medsebojno tekmovanje, kjer naj bi šlo za prestiž enega in drugega. V tem zanosu za dosego čimboljše kvalitete so nekateri precenili svoje sposobnosti in sposobnosti mladih pevcev in so se tako priprave in vaje za nastop spremenile pravzaprav v neke vrste dresure zaradi prezahtevnih pesmi, namesto da bi res dale neko celovito in pedagoško dobro pripravljeno pevsko vzgojo mladim pevcem. Tako so otroci namesto veselja do petja, ki ga sicer pod dobrim vodstvom imajo, dobili odpor do dela. Res se lahko zato okraj pohvali, da ima zelo razvito mladinsko ’ zborovsko petje, toda pot do tega je morda včasih le prenaporna, tudi prisiljena, zlasti če so te revije vsako leto. Če pa zbor na reviji ne dobi tistega priznanja, kakršnega je pevovodja pričakoval, sledi užaljenost, ki gre celo tako daleč kot na primer v občini Maribor Center, kjer so nekateri pevovodje hoteli celo opustiti oo-učevanje na šoli. Tak odnos do revij je treba spremeniti, skrčili bi lahko morda tudi obseg in šte-vilo revij, bolj bi lahko vplivali na izbor pesmi, saj drugače nas to lahko privede do tega, da bomo imeli revije zaradi revij, kar pa je začetek konca na novo oživljene dejavnosti pevskih zborov. Tudi nagrajevanje prizadev-nejših pevovodij po nastopih na reviji, kot so to storili v Ptuju, je dvomljivo reševanj^, saj so pevovodje tako in tako plačani za svoje delo, čeprav morda tudi res premalo. uspeh in odmev ter prispevale k zbori, nastop odraslih pevskih večjemu spoznavanju dejanske- zborov z 8 zbori, revija pionir-ga stanja in afirmaciji ter ži- skih pevskih zborov s 13 zbori, vahnejš&mu delu društev in sku- revija lutk (prva v Sloveniji!) s pin, nikakor ne gre oporekati. 6 skupinami, revija zabavnih an-Kaj rado pa se zgodi, da trenutni samblov z 8 skupinami in revija uspeh in blišč preveč zaslepi, ta- godb na pihala s 13 orkestri. Rako, da bi lahko pozabili pogle- zen tega pa je bila v Mariboru dati za kulise, kjer se sramežlji- še republiška revija odraslih pev-vo skriva še marsikaj neizdela- skih zborov, med revije pa lahko nega, nepravilnega in pretiranega, -štejemo tudi retrospektivo slo-Če se bodo revije tudi v bodoče venskega filma, ki je bila nadaljevale v enaki organizacij- krajih. Skupaj ki je torej v 6 bilo 26 ski obliki, enakem številu in ob- revij, na katerih je nastopilo 235 segu, se bodo pokazale tudi ne- skupin z okrog 13.000 udeleženci, gativne posledice, katerih prvi Občinski sveti Svobod in občine sledovi so bili vidni že letos. Ni so za revije prispevale okrog 2 povsem neupravičena bojazen, da milijona dinarjev, okraj pa nebi se lahko delo posameznih dru- koliko več. Te suhe številke ne-štev in skupin skoncentriralo dvomno kažejo na veliko razgi-preveč v eno samo smer: za na- banost, glede na razmeroma stope na revijah, kar nujno ome- skromna sredstva, ki so jih de-juje širšo aktivnost, ustvarja za- ležna posamezna društva pa tudi radi pretiranih želja po kvaliteti na precejšnje, čeprav ne pretira- in priznanju zaprtost vedno istih ljudi v ozek krog, zahteva precej sredstev in ovira razvoj drugih, ne izdatke. Po mnenjih strokovnjakov je bil na vseh revijah dosežen precejšen napredek glede novih oblik dela. Tudi občinstvo na lansko leto tako glede kvali-lahko s prepogostimi množičnimi, tete kot izbora del in pesmi. Prav včasih tudi še precej nekvalitet- tako so bile okrajne pa tudi ne-nimi enostranskimi prireditvami katere občinske revije združene s prenasitimo. Ne gre zdaj za kritiko samega obstoja revij, za zmanjševanje pomena le-teh ali posploše- pogovori in posvetovanji, obisk je bil v glavnem dober in tako je uspeh revij v celoti nedvomno dosežen ter bodo prav gotovo za vanje nepravilnosti, ki so se po- marsikatero skupino tudi res po- javljale, temveč samo za previd- menile nost in smotrnost pri organizaciji delo. spodbudo za nadaljnje Širši vpliv izključno pevskih revij na širšo javnost tudi ni preveč spodbujajoč, in čeprav so ob revijah dvorane polne, je zanimanje za pevske koncerte minimalno. Zato so ponekod — na primer v Slovenski Bistrici in Radljah že letos pridružili pevskim zborom še instrumentalne skupine, ki so prireditev popestrile in ji dale morda še sveča-nejši značaj. Zanimiva je izjava predsednika občinskega sveta Svobod Radlje: če ne bi bilo revij, naši pevci ne bi imeli nobenega cilja, zakaj sploh delajo. Zato je reševanje pevske kulture, za katero pa se vsi strinjamo, da je prav tako potrebna kot ostalo, samo in s prepogostimi ozko usmerjenimi revijami prej škod-Ijivb kot koristno. Zakaj ne bi n. pr. pri zborih, ki že predstavljajo enoten kolektiv, iskali še drugih oblik vzgoje in družabnosti. n. pr. v obliki kluba ali pa morda še kaj drugega, občasne revije pa bi tako postale veliko večji dogodek. © Kje so klubi? Tudi pri dramskih revijah ni vse tako rožnato. Že samo dejstvo, da dramske skupine več nastopajo, zahteva potem od revij nekaj več, nekaj res pomembnejšega, kvalitetnejšega. Tako pa so letos zaradi nenapisane želje: »organizirajte čimveč revij« nekatere revije v okraju bile prav za lase privlečene. Izbor del je sicer bil še dokaj dober, kvaliteta pa ni bila povsod najboljša. Bilo pa je na vsak način treba spraviti neko aktivnost pod naziv revije, ne glede ali so za to pogoji in možnosti, ali bo kaj gledalcev ali ne. Tako so v občini Maribor Tabor proglasili za revijo nastop dveh dramskih skupin, v občini Tezno priredili šestdnevno revijo v enem in istem in to manjšem kraju, kjer so skupine igrale pred praznimi dvoranami, v občini Radlje pa so določili: ta in ta dan bo občinska revija in vsaka skupina naj takrat na domačem odru zaigra pripravljeno igro. Da ne bi omenili samo ene strani, naj povemo, da so bile tudi revije, ki so dosegle lep uspeh, vendar pa se sprašujemo, zakaj s takim posiljevanjem obesiti le žlahtnejši naziv »revija« prireditvam, ki za to nimajo pogojev in niso prav nikršna spodbuda za delo skupin. Spet isti odgovor kot prej: ne na silo vsako leto, če je lahko po dveh letih mnogo boljše. Namesto revij so lahko prav tako uspešna gostovanja (v občini Tezno bodo drugo le‘to igrali v razdobju dveh mesecev in v različnih krajih — letošnja izkušnja je bila dober nauk) ali pa sodelovanje na večji občinski prireditvi, občinskem praznjku, kjer so lahko prav tako posvetovanja, se delijo spominske diplome (tako so letos naredili v Slovenski Bistrici, lepo pa se je obnesel tudi partizanski miting v Radljah, kjer so s krajšimi nastopi sodelovale vse skupine od pevskih do igralskih, ljudje pa so to sprejeli mnogo bolj kot revijo). Tudi se lahko v okviru dramske družine razvije širše klubsko življenje. Pri vseh teh revijah lahko opazimo sicer ne povsod enako, vendar še precej kampanjsko akcijo, ki je sicer za začetek neke dejavnosti tudi koristna in pravilna, vendar ne sme ostati stalna praksa. To ne velja za okrajne in republiške revije, ki imajo svoj poseben položaj in svoje pomembno mesto v razvoju celotne amaterske dejavnosti, čeprav bi včasih , tudi tu nekaterim lahko očitali prepogostnost. Za pravilen nadaljnji razvoj je potrebna neka analiza dejavnosti posameznih društev, da se spoznajo pogoji in razmere, da vidimo, kje je nekaj bolj potrebno, drugje manj. Le tako bodo lahko revije pomenile res nekaj solidnega in spodbudnega. © Revija dveh skupin Te revije prikazujejo po tem pregledu nekoliko čudno sliko. Vse se nekako vrti v glavnem samo okrog dveh dejavnosti: petje in dramatika.' (V okrajnem merilu in republiškem in ponekod po Sloveniji tudi še v občinskem merilu je bila ta aktivnost seveda tudi širša in imamo tu še revije lutk in zabavnih ansamblov). Kot da je to vsa dejavnost. In tu je nevarnost pretiranega poudarjanja revij, ki lahko škodi razvoju drugih oblik klubskega in družabnega življenja. Dajemo sredstva za revije, za nastope manjšega kroga ljudi,, pozabljamo pa na večino sicer pasivnega prebivalstva, ki pa si tudi želi svoje. Tako so n. pr. v Ptuju izdali za revije preko 600.000 din, klubi pa so — v začetnem stark ju — samo trije, čeprav morda Ptuju ne moremo očitati, da občina ne daje res vsega, kar more za kulturno življenje! in imajo tudi društva povprečno naj večja sredstva, s katerimi bi lahko oživela tudi klubsko življenje, vendar pa to zavira še vedno preozka usmerjenost in pa, kot pravijo, pomanjkanje kadra. Tudi v občini Radlje ni klubov, za revije so dali okrog 100.000 din, na seminarje v Koper pa občinski svet ne bo poslal nikogar, češ da ni interesentov. V občini Tabor dgla najuspešnejši klub v okraju v Limbušu, ki je še,danes zadolžen za opremo in išče pomoči, v samem društvu Svobode Tabor pa imajo prostor in celo televizor. Zanimiva je izjava člana odbora: Letos smo dobili 1 milijon, da bomo oblekli pevce in godbenike, čez kaki dve ali tri leta pa bomo tudi spravili skupaj za opremo kluba. V klubu ljubiteljev zabavne glasbe v Mariboru imajo težave z glasbeno šolo, ki meni, da njeni gojenci ne smejo igrati drugje kot v šoli, ker to škodi njihovemu razvoju. V celotnem okraju imajo društva preko 25 televizorjev, okrog 30 magnetofonov (ti se v glavnem uporabljajo za zvočne efekte pri dramskih predstavah) in okrog 10 klubov, v glavnem televizijskih. Komentar o tem bi bil lahko samo ponavljanje, vse pa kaže, da smo še vedno zelo ozki. So tudi objektivne težave: kadri, prostori, sredstva (morda bi se ob večjem upoštevanju klubskega življenja le dalo tudi tu s pravilno razporeditvijo nekaj dobiti, zlasti za vzgojo kadrov). Z vsem tem nismo imeli namena, da bi zanikali upravičenost in potrebe revij, zlasti zato. ker so uspehi teh vidni in Pozn ni ter jih zato tudi nismo Poria ^ Ijali in ker smo izbrali s31110^ okraj, s čimer je slika sev zelo nepopolna. Vendar pa te P manjkljivosti le opozarjajo večjo smotrnost organiziranja dočih revij, ki ne bi smele iz* pati iz celotnega sklopa ama -gi ske dejavnosti, da se tako ne usmerjali samo za tisti edini - ' dolg leto dni, in da bi ga mo \ včasih raztegniti tudi na dve 'eC let V. SAM®*1 se prav spominjam, sem maturiral v juniju 1954. leta. ^ nedeljek smo pisali slovensko nalogo, nato so se do četr ^ zvrstile še matematična, latinska in nemška. Po dveh dneh nas začeli pretresati ustno: precej slovenščine, matematike, ščine, nemščine in zgodovine, nekoliko manj geografije in w,Tl nostne zgodovine. In ko mi je ravnatelj na pol prevedel ’ sem vedel, da je hudi del za menoj. Tako sem se blizu poldn za vselej poslovil od gimnazije in si prvič javno — čeprav s že ^poprej na skrivaj vlekel — prižgal cigareto. — Pravijo, da s tega dne postal zrel. v , Ti pa zdaj postajajo zreli čisto drugače. Namesto štirih s skih nalog samo ena. Ustni del pa je skrčen na zagovor mom ' tetne domače naloge, ki jo je dijak pripravljal med šots^ letom, ter na »sprehod« po tistem področju znanosti ali vB v katero je posegla naloga. To je vse. Zato nekateri trde, da to sploh ni več noben zrelostni Še posebno radi pa se spotaknejo ob te domače naloge. ^ vsega ne vedo povedati o njih: da enostransko razkrivajo danost dijaka, da so nesmiselne zato, ker dijak ne more P°veaJti ničesar drugega, kot je napisanega v šolskih knjigah, da pišejo mame, očetje, strici, tete, skratka cela žlahta... pa se in oni ugovor. Bržčas je v marsikaterem primeru tudi res tako. Zlasti ta^ kjer imajo prosvetni delavci te naloge za golo formalnost. povsod le ni tako. A da ne bi trditev obvisela v zraku, dok •" Zrelostni izpit Jedi letošnja matura na Gimnaziji Jurija Vege v Idriji. Sicer pa, ^ bi samo jaz govoril. Ravnateljica gimnazije prof. Slavica P0"' Pravi: nre' — Pri izbiri tem smo si prizadevali, da le-te ne bi bilo V več šolsko obarvane in da bi lahko vsak od dijakov našel v ^ svoje interesno področje. Hkrati pa smo jih poskušali čimbolj na družb eno-ekonomske in kulturne razmere v ter jim tako dati prizvok aktualnosti. Mislim, da nam je to ^ uspelo. Še posebno zaradi tega, ker so pri razpisu sodelovalo f .. pomembnejše gospodarske organizacije in ustanove v P. 05-Rudnik živega srebra, muzej, gozdna uprava, obe bolnišnica činski ljudski odbor, turistično društvo. ...... ' :Te- besede potrjuje program razpisanih maturitetnih na V resnici, izbor je bil velik: kar 94 tem. Pa tudi pestrost tem^ tike same je bila zelo velika. Ob skoraj klasičnih naslovih, j na primer »Cankarjeve drame kot družbeni dokument«, »Soc1 ^ motivi v Vorancu«, »Optični instrumenti«, »Grafične metodo Sevanja enačb«, je bilo izredno veliko število nalog, ki segale v izrazito sodobne probleme družbenih ved, znanosti, nike. Med mnogimi naslovi, preveč jih je, da bi lahko našte* ., da bi ga kdor koli poravnal narjevnatanko 23 i1.187-063 di- Ob tem je seveda treba nekaj briv' ^Ta^br^> kdo je ali kdo bo JI . za to izgubo. Se pred tem pa kak'16 j '3ržčas potrebno ogledati, s° le pravzaprav do nje prišlo: ® Neporavnana izguba « 1. 1959 - 1,4*6.352 din ^^Metu 1959 je nastala izguba b..5 Pa je doslej še nihče ni Pred^1^ — ker ustanovitelj Žat-i zavodu, da morajo zna-tov ,n^eS0Vi dohodki od koncer-le. 7.°05.000 dinarjev, ob koncu ni K?a se '^e izkazalo, da ta vsota jev* od 2,170.812 dinar- let ’ DePrav so bili prav v tem tlic d°bodki od prodanih vstop-j^.P^višji. Z dobrim gospodar-har 6m Ae sicer upravni svet Fil-^^jpnije zmanjšal razliko med izlr0 . ° preveč «-zaplaniranim<-kn Ui^kom od vstopnic in de-va ®kim dohodkom, toda ustanovo A6 Vendarle morala začeti no-'iarj1°1cfdfarsko let0 z i-476-352 b1' ® Neporavnana izguba 12 1. 1960 - 1,860.711 din gi y naslednjem letu kolektiv »0 Venske filharmonije še bolje jjg Podari; predvidene lastne do-m0156 — to so predvsem dohodki £; snemanj za RTV in Zvezo bodi?0.n*st°v Jugoslavije ter do-v iz najemnine za prostore — skupnem znesku 12,650.000 di-din16^’ Preseže kar za 6,096.121 t6,ariev. Toda vse zastonj, v le-haiili6 knisdarsko leto stopi Fil-jgj^nnija ob deficitu še iz leta Iflfiri z novim primanjkljajem j’VO.711 dinarjev. Nastala pa je 2e izguba takole: ko je bil jjgJkiobren proračun, je bil uve-So^. 2'>/,» dopolnilni prispevek za Usta n°. zavarovanje, za kar pa stevn0V7te^ ni da^ dodatnih sred-Usta’ Pr^V tako ie dob:d zavod od H^nviteija le del sredstev za beri etne nagrade svojih usluž-dotacije za gostovanja v Publiki in v državi so bile publika pa 8,900.000 dinarjev. Ker pa je potem prišla še nova dajatev — odvajanje 1 °/o od osebnih dohodkov — se je letošnja razlika še povečala — na 7,850.000 dinarjev. Torej, če še enkrat seštejemo doslej navedene vsote, do konca letošnjega leta 11,187.063 dinarjev dolga! A v Filharmoniji pravijo, da bodo zelo srečni, če bo ostalo samo pri tem. Cene namreč nenehno naraščajo. Tako je na primer še do januarja letos naročala beograjska koncertna poslovalnica — osrednji dispečer — goste iz drugih držav, ki so se zadovoljili s honorarji do 150.000 dinarjev za nastop v koncertni dvorani. Zdaj pa je cena gostovanj tujih dirigentov in solistov narasla tudi na 750.000 dinarjev. V nekaterih primerih pa je celo večja: če pred časom ni gostoval v Ljubljani znani tenorist Mario del Monaco, je bil vzrok v tem, da mu ljubljanska Filharmonija ni mogla nakazati honorarja v znesku 1 milijon dinarjev, kot sta to lahko storili beograjska in zagrebška filharmonija. V enaki meri kot ta izguba pa hromi dejavnost Filharmonije tudi to, da zavod nima niti dinarja, ki bi ga lahko vložil v investicije, pa čeprav bi bilo nujno potrebno obnoviti zgradbo in preurediti prostore. Pogoji, v katerih živi in dela kolektiv, so naravnost nemogoči. O Rešitev: gospodarsko samostojen zavod Iz vsega, kar je bilo doslej povedanega, je očitno, da kolektiv Slovenske filharmonije ni kriv za izgubo, ki se stalno veča. Nasprotno, s svojim gospodarjenjem •jo je občutno zmanjšal. In tudi sedaj, ko postajajo razmere kritične, ni obupal. Upravni svet je sklenil znižati število gostovanj tujih solistov in število prireditev do tiste mere, da še ne bo občutno trpel umetniški program ustanove. Samoupravljanje, ki so ga prav te dni začeli uvajati v Filharmoniji, naj bi pritegnilo slehernega člana kolektiva v skupno gospodarjenje in tako odkrilo skrite notranje rezerve gospodarjenja. K temu naj bi tudi pripomoglo nagrajevanje po delu, Z Mednarodne grafične razstave v Ljubljani: KAMAL AMIN AWAD (ZAR). Mati in hčerka, bakrorez Toda, če bo letos uspelo Filharmoniji nabrati manjkajoča sredstva in pokriti zgubo za nazaj, ali pa je s tem tudi že rečeno, da ji prihodnje leto ne bo več kot stroški in slednjič, ?le so se ti la uslugam. so se tudi cene mate- 5 „SkuPno v obeh letih torej 7-063 dinarjev deficita. ^ ^ letošnjem letu pri-»»anjkljaj - 7,850.000 din ftpJ^A^ošnje leto predvideva fi-astn predračun še povečana do ustvarjena sredstva, toda ipnaolcončne realizacije predra-fgjL ~~ ki pa ga je upravni svet m°nije pred tem že nekaj-ty 0bčutno zmanjšal — bi mo-7^1- Ustan°vitelj zagotoviti še biia ° dinarjev. Vendar je ofej dokončno odobrena vsota jfj. tn° manjša: ustanovitelj je Peval 55,000.000 dinarjev, re- »Pod petkovo črto« je Delo T. julija ponatisnilo članek iz »Rudarja«, glasila delovnega kolektiva velenjskega rudnika. Članek odgovarja s finančnimi pokazatelji na vprašanja, zakaj je njihov kulturni dom še neizkoriščen. »... Za koncertni nastop v Velenju je ljubljanska Filharmonija zahtevala v gotovini sto tisoč din, vstopnina pa je prinesla 18.450 din... in dalje ... To so vzroki, zakaj v našem kulturnem domu ni še več nastopov. In to je problem, ki ga je treba reševati izven Velenja. Ne moremo razumeti, zakaj bi morali ljudje, ki jim je kulturno delo poklic, zahtevati tako visoke honorarje za posredovanje svoje umetnosti delovnemu človeku. Ce pa je to že upravičeno, potem je treba najti dotacije tudi za nastope na podeželju, ker mesta sama imajo veliko več možnosti kot podeželje za kulturno izživljanje v vseh oblikah . . .« Tudi zaradi teh nekaj misli je vredno razmišljati o bodočem gospodarjenju kolektiva Slovenske Filharmonije. ki ga bo zavod že v bližnji prihodnosti uvedel! Upravni svet pa je sklenil poslati deputacijo na vse pristojne organe in jih seznaniti s težkimi pogoji zavoda. potrebno trkati na najrazličnejša vrata najrazličnejših organov in forumov? Bržčas ne. Doslej je bil krivec težkih razmer, v katere je zabredla Slovenska filharmonija, pravzaprav sistem dotiranja, po katerem se je formiral dohodek ustanove. Vsi doslej navedeni podatki o tem dovolj zgovorno pričajo. A da bo kritika konstruktivna, nakažimo še rešitev: Slovenska filharmonija — in z njo tudi druge kulturno-umetni-ške ustanove — se bo morala spremeniti v gospodarsko samostojen zavod, čigar dohodki bodo odvisni od njegove ustvarjalnosti in ne od dotacij, ki se včasih sprevržejo že skoraj v miloščino. Ekonomskih cen vstopnicam v Filharmoniji najbrž ne bodo mogli uvesti, saj bi vstopnica veljala od 2000 do 4000 dinarjev za koncert in kar bi hkrati pomenilo toliko, kot zakleniti njena vrata. Razliko bo potemtakem še vedno potrebno poravnati iz družbenih sredstev. Toda prav tu ni nobenega vzroka, da se ne bi mogli uveljaviti ekonomski prin- ClVl' BOJAN SAMARIN »Skilasta sreča« s = Kar škoda je, da gledamo ta imenitni poljski film v vročih poletnih dneh — čeprav po drugi plati drži, da navsezadnje poletni spored tudi ne more obsegati samih , neumnosti, ampak vmes še kak dober film. In »Skilasta sreča« je v resnici dober film. Imenitna satira, ki si korenito in brezobzirno sposodi vsakogar, kdor po notranji logiki čvrsto zgrajene zgodbe ali po naključju zaide v ta film. Najbolj si privošči malega meščančka, uradnička, izgubljeni »srednji sloj«, ki je počel vse, služil vsakomur, da bi si ohranil svoje drobne »privilegije«, kajti temu razredu pripada glavni junak filma; tako do korenin ga razkrije, da postane na koncu satirični smeh že krut in se skorajda sprevrže v tragično spako. Ker mimogrede nastopi v življenju našega junaka še kopica ljudi, od predvojnih oficirjev do povojnih poljskih preiskovalnih sodnikov in personalcevjsi brezobzirno privošči še te, vse po vrsti, brez usmiljenja — skorajda ba rekli: brez šale, če bi vse skupaj ne bila kruta šala. Škilasta sreča, smola, ki se drži glavnega junaka tega filma, je v bistvu njegova izkoreninjenost, njegova nepri-padnost, njegova malomeščanska sredinskost, izvedena do absurda. Tako imenitne satire na te človeške in družbene karakterne lastnosti, ki jih najdeš povsod po svetu in seveda tudi pri nas, še nismo videli. Zal je najbrž ne bomo kmalu spet. -šn Ob novi knjigi Mire Miheličeve Mira Mihelič: Mala čarovnica. Cankarjeva založba v Ljubljani 1961. 160 -(- (II) str. (Knjižnica Bela krizantema.) Tematika literarnih snovanj Mire Miheličeve je v pretežni meri zajeta iz življenja slovenskega meščanstva zadnjih osemdesetih let do konca druge svetovne vojne. S knjigo Mala čarovnica pa se je časovno in oblikovno nekoliko odmaknila od svojih dosedanjih del. Dogajanje je prestavila v čas po drugi svetovni vojni in ga simbolično lokalizirala na ruševine vile ob bombardiranju ubitega bogataša — na ruševine starega sveta. Ob teh ruševinah je v nepoškodovani garaži našla zatočišče peščica vsakdanjih ljudi. Ob sožitju se njihove usode vedno tesneje prepletajo. V njihovo življenje prinese preobrat prihod Američanke Amyr .ki~ču$tveno najmočneje prizadene dva človeka, popolnoma različnih nravi, zakonca Martina in Mino. Mina si obeta od Amy, moževe sorodnice, materialne koristi za svojo družino', da bi zagotovila boljše življenje hromemu sinku. V Martinu, nesrečnemu in iz življenjske resničnosti bežečerpu človeku, pa se ob Amy vzbudi pristno čustvo ljubezni, ki ga ob svoji, zaradi nenehne življenjske borbe čustveno otopeli ženi, ni nikdar čutil. Tudi Amy doživi ljubezen do Martina, vendar pa se ji zaradi njegovega otroka odpove. Pisateljica je zgodbo razčlenila v štiri dele in jih izoblikovala v izpovedi štirih glavnih oseb. Snov je dramatično zgostila in dogajanje omejila na tri dni. Preteklost, s katero začenja vsaka teh izpovedi, izkoristi pisateljica le toliko, da razjasni in utemelji trenutno dogajanje. Z izražanjem v prvi osebi je dosegla, da zgodba pristneje in učinkoviteje izzveni. Amyna meditacija ob srečanju s preteklostjo in prividom mrtvega očeta je najbolje izoblikovana in psihološko najbolj doživeto mesto ne le v tej knjigi, ampak v pisateljičinem delu sploh. Celotno delo preveva rahel ton poetičnosti, poudarjene s simbolom življenjskega optimizma in vere v prihodnost. Ta simbol je veverica —. mala čarovnica, -a -č llllllllllllllllllllllllllll!l!lllll!l!l!lllllllll!l!l!llll!llllll>lll!lll>l!lll!llll!llllll!llllllllll>lllllllllllllllllll!l!lllll!llllllllllll!!llllllllinilll! I I !aJl|>es^t>alne 'fanfare so utihnile, Kri-,ia ' 50 prazne. V presenetljivem so-s sicer muhastim vremenom je ljubljanski festival. Prire-'Ugo'J so nam skušali prikazati revijo iVokom na ljubo smo letos na-Celote dobili samo torzo; dovolj JtO(iea seveda — vendar vse prej kot -etjjg en> tudi vse prej kot sodoben. Za-*1 se . aue> nedvomno. Kljub temu, festivalu po mnogih bridkih in razmeroma dolgih letih le k A,0* na programskem obzorju, QaUl vendarle nekoliko razočarani. *h Bl,ne bo pomote in nepotrebnih hu-0 ob«, : mu ne odreka pravice :?hČno °ia’ še celo ne zdaj, ko si je ioS>nomr za^e^ klesati samostojno fi-11 Pot*1]?0 ter V°stal resnično tvoren hh b,, n tudi v merilu jugoslovan-} lih jUrnih zahtev. Perspektive, ki '°hiag7e zneotouil, mnogo obetajo. Kot 't in ,^rama, si želita tudi naša oper-pre , *na ustvarjalnost svoje red-ede’ primerjavo moči, ocene, e’ tli h nagrade. Precej vseeno 0rn° temu rekli reviia ali tehtan le ali kat zainteresirati vsa ju- temu rekli revija ali tek-l«ti a’d kar festival... Če bodo 9shvg^rz^ltelji zainteresirat Pogjj .s*a operna gledališča, če bodo ^Pth sredi počitniško brez- ^Hjskih dni pravo festivalno vzdušje (kakor so ga dokaj uspešno skušali vzdržati lani in kakor smo ga letos skoraj povsem pogrešali), če jim bo uspelo pravočasno si zagotoviti festivalni repertoar in če bodo povrhu še finančno na tako trdnih nogah, da si bodo lahko privoščili avtoritativno ocenjevalno komisijo z ustreznimi nagradami — tedaj bo Ljubljanski festival postal resnično pomembna tribuna v jugoslovanskem gledališkem ustvarjanju, bližnji sorodnik Sterijinega pozor-ja. V taki obliki bo imel svoj smisel. Prej ali slej bo prisililo naše operne in baletne ansamble, naj v svojih delovnih načrtih nujno, nenehno in dovolj resno pazijo na sodobna domača prizadevanja, jim pomagajo na noge mnogo bolj kot doslej, jih celo spodbujajo, saj se brez njih ne bodo mogli uvrstiti v bienalna ■ tekmovanja za priznanje lastne kvalitete. Kolikšnega pomena bi bilo vse to za naš kulturni krog ni treba posebej poudarjati. Dandanes jih je sicer med poklicnimi glasbeniki, celo med skladatelji, več kot kdajkoli prepričanih, da je opera preživela, stara forma, da je ni in je ne bo mogoče znova oživeti. Nemara je res tako. Na noben način pa opera naših dni ne plava več v zasanjanih (pozno-, novo- ali kakorkoli že) romantičnih vodah, kot nas je skušal skoraj v celoti prepričati zadnji Ljubljanski festival. Verjetno res ne po svoji krivdi! Razmere v naših opernih gledališčih (finančne ali tudi kake druge?) so OB ZAKLJUČKU IX. LJUBLJANSKEGA FESTIVALA dandanašnji — zlasti v provinci — še vedno take, da je uprizoritev »sodobnega disonantnega« dela (povrhu vsega še jugoslovanskega!) zelo tvegano početje. Zato so repertoarji raje zasidrani med skladatelji, ki so jih preizkusili (z uspehom seveda) že drugje ali vsaj med operami s podnaslovom »romantična« — če-prav so kdaj pa kdaj za današnja ušesa že čisto odveč in po vsebini močno naivne. Kar pa smo slišali res sodobnih del (se pravi tistih, ki so nastale v zadnjem času ali vsaj po drugi svetovni vojni), velja ponoviti bridko resnico, ki so jo javno ugotovili že letos maja na Bienalu sodobne glasbe v Zagrebu: stilno je (zlasti na opernih tleh) stopila naša glasba močno nazaj v zadnjih petnajstih letih. Z drugimi besedami: Kogojeve »Črne maske« ali katero izmed Osterčevih opernih del bi na letošnjem Ljubljanskem festivalu učinkovalo mnogo bolj moderno (in zato seveda tudi bolj sodobno!) kot vse, kar smo slišali — vključno s »partizansko opero« Mi-hovila Logarja. Prav Logarjevo »Enainštirideseto« pa je v snovnem (žal samo v snovnem) pogledu prijetno poživilo revijo. Vse ostale opere so se raje varno držale bližnje ali daljnje preteklosti, nekje med buzdovanom kraljeviča Marka ter Vojnovičevo romantično občuteno primorsko družbeno problematiko. Izvzamemo seveda »Era z onega sveta« — zato, ker se nikakor ne želi natančno časovno zasidrati in zato, ker se lahko edini postavi z res dobrim libretom. Vseh ostalih pet oper je imelo z libreti kar dovolj težav; največkrat jim je težko slediti, če ne poznaš precVoge, po kateri so nastali (»Gorski venec«; »Poema« Oskarja Daviča, »Deseti brat«) in še večkrat smo bili priča različnim po nepotrebnem okornim »domislekom« (prijemom?). — Ne mnogo bolje so se odrezali scenografi: še vedno ne morejo preboleti nasičenih, statičnih in kolikor mogoče »pristnih« scen, ki se jih pač ni dalo »uglasiti« s širokim razponom odra v Križankah (izjema je nemara Miomir Denič, ki je pripravil »Gorski venec« in za gotovo scenografija Maksa Kavčiča za »Ekvinokcij«, saj je pravzaprav šele v Križankah popolnoma zaživela!). Režijsko so bile predstave zelo različne cene: od »Ekvinokcija« Hinka Leskoška (ki je bil tudi po glasbeni plati — dirigent Demetrij Zebre — zelo dobra predstava in je kot celota segel na letošnjem festivalu najvišje!) do popolnoma zastarelih, zaprašenih (»Ero z onega sveta«) ali celo nedopustnih in očitno neinventivnih »prijemov« (»Enainštirideseto«, »Deseti brat«). Sicer pa je o vsem tem že pisala naša dnevna kritika, ki je spremljala posamezne predstave ter zato lahko ocenjevala tudi dosežke posameznih ansamblov in njih solistov. Nam ostane le še nekaj stvari v »po-festivalni« premislek. Razmere, v katerih živi jugoslovanska oper' ■ ustvarjalnost in njena poustvarjalnost, so bile videti skozi očala letošnje revije vse prej kot rožnate. Prijemi, ki bi jo znova postavili na noge, so seveda vprašanje, ki ne zadeva najprej ali celo v prvi vrsti Ljubljanskega festivala. Toda če naj njegova programska fiziognomija ostane usmerjena natanko tako, kot so se končno le odločili prireditelji, potem bo treba rešiti še vrsto problemov. Najprej razmejitev z zagrebškim Bienalom sodobne glasbe, ki tudi sam pretendira na prikaz sodobne domače in tuje opere — še celo, če bodo morali ljubljanski programi pod pezo razmer le seči tudi po nejugoslovanskih sodobnih delih! Potem vprašanje občinstva, ki letos ni najbolj navdušeno in polnoštevilno obiskovalo večerov v Križankah (izjema sta bila — značilno! — »Ero z onega sveta« in »Deseti brat«) ter festivalnega vzdušja« »drobnjarije«, kot so dobra slovenščina v programski brošuri in nenehni promet na cesti, ki je motil sleherno predstavo ...). In še toliko drugih stvari! Ne nazadnje tudi vprašanje finančnih možnosti, ki jih tak festival nedvomno' zahteva (znano je, s kakimi težavami se bori na priliko Slovenska filharmonija, ki je pomemben kulturni faktor skozi vso glasbeno sezono, ne samo občasno!). To slednje kljub temu, da mu nihče ne odreka »prostora pod soncem«, še celo ne zdaj, ko je našel samostojno pot. I. S. Lovro Reič: Ešalon smrti Do Uloga, do konca aprila 1943. sem zdržal. V objem pegave smrti sem padel že prej, sam nisem vedel kdaj. Tiste dni so v moji brigadi krožile govorice, zgodbe in legende o bolezni, ki je zdesetkala naše utrujene enote, o truplih, o kugi naših dni, ki je za našimi divizijami zapuščala strašne sledove. Vedite: bil sem borec III. dalmatinske brigade, komandir voda v II. bataljonu. Prvi signal V času, o katerem vam pripovedujem, na območju, koder je operirala III. dalmatinska, ni bil sovražnik številka ena, najhujši nasprotnik, vkopan v neprehodne rove, ne Nemec, ne četnik, ne ustaš. Neoprezen v prodiranju in neusmiljen v napadu, preprosto: pošast. Običajna partizanska taktika, spretnost naših enot, hitri manevri in domiselna akcija, nečloveška vzdržljivost, vse to je postajalo medlo in brezpomembno pred napadi tega nevidnega napadalca. Smrt je grozila na vsakem koraku. Smrt je bila v tovarišu, v prijatelju, smrt je prišla s stiskom roke, s poslednjim objemom, na pohodu, pri srečanju. Čakala je povsod v zasedi. Nekega dne je prišla tudi med nas. Ne vem, koliko časa je korakala za nami. Ne vem, kolikokrat je prenočila z nami in v kolikih bojih je sodelovala z nami. Ne vem, kje se je natanko, v katerem kraju, uvrstila v našo kolono. Ko smo jo opazili, je nismo mogli več preprečiti. Bili smo na pohodu, ko smo jo opazili. Po vznemirljivih novicah in zastrašujočih opisih je ni bilo težko spoznati. Opisali so nam jo v ukazih iz višjih štabov:- utrujeni, kot svinec težki udje, vnete oči, usahla lica, hitro hujšanje, driska, krči. Posledica: smrt. Bilo je pozno, hladno popoldne. Padal je mehak sneg, ki je bil podoben cvetju. Iz Kifine vasi smo hodili proti Ulogu. Zakasnela zima je ogrožala pomlad: sneg se ni topil, popki na drevju se niso napenjali. Vzpenjali smo se po rebri, grbasti strmini, zeblo nas je. Bili smo lačni. Niti zima niti lakota nas nista nikoli spravila na kolena. Vendar prizor, ki smo ga videli prav tu nekje, ko smo hodili po strmini, nam je zledenel kri v žilah. Na čelu kolone, v I. bataljonu, se je neki tovariš opotekel. Padel je in ni mogel več vstati. Obstopili so ga. Komandant je vprašal: — Kaj se je zgodilo? Odgovora ni bilo. Nemi pogledi borcev so nam molče sporočili najbolj črno novico: tifus. To je bil v naši brigadi prvi signal. i Niti slutil nisem, da sem tudi sam že bolan. Pojavljali sta se vročina in utrujenost. Znojil sem se in bledel, naslednji dan pa sem bil spet zdrav. To je bil čas, ko se nismo zmenili za vsak glavobol, niti ne za »malenkosti«, kot so povečana temperatura, migrena in prehlad. Tifus se je znal prikriti do zadnjega trenutka. Bil sem v območju smrti, v oblasti tifusa. Polip pozabljivosti To sem dojel nekega jutra ob reki Čehotini. Ležal sem v zasedi. Minilo je že nekaj dni, odkar smo prišli iz Kifine vasi v Ulog. Bil je maj 1943. Boji niso jenjali. Utrujeni od nekega spopada smo nadaljevali naslednji boj. Čeprav je bilo težavno in nevarno, v četi, v jurišu, na položaju, v zasedi, pa je bilo to vseeno boljše, kot pa nemočno čakati smrt v bolniški postelji ali pa na nosilih. Prvi znaki bolezni, spoznanje, da sem zbolel, da imam tifus, so me pripeljali do skorajšnjega brezumja: V prvem trenutku sem hotel napraviti samomor, vendar tudi za to nisem imel več moči. Mlahavost, totalna nemoč me je vsega objela. Ječal sem, ko sem ležal v zaklonu za neko skalo. Roke so mi drgetale na puški. — Ranjen? — me je vprašal najbližji borec. Vprašanja ni gati, ne smeš mu pomagati. Samo še en občutek je težji od tega: bolan si, v polža vesti, veš, da so okoli tebe prijatelji, da bi kri dali zate, vendar veš, da si sam njihova največja nevarnost, da si sam njihova smrt in če te tudi ne obidejo in če te tudi ne izobčijo, človek si: izobčil, si se sam. Vendar: tovariši so tovariši. Nisem zahteval, da bi kdor koli skrbel zame. Vzeli so me na roke, z rokami So mi napravili nosila, odnesli so me s položaja v brigadno bolnišnico, v vasi Višnica. Mojo smrtno nevarnost je v bolnišnici uradno uzakonil z diagnozo zdravnika dr. Radka Viličič: Typhus exanthemati- cus. S tem opozorilom brigadne-ga zdravnika, s to prvo legitimacijo, ki je najavljala smrt, so nas nekaj tifusarjev pripravili za centralno bolnišnico. Tu, na poti iz brigadne bolnišnice, ob slovesu od brigade, je moj spomin odpovedal. Vanj se je zasekal polip pozabljivosti, kot se je zasekal v moje roke, noge, v oči, v prsi, v ves organizem. Kot da bi bil to neki davni doživljaj, zelo meglen in zelo nejasen, kot da bi se vse dogajalo pred sto leti, v nekem mojem predživljenju. V spominu čutim, da je pot trajala nekaj dni in da sta dva pd mojih sopotnikov za vedno ostala nekje med planinami, ob neki reki. V moji zavesti odmevajo že davno po- ponovil. In tudi ni čakal odgovora. Vedel je, za kaj gre. Legel je poleg mene, vendar ne ob meni. Bal se je, da se ne bi okužil. Mogoče ni hujšega občutka: tovariš zboli, tovariš umira, ti mu pa ne moreš poma- zabljeni kriki, pretresljive prošnje meni, ali nekomu poleg mene: — Tovariš, ubij me... prosim te ... tovariš ... In jaz, nemočen, sem želel smrt: hiter, trenuten konec: smrt, ki pomeni izčrpanim, izmučenim bolnikom veliko in edino rešitev. Prišel sem v bolnišnico živ. Vendar »živ« tedaj ni pomenilo, da nekdo živi, da vidi, sliši, občuti, misli in se spominja. Ta pojem je veljal samo za osnovne živi jenske funkcije: počasno dihanje, tiho bitje srca. Spominjam se. Kopali so nas, slekli, nas ponovno oblekli in meni sa je zadala naši NOB resne dolgo, dolgo časa. Mislil sem, da sem ves čas v pari, da z mene, zaradi močnega izparevanja, znoj neprekinjeno lije, kot da bi me kar naprej vrteli nad ognjem. Ce je bilo to resnično kopanje, čiščenje uši, ali so bile to sanje ali moja bolezenska fantazija, ne vem. Zdaj vem, da je bilo to pravo kopanje, vem, da so tedaj štabi precej pazili na čistočo. Celo sam vrhovni poveljnik NOV in POJ je nekajkrat izdal posebne ukaze o ukrepih proti trebušnemu tifusu in dezinteriji. Tako je 16. maja, prav v času, ko sem zbolel, tovariš Tito poslal poveljstvom v partizanskih formacijah sledeči ukaz: »Letošnja epidemija tifusa je zadela naši NOB resne udarce. Od začetka zime do danes je obolelo za to boleznijo okrog 3500 borcev. Ce upoštevamo, kako hudo je izčrpan borec, ki preboli tifus v treh do šestih tednih, ali pa še dlje, se jasno vidi, kakšno izgubo za NOB predstavlja to število obolelih. Divizija borcev je bila onesposobljena zaradi te bolezni za kakršno koli vojaško akcijo. Evakuacija bolnišnic je bila poleg številnih ranjencev izredna obremenitev, izgubljali smo dragocen čas in moči za zaščito. Prenos bolnih tovarišev pa je bila velika nevarnost, da se okužijo tudi tisti, ki so jih nosili. Epidemija tifusa ni prišla iznenada. Ne bi smela presenetiti niti sanitete niti štabov divizije. Se mnogo pred njo so bili določeni objektivni pogoji. Ti pogoji so bili jasni in opazni. Kljub temp smo divizije z okrožnicami, ukazi in tiskom pravočasno opozorili na nevarnost. Izdali smo jasno navodilo proti tej bolezni. Medtem je razvoj epidemije pokazal, da niti saniteta po četah, še manj pa štabni in nižji komandni kader niso dojeli resnosti te nevarnosti, ter niso ničesar ukrenili. Ukrepali so zelo površno, ko je bolezen že grozila. Štabi niso dovolj pomagali saniteti. Zdravstvene službe niso obravnavali kot stalni problem, kot problem ohranjevanja borbene sposobnosti enot. Saniteta je delala hude napake - in nepravilnosti glede diagnoze, izolacije in transporta obolelih tovarišev. Neuspeh v boju proti tifusu smo 'zabeležili tudi zategadelj, ker se divizije, z majhnimi izjemami, niso niti organizacijsko pripravile na ta boj. (Nadaljevanje prihodnjič) S DEVET MINUS EDEN »Patriotska šola« V Parizu vsakdo pozna bar »Chez Alain Romans«. lj0j^ je eden boljših, kajti francoska televizija vsak teden v s jem programu predvaja revijo lahke glasbe, ki jo posnam J prav v tem lokalu. Orkester vodi lastnik bara Alain Roma Po zunanjosti je povprečen Francoz, vendar ni tako. Legija časti Alain Romans nosi v svoji gumbnici rdeči trak časti. Visoko odlikovanje, ki ga Francozi zelo radi P0^aZ5;e če ga imajo. No, Alain Romans je lastnik bara. Trak Lesj. š= časti ni prejel niti za vzorno vodstvo lokala niti za svl §= spretnost na klavirju, oziroma za svoje skladbe. Alain b 1HI mans je namreč tudi znan skladatelj in se je posebno oa koval kot avtor neobičajne glasbe v odličnih Tatijevih fn^ gg »Počitnice gospoda Hulota« in »Moj stric«. Zakaj je HH Romans prejel« Legijo časti, bomo zvedeli iz te reP°rt® == Kdo bi rekel, da je bilo v življenju tega sk50in”-uti HH človeka, .ki se je ves posvetil klavirju, ki tako ljubi in ob i=š glasbo, toliko pustolovščin. . HH Alain Romans se je rodil 1905. leto v Censtohovk ==š meji Poljske in Šlezije, zdaj globoko v Poljski, kajti Sle HH je postala del Poljske. Tamkaj je oče vodil tekstilno tovarjei HH ki je bila last francoske družbe. Oče je bil tudi pilot. Fa š==i je kot francoski vojak v prvi svetovni vojni 1918. leta. Dirigent orkestra 2e kot deček se je Alain Romans začel ukvarjati z 8 0 Ijo. Študije je nadaljeval v Parizu, kjer je postal ^eta .Ljrfe dirigent na radiu. Tako mu je minevalo življenje do svetovne vojne. ^o' Leta 1940 so ga mobilizirali, vendar se je francos nemška vojna zelo hitro končala in kot vemo, za Franc J zelo katastrofalno. Alaina Romansa je kapitulacija a jugu, na rivieri, v Cannesu. Nekaj časa se je ukva z glasbo, čeprav čas za to ni bil najbolj primeren. Pravočasen opomin Potem se je zapletel v mrežo odporniškega gg Nemcem je postal sumljiv. Neki policijski inšpektor vieh?! ^ fig Francije, ki je imel še nekaj vesti, ga je pravočasno opoz lil Alain Romans ni imel izbire; izginiti je moral. . pii Celica, v kateri je bil, mu je pomagala, da se je == Gestapu. Ponoči se je vkrcal v čoln. Prepeljali so 8a 2 H|| neke jahte. Tri dni pozneje je z jahto dohitel ladjo, ki j .a Ig! Malte plula proti Gibraltarju. In naposled je iz Gibralt fm dopotoval v London. Druga etapa — London Nekega dne, januarja 1941, je Alain Romans vS ^ v pisarno »Forces Francaises Libres« v Londonu. Bil j® jetno presenečen, ko je tu zagledal prijatelja, mornarisK oficirja, kapetana Kiefa. Po prisrčnem snidenju ga je Kief vprašal: »In zdaj Alain, kaj nameravaš?« »Pravzaprav ne vem, vendar mislim, da te vojne ne preživljal poleg klavirja ...« vgrti. »Zdi se mi, da ti je ne bo treba,« je rekel Kief- gl} kaj misliš, vendar razmere so še slabe. Še daleč s®° ^ resnične organizacije. Precej je treba še ukreniti, “ lahko začeli s kakšno resnejšo akcijo.« gg Neobičajna vprašanja nS »In v Franciji? Kako pa je kaj tam?« je vprašal Rorrl jj§§ »Mar tjakaj nikogar ne pošljete?« . \e Kief ga je gledal. Ni ga dobro poznal — poznal Sa -Ig-== kot glasbenika — ne pa tudi kot politično aktivnega. Za j||| del j ni vedel, kako naj bi se z njim pogovarjal. »Kaj hočeš s tem reči?« ga je vprašal Kief. »Tako, no,« je odgovoril Alain, »mislil sem na sab°je> je neki inženir prodal Abwehru načrte vseh ^ tako da so Nemci s topovi iz mrtvih ogl°v s° uničili glavne obrambne objekte. Govorice morale izzvati strah pred nemškim novim or° TRIK Z ZAPLEMBO ČASNIKA cZ & Da bi prikrili svoj načrt napada na &(-ob' priprave, s katerimi so začeli maja 1941, sta 0„ bels in-Jodl poskušala s trikom. Gbbbels j® v v0d' jem tedenskem časniku »Das Reich« napis® panik, v katerem je poveličeval čete nemšk® ,5jci dalcev, ki so izvedle dotlej neprekosljiv i® r.jSal desant na otok Kreto. V članku je Gdbbels P0^KOV da je bila to samo miniaturna predigra d0g°^otjo in operacij, ki jih pripravljajo in ki j® eSttl Nemci v kratkem izvedli na nekem druge® .gj in v precej večjem številu. (Nadaljeva Obtožba: 50.000 besed CASABLANCA — Pred dnevi se je mudil na uradnem obisku v Maroku predsednik začasne alžirske vlade Ferhat Abas. S kraljem Hasanom II. sta se pogovarjala c. vseh Problemih, ki zadevajo obe deželi, še posebej pa sta obravnavala francosko politiko do Alžirije in morebitni prihodnji razvoj dogodkov okoli tega zahtevnega problema. Na sliki: Ferhat Abas govori Marokancem. BOLZANO — Italijansko-avstrijski odnosi so se zelo jf zaostrili. Vzrok: južna Tirolska. Ta teden je vsa Severna jj dalija v pripravljenosti. Pred dnevi zaradi eksplozij na % brogi Miinehen—Rim simplon express ni mogel nikamor, g Eksplozije na daljnovodih pa so že vsakdanji pojav na tem j območju. Na sliki: razstreljen daljnovod v Severni Italiji, g ' " 'Miji1: | liiinHiiiiiiiinnii Pred nekaj dnevi je eden izmed vodilnih angleških sodnikov ukazal, naj Francka Haxela odstavijo s položaja generalnega sekretarja Trade Unionov električarjev, ki so ga izvolili 1959, na njegovo mesto pa imenujejo bivšega protikandidata Johna Burna. Franck Haxel je znan član britanske Komunistične partije. Burn pa je še pomembnejši antikomunist. Sodnik je prišel do tega sklepa, češ da je bilo Haxelovo imenovanje ponarejeno in da so štirje njegovi tovariši, komunisti, v izvršnem komiteju Trade Uniona hoteli organizirati opozicijo, da bi tako lahko kontrolirali in usmerjali delo električarjev po navodilih Komunistične partije. To je bila pravzaprav ena »mamutskih« sodnih obravnav, ki je trajala 40 dni, in na kateri je bilo zaslišanih nad 150 prič. Veljala je 80.000 funtov. Sodniku je bilo potrebnih nekaj ur, da je izgovoril 50.000 besed, s katerimi je obrazložil obsodbo. Stroške bodo plačali Trade Unioni, delno pa tudi obtoženci: pet komunistov. Sodne priprave so trajale leto dni, obravnavo pa so sprožili na podlagi obtožbe Johna Burna. Ves tisk je obravnaval sodno obravnavo kot eno izmed največjih zmag »demokracije« v Trade Unionih, ki jo je komunistična klika poskušala razdreti in diskreditirati. Fleet Street je pravzaprav vodil to sodno obravnavo že nekaj let. V zelo temeljiti kampanji in s pomočjo številnih članov Spodnjega doma in funkcionarjev Trade Uniona, so že leta pritiskali na generalni svet Trade Unionov, naj začno javno preiskavo in razže-nejo zvezo električarjev, saj v njenem izvršnem komiteju že od konca vojne sedijo komunisti in njihovi simpatizerji, vodi pa jo predsednik z dosmrtno funkcijo, ki je prav tako komunist. Kampanja proti Zvezi električarjev je bila izrazito protikomunistična, čeprav je ta — protikomunizem — pravno popolnoma ne-osnovan. Komunistična partija v Veliki Britaniji ni ilegalna, komunistično gibanje ni prepovedano pod pogojem, da ni usmerjeno proti državi. Haxelu in njegovim tovarišem v zvezi električarjev ne more nihče očitati, da so bili slabi člani Trade Uniona. Nasprotno, priznali so jim, da so bili posebno dobri posredovalci z najemodajalci, kar je bistveno za uspešnega funkcionarja Trade Uniona. S svojimi 250.000 člani je to ena najmočnejših zvez. Zategadelj ostanejo pozicije komunistov še naprej zelo močne tudi po sodnem imenovanju nasprotnika komunistov Johna Burna za generalnega sekretarja. - Večina tistih, ki so sodelovali v kampanji, je zdaj ugotovila, da se morajo nasprotniki komunizma postaviti na drugo stališče. Predlagali so vrsto ukrepov, s katerimi bi reorganizirali vso organizacijo Trade Unionov. V soglasju z idejami o večji aktivnosti in ozdravljenju gibanja, so sprožili predloge tudi v Spodnjem domu. Po teh bi imela država pravico vmešavati se v zadeve Trade Unionov, prav tako pa tudi pravico kontrole njihovih volitev. Predsednik letošnjega kongresa Trade Uftiona Tedd Phill je zelo ostro reagiral na te ideje in branil dosedanje pravice in privilegije Trade Unionov. Ves tisk in nekateri funkcionarji so ga zategadelj hudo napadli, posebno zaradi stališča proti zvezi električarjev. Ko je govoril kot gost na konferenci rudarjev pred nekaj dnevi, je Tedd Phill, ki je predsednik ladjedelniških delavcev, svetoval, naj nihče »slabo ne spi« zaradi primera električarjev, kajti vedno se je »kaj dogajalo«, kadar so bile volitve. Na zadnjih ameriških predsedniških volitvah, je rekel Phill, bi Nixon za gotovo postal predsednik, če bi glasove šteli 14 dni kasneje. Tudi na angleških splošnih volitvah vedno nekdo meša glasove. Težave električarjev so v njihovem volilnem pravilniku. Trade Union ne sme dovoliti »coklam«, da mu svetujejo, kaj naj dela. Kakšna neodgovornost predsednika Trade Uniona, so zapisali skoraj enoglasno časniki, ki je oblatil ne samo ameriški volilni sistem, temveč tudi angleško demokracijo. Hroščev Adenauerju 3al^rec* kratkim je Hruščev de Voi i e: ^Gospod Adenauer se r sJskoval, 'zato hoče očitno n paleta nadomestiti, kar je zs knnU' Določil je tudi že, pro' tS(j ,se bo vojskoval. Prejšn, o&,eri. bonnski kancler vnovi cj‘,acil Sovjetsko zvezo za .poter (ja ne§a nasprotnika' in zahteva Se _Bundeswehr glede obore konv *zenači s tem ,nasprotni Hkrati pa je napadel tisti fnaf6 v Zahodni Nemčiji zavze za nevtralnost.« Anihonv Eden Postal plemenit ske5°v* naslov bivšega britan-se Premiera Anthonyja Edena UdP?asi: Grof Yvonski, viscont Eirrr kraljevskega zdravilišča Vvi^Shton v okrožju War- prvimi mu je k novemu karif’.Vu čestital zahodnonemški ier. Adenauer in hkrati Iprzo-E!c)6 0 izrekel upanje, da se bo jj , Vrnil v politično areno, lovi 80 sporočili v Londonu, bo tičf,. nadaljeval svojo poli-dov kariero, toda v Domu lor- ^odražitev angleških klchas Gladween, bivši angleški ku Tl':. v OZN, je v nekem član-^tizirai stališče britanske »j Pr0t* skupnemu tržišču: ii0 6 Pravzaprav zelo pateptič-s 6 Srno proti skupnemu tržišču, oz(jr tem tudi proti ekonomskemu to v^enju svobodnega sveta in da Se opravičujemo s tem, st'tev ^Va^mo> kako bi naša uvr-t>osi6..V skupno tržišče imela za k^bas^0 Podražitev angleških NEMŠKI TANKI Odločitev angleške vlade, da dovoli vešbanje za-hodnonemških čet v Veliki Britaniji, ni naletela v angleškem parlamentu na kakšen poseben vihar. Odločitev je šla skozi parlament relativno mirno. Opozicija je sicer pripomnila, da pomeni vse to »veliko nevarnost«, obrambni minister Watkinson pa je bil zelo obziren, ko je obrazložil odločitev, saj jo je zasnoval na argumentih, »da si morajo vsi zavezniki v MT0 prizadevati, da skupno delajo...« V Veliko Britanijo bo tako je- vzletom, prav tako pa za sodelova-seni prišlo 600 zahodnonemških nje v proizvodnji angleškega di-tankistbv, ki bodo sestavljali bataljon. To odločitev angleške vlade, ki so jo precej zavlačevali zaradi nepopularnosti med angleškim ljudstvom, povezujejo z željo, da bi se za britansko industrijo orožja, pravzaprav za najbolj močno britansko industrijsko področje, odprlo široko zahodno-nemško tržišče. Dosedanji napori Velike Britanije, da bi to dosegla, so vedno naleteli na nepremagljive ovire. Za zahodnonemški trg Najboljši način Na tiskovni konferenci sc je predsednik Kcnnedy pritoževal, da pridejo čestokrat poverljivi vladni sklepi v neznane roke, in rekel: Na žalost je edino sredstvo, vsaj tako vse kaže, da vlada svoje politične slilepe ohrani zase, da jih sploh ne sprejme! na angleških njivah rigiranega projektila. Vse načrte ej angleška vlada že predložila Zahodni Nemčiji. Druga stvar pa je kako bo angleška javnost reagirala na odločitev angleške vlade. Angleški ljudje so že nekajkrat zelo ostro pokazali, da se še spominjajo druge svetovne vojne. Najbolj vznemirjen je Walles, kjer bodo manevri zahodnonerpških tankistov. Prav danes je walleški komite za preprečevanje prihoda nemških čet organiziral velike demonstracije. Predstavnik nacionalne unije rudarjev južnega Wallesa je rekel, da bo ta odločitev angleške vlade »povzročila vsesplošni protest proti takšni politiki!« sta namreč zainteresirani tudi ZDA in Francija. Šele pred kratkim je angleški vladi uspelo, da je z Zahodno Nemčijo sklenila sporazum za prvo večjo prodajo topov za tanke, letalskih raket in radarskih naprav. Ta prvi prodor angleškega orožja v Zahodno Nemčijo so angleški uradni in poslovni krogi pozdravili, saj vidijo v njem izhod za olajšanje svojih zunanjetrgovinskih težav, ki so postale posebno resne zaradi omejevanja trga v Aziji in Afriki. Angleška in zahodnonemška vlada sta se tudi sporazumeli o sodelovannju v proizvodnji prvega angleškega letala z navpičnim PREDSEDNIK DE GAULLE Uradna označitev Pred dvema dnevoma ;e govoril predsednik Francije de Gaulle. Ni mogoče govoriti o kakšnem velikem razočaranju, ki naj bi ga predsednikove besede sprožile v Franciji. Razlog je mogoče v tem, da ni nihče pričakoval senzacionalnih idej. Še teže pa je v izjavah vidnih ni nihče zadovoljen, razen naj-politikov in v člankih pariškega vdanejših degolistov. tiska najti tudi najdrobnejše eie- Socialisti, ki so šele včeraj po-mente zadovoljstva. Z govorom trjevali svojo solidarnost z alžir- Berlin: to je zdaj vprašanje »Razgovor« o Rerlinu med Vzhodom in Zahodom postaja vsak dan bolj glasen in oster. Glavno besedo imata kajpak Moskva in Wa-shington. Tema dvema pa pomagajo še drugi. Fo vseh teh besedah, ki so jih rekle obe strani, vse kaže, da smo pred novo berlinsko krizo. V teh nekaj vrstah objavljamo izjave nekaterih državnikov o najnovejšem razvoju položaja v Berlinu. NIKITfl HRUŠČEV: »Vse, kaže, da so na Zahodu na naše predloge o podpisu mirovne pogodbe, začeli šteti divizije. Kancler Adenauer vpije, da je ves hripav, zahtevajoč atomsko oborožitev. Zakaj je Adenauerju potrebna atomska oborožitev? Nemški militarizem je že dvakrat izzval svetovne vojne... Zahodni Berlin je otok v Vzhodni Nemčiji, na katerem je ohranil kapitalistični sistem. Ne želimo se vmešavati v notranje .zadeve mestnega prebivalstva, in se vtikati v prestiž ZDA, Francije in Velike Britanije. Ali je moč najti takšno rešitev tega vprašanja, s katerim bi zadovoljili vse dežele, ki so se bojevale z Nemčijo, in ki ne bi motil življenja, ki je zaživelo v Zahodnem Berlinu? Lahko je najti takšno rešitev! Mi predlagamo takšno rešitev, in sicer, da postane Zahodni Berlin svobodno mesto in da se mu da zagotovila štirih velesil: ZDA, Francije, Anglije in Sovjetske zveze ali nevtralnih dežel ali pa OZN. Če imajo zahodne sile kakšno boljšo varianto teh zagotovil, naj predlagajo ... Tisti, ki mislijo na vojno, naj ne mislijo, da jih bodo rešile razdalje. Ne! Če imperialisti izzovejo vojno, se bo le-ta končala -S popolnim porazom in razkrojem imperializma. Človeštvo bo enkrat za vselej uničilo ta sistem, ki povzroča osvajalne vojne... Glede na vse večje vojaške proračune v deželah NATO, je sovjetska vlada sklenila povečati izdatke za obrambo v tekočem letu za tri milijarde 144 milijonov rubljev tako, da znašajo skupni izdatki za vojaške potrebe za leto 1961 12 milijard 399,000.000 rubljev.« KONRAD ADENAUER: »Ničesar ni, da bi se z Rusi pogovarjali o Berlinu!« Na vprašanje komentatorja Morgana, če je sploh kaj v zvezi z Berlinom, da bi se lahko pogovarjali z Rusi, je Konrad Adenauer rekel: »Ne!« HAR0LD MACMJLLAN: »Ne želimo izzvati spor s Sovjetsko zvezo zaradi tega vprašanja, vendar je popolnoma jasno, da mi in naši zavezniki ne moremo ravnodušno gledati kršitev zavezniških pravic v Berlinu. Ogrožena je svoboda dveh milijonov prebivalcev Zahodnega Berlina. Prepričan sem, da bo g. Hruščev znova proučil ta problem.« ROBERT MCNAMARRA, obrambni sekretar ZDA: »Dejstvo, da namerava Sovjetska zveza povečati svoj vojaški proračun, ne smemo zanemariti. Običajna opreznost zahteva novo razčlenitev naše obrambne politike. V tem trenutku smo tudi mi močni, mogoče še močnejši, kot katerikoli potencialni napadalec.« V0N BRENTAN0: »Mogoče bo prišel trenutek, ko bo moral NATO pokazati, da ne dovoli, da bi svobjodni Ber- lin izgubil svojo svobodo. Intervencija sile v Berlinu bi sprožila zavezniška zagotovila.« HGLLI0CK: novozelandski predsednik: »Berlin bo glavni dogodek leta 1981, Do konca leta bo to mogoče najbolj nevarno vprašanje na vsem svetu.« »NEW Y0RK TIMES«: Zaradi vsega tega je najhitrejša stvar, to se pravi stvar miru in samoohranitve, da svobodni svet v vsej popolnosti dojame nevarnost »zadeve Berlin« in se mobilizira, da jo dočaka pripravljen, v političnem, vojaškem, gospodarskem in psihološkem pogledu. V tem napord sloni glavna teža na ZDA, posebno pa še na predsedniku Kennedyju. RADIO MOSKVA: Vse to vpitje po govoru predsednika Hruščeva se odvija pod geslom: »Zakaj je sploh potrebno začeti vprašanje mirovne pogodbe z Nemčijo? Zakaj se lotevati problema Zahodni Berlin? Saj gre vse gladko, naj tako tudi ostane. ČASOPISNE AGENCIJE NA ZAHODU: Predsednik Kennedy, britanski predsednik Macmillan in francoski predsednik de Gaulle popolnoma soglašajo o tem, da branijo svoje berlinske pozicije, če bi jih Hruščev ogrozil. JE GOVORIL O ALŽIRIJI : ))Pregrupiran|e« sko politiko šefa države, se čutijo zdaj najbolj izdane. Pravijo, da je bil to najslabši generalov govor v vsej njegovi karieri, šef parlamentarne frakcije Lenard pa ironično pristavlja, da predsednik de Gaulle očitno ne bere časopisov in je zato slabo seznanjen s politično in socialno stvarnostjo v državi. Glavno vprašanje govora, alžirski problem, ki ni bil postav- ljen na prvo mesto, je potrdilo, da Francija vztraja pri svoji nepopustljivosti in da se v času od prekinitve eVianske konfernce ni ničesar naučila. General de Gaulle je ponovil tisto, kar je že dejal, to je, da »mora alžirsko osvobodilno gibanje v celoti sprejeti francoske predloge«, v nasprotnem pa bi alžirsko ozemlje razdelili, čemur uradno pravijo pre-grupiranje. HRASTNIK: Iz občine Hrastnik bo odšlo na preventivno zdravljenje v letošnjem letu kar 114 delavcev, kajti letos je na voljo nekaj več sredstev. Delavcem, ki bodo odšli na preventivno zdravljenje, bo do nekatere gospodarske organizacije odobrile izredni plačan dopust za ves čas, neka- tere pa le sedem dni. Prav pa bi bilo, da bi drugo leto vse gospodarske organizacije priznale delavcem, ki bodo odšli na preventivno zdravljenje, za čas zdravljenja izredni plačan dopust. ® ČRNOMELJ. V Rudniku Kanižarica so ustanovili 3 ekonomske enote ter izvolili 3 svete proizvajalcev. Prav tako so izvolili 3 pododbore sindikalne podružnice. Pripravljajo nova pravila podjetja. Tudi v Železolivarni RELT se pripravljajo na decentralizacijo. V kratkem bodo izvolili obratne delavske svete. Ustanovili bodo tri ekonomske enote s tremi obratnimi sveti. • SEŽANA: Kolektiv podjetja »Aluminij« v Komnu se je odločil za uvedbo štirih ekonbmskih enot, v katerih bodo prihodnji mesec izvolili organe upravljanja in poverjenike sindikalnih grup. Pripravljajo tudi že osnutke pravilnikov in poslovnikov. LITIJA: Čeprav je bila Lesna industrija Litija ustanovljena šele 1957. leta. je dosegla v zadnjih letih pomembne uspehe. Podjetje je lani doseglo kar za 91 °/o večji dohodek kakor leta 1957. Večji dohodek pa je bil dosežen zaradi večje produktivnosti, z mehanizacijo posameznih proizvodnih procesov in z boljšim izkoriščanjem notranjih rezerv v podjetju. Seveda pa je, k temu uspehu precej pripomogla tudi opravljena prva faza rekonstrukcije podjetja, to je ureditev in modernizacija obrata za izdelavo furnirjev v Litiji. KOSTANJEVICA NA KRKI: V torek, 4. julija, je Industrija perila iz Novega mesta preselila kostanjeviški obrat iz dosedanjih prostorov v nove prostore v gradu. Stari prostori res niso bili primerni, zato je kolektiv Industrije perila s pomočjo ObLO Videm-Krško preuredil v gradu nekaj prostorov. Uredili so tudi sanitarije, garderobo in prostore za polurni počitek. Svečani otvoritvi je razen drugih gostov prisostvoval tudi predsednik ObLO Videm-Krško. KAMNIK: Belovni kolektiv podjetja »Titan« v Kamniku je letos namenil znatna sredstva za gradnjo stanovanj. Spomladi so začeli z gradnjo štirih stanovanjskih stolpnic. Dve 12-stanovanjski stolpnici bosta kmalu dograjeni. Prav- kar so začeli z gradnjo tretje šestnadstropne stolpnice, v kateri bodo tudi ogrevalne naprave za celotno naselje. V tej stolpnici bo 22 dvosobnih stanovanj. V kolikor bo kolektivu »Titan« uspelo zagotoviti sredstva, bodo verjetno kmalu začeli graditi še četrto stolpnico. Tako bo lahko v tem naselju stanovalo skupno okrog 60 »Titanovih« delavcev s svojimi družinami. ZAGORJE: Delovni kolektiv Industrije gradbenega materiala v Zagorju se je odločil s 1. julijem znižati cene apnu v kosih in hidratiziranemu apnu za 20 »/o. Kilogram apna v kosih velja zdaj 8 dinarjev, kilogram hidratiziranega apna pa 9 d m or jev. ® »NANOS« POSTOJNA: Sedem ekonomskih enot Prejšnji teden so po plodnih razpravah, v katerih je sodeloval ves delovni kolektiv, ustanovili ekonomske enote tudi v grosističnem trgovskem podjetju »Nanos« v Postojni. Kolektiv se je odločil za sedem enot, ki zaposlujejo od 12 do 20 delavcev. V šestih enotah so že izvolili predsednike, v eni pa svet ekonomske enote. V »Nanosu« pričakujejo, da bedo v nekaj dneh končali tudi s tehničnimi predpripravami za dejanski prehod k samostojnemu poslovanju ekonomskih enot. »Nanos« je prvo od štirih trgovskih podjetij y postojnski občini, ki je doslej ustanovilo ekonomske enote. M. A. • KOČEVJE: Mehrniizadjci v gozdarstvu Mehanizacija pri gozdnih delih in mehanizirano spravljanje lesa iz gozdov je na gozdnih upravah Kmetijsko gozdarskega posestva Kočevje, ki ima svoje obrate v Mozlju, Kočevju, Stari cerkvi, Grčaricah, Podpreski in Velikih Laščah, ki se bodo vrnili z zvezne delovne akcije. Med mladino pa je tudi čedalje večje zanimanje za delo mladinskih sekcij SZDL. Najbolj marljivi so mladi člani te sekcije pri 3. krajevni organizaciji SZDL, kjer prirejajo tudi predavanja. —sky • LENDAVA Potrebujejo novo pekarno V Lendavi ugotavljajo, da bi bilo potrebno zgraditi še eno pekarno ali pa dosedanjo razširiti in zgraditi še vsaj dve peči, saj z eno pečjo nikakor niso kos potrebam, čeprav obratuje ponoči in podnevi. Da se je potrošnja naglo povečala, dokazuje tudi promet. Pred dvema letoma je znašal 9 milijonov dinarjev letno, a lani je narasel na 28 milijonov. Š. S. • LENDAVA Najbulj delavni v obšini Občinski odbor SZDL Lendava je razpisal tekmovanje med organizacijami SZDL. Naj- Ljubljana se pripravlja na najveejo proslavo, kar jih je kdajkoli doživelo naše glavno mesto. Za udeležence proslave bo kar najbolje poskrbela, še posebej pa bo marsikoga presenetila z novo podobo. Ce bo KOS Tu so zrastle nove stolpnice, ki jih Kaz (Foto: Danilo DomajnKO) zanesla pot v Streliško ulico, je skoraj ne bo mogel prepoznati. naša slika ® RIBNICA: Priprave na proslavo Prebivalci občine Ribnica na Dolenjskem se skrbno priprav- n g Ijajo na praznovanje dneva vstaje slovenskega ljudstva. Po vseh || H sindikalnih organizacijah in delovnih kolektivih ter ostalih po- g H Utičnih organizacijah so imeli te dni sestanke, na katerih so || g razpravljali o govoru predsednika republike tovariša Tita, ki ga || H je imel na slavnosti v Titovem Užicu. Posebej pa so obravna- g = vali priprave na praznovanje. Množično bodo odšli na osrednjo || M republiško proslavo v Ljubljani. Razen z izrednimi vlaki, bodo = |§ prebivalci te občine potovali z lastnimi vozili in vozili delovnih g H kolektivov, ki bodo ta vozila dala na razpolago. Tako kot v || {§ ribniški občini se pripravljajo na praznovanje v kočevski, cerk- p fi niški in grosupeljski občini. V. D. lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllHIIINIIIIIIIinilllllllMItUHtHMiMIlE novost. Organi delavskega upravljanja in sindikalne podružnice si prizadevajo, da bi čimveč del mehanizirali. Uvedba mehanizacije uvršča gozdnega delavca v vrsto industrijskega in mu izboljšuje življenjske gogoje. Zaradi tega so gozdne uprave ob sodelovanju KGP Kočevje letos nabavile veliko strojne opreme za dela v gozdovih in za ostala opravila. Da bi se gozdni delavci seznanili z ravnanjem z novimi stroji, so do sedaj imeli že tri tečaje. D. V. 9 NOVO MESTO Štirinajst svetov ekonomskih enot v IMV V industriji motornih vozil Novo mesto so 7. julija volili delavski svet podjetja, obratni delavski svet servisa in štirinajst svetov ekonomskih enot. Organi upravljanja in vodstvo političnih organizacij so predlagali, katere pristojnosti naj bi imeli novi organi EE. O predlogu je razpravljal kolektiv. Vsi člani so bili seznanjeni z njim. Sveti EE bodo imeli sledeče pristojnosti: razpravljali bodo o planu podjetja, predvsem pa o planu svoje EE, o poslovanju, odločali o izvajanju zdravstveno in higi-ensko-tehničnih ukrepov, o nadurnem delu, o sprejemanju novih delavcev, o pritožbah delavcev, o sistemu nagrajevanja in o delitvi dohodka na osebne dohodke znotraj EE. Kasneje, ko se bodo ekonomske enote uveljavile, bodo dobile še druge pristojnosti. Vsaka EE bo imela tudi svojo komisijo za hi-giensko-tehnično varstvo in disciplinsko komisijo. SZ 9 RIBNICA: { Za 200 milijonov dolžnikov V ribniški občini so v zadnjem času ustanovili v vseh večjih podjetjih ekonomske enote in decentralizirali tudi delavsko upravljanje. Prizadevajo si, da bi čimbolj povečali proizvodnjo in storilnost in zmanjšali stroške proizvodnje v okviru teh enot. Težave pa imajo zaradi obratnih sredstev, saj imajo gospodarske organizacije v občini za več kot 200 milijonov dinarjev dolžnikov. V. D. 9 IZOLA: Mladina v počitnicah Kot vedno doslej, bo tudi letošnje poletje prispevala mladina izolske komune lep delež v delovnih akcijah pri urejevanju raznih objektov. Medtem ko se bo udeležilo zvezne delovne akcije na avtomobilski cesti »Bratstvo in enotnost« 15 mladincev in mladink, bo več kot 80 članov Ljudske mladine nadaljevalo z gradnjo športnega parka v Izoli. Razen tega bo mladina izolske komune izvedla svoj lastni program v počastitev 20. obletnice vstaje skupno z brigadirji, bolj delavna v občini je bila organizacija SZDL v Veliki Polani, ki je bila nagrajena z radijskim aparatom. ski odbor je o tem že razpravljal. Sta pa dve možnosti: ali naj bi zgradili nov zdravstveni dom ali pa k sedanjemu poslopju ambulante dozidali nove prostore. Kaže, da bi bilo ceneje dograditi k sedanjim prostorom še nove in preurediti. • POSTOJNA Nova poslopja Prejšnji teden so dogradili ha Tržaški cesti v Postojni novi motel s 46 ležišči. V nekaj dneh bodo dokončno opremili tudi restavracijski obrat motela, okolico pa primerno osvetlili in uredili cestišče. V neposredni bližini motela gredo h kraju tudi dela pri izgradnji novih skladišč trgovskega podjetja na veliko »Nanos« Prestranek. Objekt, ki ima nad 5000 kv. m skladiščnih površin, je največje gospodarsko poslopje v mestu, saj meri v dolžino 110 m. Predvidevajo, da se bo podjetje preselilo iz Prestranka v Postojno že prihodnji mesec, ko bo ob skladiščih dokončano tudi novo upravno poslopje. M. A. V Izolo prihaja vse več dopustnikov. Ne moremo reči, da so presenečeni — kajti podobnih reči so vajeni, saj se ponavljajo z leta v leto — ko jih sredi mesta pozdravijo razkopane ulice in pločniki. Menda tudi ta dela sodijo v okvir turistične sezone (Foto: Milan Šparovec) V Veliki Polani je prav tako delavna tudi mladinska organizacija, ki je v nekaj mesecih pripravila več veselih večerov in drugih prireditev, pred kratkim pa je začela izdajati svoj časopis — NOVICE. S. S. 10 ekonomskih enot v »Pugledu« Delavski svet Gostinskega podjetja »Pugled« v Kočevju se je odločil, da bo uvedel deset ekonomskih enot v okviru svojega podjetja. Vsaka poslovalnica bo posamezna ekonomska enota, v samem hotelu pa bo zaradi različnih del in večjega števila več ekonomskih enot. Pričakujejo, da jim bo uvedba ekonomskih enot pripomogla, da bodo gosti hitreje in bolje postreženi in da se bo odnos gostinskih delavcev do gostov še izboljšal. D. V. ® VRHNIKA Novi prostori zdravstvenega doma? Število zdravstvenih storitev, preventivno delo in ostala zdravstvena opravila na Vrhniki neprestano naraščajo. Zdravniki pregledajo v uri že 10 pacientov, zato je razumljivo, da storitve ne morejo biti kvalitetno opravljene. Razen tega so na tesnem s prostori. Zdravstvena ambulanta bi potrebovala 10 novih prostorov. Občinski Ijud- narja, vendar vse do konca del ne bodo dobivali izplačane stimulacije. Ce pa bo končni obračun pokazal dobiček, bodo ob zaključku del razdelili še ostanek osebnih dohodkov. Taka odločitev je delavce pomirila in vrnili so se na delo. Omenjena dejstva kažejo, da so ekonomske enote v tem podjetju še premalo samostojne, saj niti ne vedo, s kakšnimi sredstvi za osebne dohodke razpolagajo, da drugega sploh ne omenjam. Lahko se tudi vprašamo, ali bodo delavci vložili, v delo toliko napora, kot doslej, ker ne bodo prejemali stimulacije? Napaka obračunalcev je to skupino pripravila do tega, da 'je že za nekaj mesecev naprej obsojena zopet na prejemanje plač, kot so jih bili nekdaj navajeni. Prejemali bodo plačo po urni postavki, procente za delo v težkih pogojih in terenski dodatek, o stimulaciji pa ne bo govora. Tudi izjave, naj pobero delovne knjižice in zapuste podjetje, postavljajo delavce v pravi mezdni položaj. Kaže,, da je edinole njihova sindikalna organizacija pravilno doumela svoje naloge. Vlado Erjavšek 9 NOVO MESTO Na Dolenjskem pet mladinskih biigad! Mladina je letos pripravila na Dolenjskem tako široko bri-gadno dejavnost kot je ne pomnimo po letu 1958, ko S6 gradili avtomobilsko ceste. Žal ni večje dejavnosti v Zasavju, 'tako da ne moremo reči, da se razlega. brigadirska pesem od Kolpe do Krke in Save. Pet mladinskih brigad v Žužemberku, Metliki, Zalog pri Novem mestu, Veli _ pri Trebnjem in Otočcu pri N° vem mestu. Vse brigade uvedle brigadno. samoupravllf" nje. Vsaka delovna ura je zel važna. Res je, da je dež v te) vročini dobrodošel, vendar P° gledi brigadirjev, ki zaskrbljen opazujejo temne oblake, poved > da niso prav navdušeni zanh Potrebno je izkoristiti vsako lovno uro — od tega je odv* sen njihov zaslužek. Taksne spodbudne oblike delovnih meril so približale brigadirje del njihovih očetov v gospodarski organizacijah. SD Več kat 10 metrov -Je visok a° sponnenik narodnoosvppndiliii 6or ki že stoji v Grajskem parku sre Radovljice. Slavnostno ga bodo 0 krili na občinski praznik, 28. 3uI (Foto: N. Btildi) Kje bomo letovali • SLOVENIJA-CESTE Kaj povzroči malomarnost? Trideset delavcev gradbenega podjetja Slovenija-ceste gradi na Ljubelju nad Tržičem predor. Ti delavci imajo samostojno ekonomsko enoto, ki gospodari (ali naj bi vsaj gospodarila) po svojem ekonomskem obračunu. Dejstva pa kažejo, da proizvajalci še nimajo vseh pravic gospodarjenja. Delavci delajo po dvanajst ur na dan v zelo težkih pogojih in za tako delo so tudi sorazmerno dobro nagrajeni, saj prejemajo okrog 30.000 dinarjev mesečnih osebnih dohodkov. V maju pa je pri obračunu prišlo do napake. Omenjena skupina je dobila za celih 400.000 dinarjev preveč- izplačanih osebnih dohodkov. Posamezni delavci so zaslužili tudi po 57.000 dinarjev, vendar se vse do 1. julija nihče ni domislil, da bi se to lahko dogodilo tudi zavoljo pomote. Prvega julija so vsem delavcem, ki so pomotoma dobili preveč osebnih dohodkov, izdali nalog, naj denar vrnejo. Delavci so zaradi take odločitve vodstva podjetja demonstrativno zapustili delo. Na hitro intervencijo Občinskega sindikalnega sveta Tržič so v podjetju prvi dan odgovorili, naj delavci dvignejo delovne knjižice in si poiščejo delo drugod, če jim tu ni všeč. Še isti dan je sindikalna podružnica podjetja ukrenila vse potrebno, vendar delavci še vedno niso hoteli na delo. Drugi dan, ko je občinski svet Tržič določil,. da bo sestanek s kolektivom, pa se je pokazalo, da so politične organizacije v kolektivu o tem političnem problemu le dobro razmislile in našle izhod iz krize.. Delavcem ne bo treba vrniti de- V letošnjem letu bo iz občine Brežice preživelo dopust ob morju 739 članov sindikalnih podružnic, kar je komaj slaba četrtina vseh člarfjv sindikata. Upoštevani so tisti, ki bodo šli v počitniške domove. Sindikalni podružnici Tovarne pohištva in Rudnika Globoko sta s skupnimi sredstvi zgradili lastni počitniški dom v Savudriji ter v ta namen investirali lani in letos približno 4,500.000 dinarjev. Dom ima 24 ležišč, dnevni penzion pa stane 600 dinarjev, od česar polovico regresira podjetje (!). Prevoz Brežice bo letos postavil šotore v Savudriji, udeleženci pa se bodo hranili v počitniškem domu Tovarne pohištva. Agroservis je organiziral letovanie na otloku Hvaru, kjer ima v najemu zgradbo z 9 ležišči. Tu je dnevni penzion malo višji, vendar plačajo delavci in uslužbenci le 300 dinarjev dnevno. Kmetijsko gozdarstvo podjetje ima v najemu 26 ležišč v sindikalnem domu v Poreču, kjer bo na dopustu 234 članov njihove sin- trgoVsK® je l6, dikalne podružnice. Tudi ifodjetje »Ljudska potrošn tos omogočilo svojim članom dopust v Punatu na otoku *** Dnevni penzion v domu s 15 ležišč stane 950 dinarjev, ^ sar plačajo člani 400 dinarjev. . ^ 0-sta se priključili še sindikalni P. družnici Splošne bolnice in stvenega doma. Manjšo hišico je letos zgradilo v Rovu^ za popravljanje voz --jo bove, za kar so investirali f5 '0j »r'». 1 -nv.orriVAli » ~ podjetje •JU v t, Zid. ou v --- dinarjev. Tukaj bodo preživeli “ve letni dopust skoraj vsi člani njm sindikalne, podružnice. ^ Ostale sindikalne podružnic ^ občini, glede na to, da nimajo volj sredstev* bodo za svoje Čiad6 IZ ELEKTRARNE V ŠOŠTANJU V SELCE Že nekaj let odhajajo zaposleni v Termoelektrarni Šoštanj na dopust v Selce, kjer imajo v zakupu dve hiši s 40 ležišči. Nekaj ležišč so odstopili sindikalni organizaciji uslužbencev občinskega ljudskega odbora. Člani kolektiva elektrarne pa imajo možnost letovanja še v mnogih drugih krajih, kjer ima svoje domove ELES. Prihodnje leto bo imela elektrarna svoj lastni počitniški dom med Selcami in Crikvenicw, ki ga še grade. Načrti počitniškega doma pa kažejo, da bo to eden od najlepših domov v okolici Selc. Rudnik lignita v Velenju in elektrarne v Šoštanju sta nekaj ležišč odstopila tudi članom manjših podjetij, ki bi sicer ne imeli možnosti poceni letovanja. V. V. organizirale krajše ekskurzije 11 lete na morje in v hribe, iti vsaj delno omogočile razvedrit0 oddih svojim članom. *' VELENJSKI RUDARJI V FlE3,0 Velenjski rudarji imajo možnosti za letovanje. V Fiesi jo nov dem s 62 posteljam** jtI. najlepših v Slovenskem Prim Kolektiv je dal za gradnjo teg* prj-ma okoli 32 milijonov dinarjev. ^ spevali so tudi sredstva za n°y^ av-sto, po kateri lahko pripeljejo jC tobusi do samega doma. moderno in lepo urejen. V ne ^geji rib sobah so tudi prhe, a v stranišča in umivalniki. Rudarji gredo v Fieso na ° dnevni dopust. S prvo skupm je šli upokojeni rudarji. Rudnik J V' te-omogočil oddih na morju K1JU ra2-mu, da niso več v delovnem jo merju. V počitniškem domu * gill-na razpolago nekaj ležišč tud* dikalne organizacije slovenj« bolnice in ObLO Šoštanj. jg Okolica počitniškega dorI12elc' prav tako zelo lepo urejena, ^gji niče in parkirne prostore doma so uredili pod strok0 vodstvom prav lepo. v* I E L E SNA V Z 6 J A S P | H mar se jim ROGAJ«? K°t da bi se rogali vsem, t&vijo prebivalci Ilirske strice. Namreč vsem ti-ki bi se radi v teh pas-dneh kopali v bazenu, a3bolj pa graditeljem baze- ui. *a kaj gre? Ilirski Bistrici imajo avalni bazen. Pravi, olim-'Jsfci. Moderen in lep. Mi-^ogrede, to je edini plaval- i. , bazen na/ Primorskem. Pomeni tak bazen v vro-dneh vsakemu naselju, J Potrebno razlagati. Tudi j, .’ kaj pomeni prebivalcem r !r®ke Bistrice. Žal pa mo- govoriti v preteklem VeT’ čeprav je bazen Se Von° ttz, kjer so ga zgradili Mki Jugoslovanske Ijud-•ee armade 1952. leta, le da danes prazen, suh, kol auijo Bistričani. Pa ne za-g * tega, ker ne bi bilo vo-e> temveč, ker je ni v ba-*ettu, Zakaj? '■eti Kot rečeno, so bazen pred zgradili vojaki JLA, po-jj. le Pa ga izročili v upravo l_‘,estu. Ta bazen je nudil ^ad in zdravo razvedrilo ^em Bistričanom, še poseb-Pa ga je bilo veselo več U®Č l. os Kot 1100 otrok mestne Cl*tke in več kot 1000 de-Cet’ podjetij »Topol« r^oPtt« in »Zadružnik«. Ies ° bazenu so bile prvotno )Jaene slačilnice. Lani pa so ^ °bčinskem ljudskem od-i0 v Najboljši veri, da bo-skle 5!ortH prav in dobro, Senifc graditi, namesto le--- b, zMane 0stale Pri6eii slačilnice in naprave. Dela pa so ses '• na začetku kopalne Čj;°,ne- Porušili so stare sla-oj, ,Ce> navozili gramoz in j)0 0 tn zaprli bazen. Potem gS° dela zastala ... kj0tStričani žalostno ogledu-ropa,nrte^ bazen, ki so jim to^ti pa sprašujejo, kako t)jr 0 vodstva njihovih to-'he čP°scbej »Topola« in iUm0nita") nimajo več ra-evanja za takšne napra-ne priskočijo na tos °^’ da bi vendarle še le-baje znova zaživel njihov ~~ razumevanja ni. ltrteie S. so 0a te tovarne 1° le r??' K njihovo pomoč-,ton„lllrska Bistrica dobila btrgu 0 Ploščo na košar-ta krrr' igrišču in danes je ^°t>en Pomembno središče Paioi košarke. Tudi pla-^Pehih0 brli dejavni in o l} pg, tamkajšnjega kluba ,1*6 Jbeznikov so govorili S hrjaokrog. Saj so se v ^epji zenu kar vrstile po-- ne Prireditve. hSt- Serf30 ~ t0 ie Vn eda,»jost je — to je pretek-prazen S I L O Razcepljene sile Športno življenje v tovarni celuloze in papirja • Ni vse rožnato m Obisk pri športnikih v Vidmu- Krškem Predsednik sindikata v Tovarni rotopapirja, tovariš Zoran Dular, je v tem podjetju že od prvih dni. Pozna vse ljudi in probleme, ki se porajajo v podjetju in izven njega. Seveda mu tudi športno življenje v tovarni in v Krškem ni tuje. »Že več let naši delavci sodelujejo na tradicionalnih ,pa-pirniadah’, ki smo jo lani organizirali pri nas«, je začel pripovedovati predsenik sindikata. »Vsako leto prirejamo razne športne prireditve tudi ob 1. maju, dnevu mladosti in občinskem prazniku. Lani smo ob 1. maju organizirali tekme v šahu, krosu in atletiki.« PREDVSEM STRELCI V tovarni so se kmalu pojavili prvi zarodki športnega življenja. O plavalcih in njihovih uspehih vedo že po vsej Sloveniji. Pojavili so se tudi rokometaši in odbojkarji. Nato še kolesarji, kegljači in boksarji. Predvsem pa strelci. Le-ti so v "Svoji družini »Celuloza« nadvse prizadevni. Imajo odprto moderno strelišče, prerejajo pogosto razna tekmovanja, sodelujejo na občinskih in okrajnih prireditvah. Lani so imeli v Krškem republiško in državno prvenstvo v predvojaški vzgoji, pri katerem je strelska družina izdatno pomagala. Toda kljub uspehom, ki jih ni mogoče zanikati — v Krškem vendarle ne gre vse tako, kot bi bilo želeti. Sam predsednik je v pogovoru priznal, da je športno življenje v podjetju še precej kampanjsko. Predvsem je čutiti že dlje časa potrebo po močnejši, enotni organizaciji, po nekem večjem društvu, ki bi zajelo vso razcepljeno dejavnost. V tovarni so začeli rokometaši »Celuloze«, potem pa so se nekega dne »osamosvojili«. Isto se je zgodilo s plavalci. Boksarji so obesili rokavice na klin — tisti, ki je skrbel za to panogo, je menda odšel v Koper. Tudi kolesarji so zdaj samostojni. Zanimalo me je, kaj je temu vzrok. Morda pomanjkanje kadrov? Osebna trenja? Želja po večjih finančnih sredstvih? »Sam ne vem«, je odvrnil tovariš Dular, »vsekakor pa čutimo, da bi morali te razcepljene sile nekako združiti.« »Kako da so odšli plavalci?« me je zanimalo. »Tako kot drugi. Ustanovili so svoj klub.« »Se dela inženir Junc?« Dobil sem odgovor, da ne več. Da se je — kot pravimo — povlekel. Bil je med glavnimi iniciatorji plavalnega športa v Krškem. Tudi njegova žena — znana plavalka in nekdanja . državna prvakinja — je veliko pomagala kot trenerka. Zdaj ga ni več blizu. »Zakaj?« sem hotel vedeti. Da ne ve točno, mi je pojasnjeval predsednik. Zdaj vodi plavalce geometer Breskvar, oče znane plavalke Vesne Breskvarjeve. POGOVOR O KADRIH Vprašal sem, če so v tovarni že kdaj mislili, da bi nastavili za šport plačanega strokovnjaka. Ne, na to še niso mislili, mi je odvrnil predsednik. Potem je še pojasnjeval, kako se vse bolj zaostrujejo kriteriji ekonomike, da se pač vsako podjetje otresa »neproduktivnih« moči. »Imate v tovarni svojo godbo? sem na lepem vprašal. Dobil sem pritrdilen odgovor. Se več! Izvedel sem, da je godbenik poklicna moč. Plačan strokovnjak. Za sindikalno godbo prispeva vsak delavec mesečno 30 din. Ni mnogo to — okoli 28.000 se zbere na mesec. Seveda, to ni dovolj za mesečno plačo kapelnika. A vendar, nekaj je le. Ko sem odhajal iz tovarne, sem premišljeval. Kako dolgo bo še v tovarnah tičala ta mi- Velika tovarna rotopapirja, ki je pred leti zrasla v Vidmu, je danes eden naših velikih industrijskih gigantov. Tovarna daje kruha skoraj 1000 delavcem in uslužbencem. V kratkem bodo tovarno še povečali, tako da bo lahko podvojila svojo proizvodnjo rotopapirja. Ob tovarni se je pred leti pojavilo tudi nekaj krasnih športnih objektov — predvsem eden najlepših plavalnih bazenov, igrišči za rokomet in odbojko ter nekatere naprave za atletiko. In ob športnih napravah so zrasli športniki... Kdo ne pozna mlade plavalne ekipe »Celuloze«, ki ima v svojih vrstah celo republiške in državne prvake? In kdo ne pozna drugih športnikov iz Tovarne rotopapirja, ki se že vrsto let udeležujejo popularnih »papirniad«? selnost, da je plačan športni trener odveč, nekoristen, neproduktiven? Kdaj bo prodrla zavest, da lahko tak človek letno prihrani podjetju in skupnosti težke milijone? Kdaj bodo ljudje spoznali, da je preventiva stokrat cenejša kot kurati-va, da je bolje s športom bolezni preprečevati kot pa jih pozneje zdraviti. Toda verjetno bo steklo še precej vode po Savi, preden se bodo zlomila zastarela pojmovanja o vlogi športa. SE VEDNO V TELOVADNICI KINO Onstran Save, na desnem bregu, leži Krško. Za hip sem pogledal še tja, da vidim, kako živi in dela društvo »Partizan«. Novice? Pravzaprav jih ni kaj prida. Društvo »Partizan« ima že vsa leta od osvoboditve sem v telovadnem domu — kino! Društvo in obe šoli — osemletka ter sednja tehniška šola — vadita v ozki dvorani (če sploh zasluži to ime), dolgi 12 in široki 6 m. V telovadnem domu je pa kino. Kaj hočemo? Ekonomizacija pač! Društvo mora nekako živeti. In če dobi na vstopnini letno kakih 200 tisoč, si že pomaga za silo iz stiske. Občina je pa verjetno tudi vesela, da nima na glavi in plečih še enega več, ki pride tarnat za dotacijo. Sicer pa je vadba v društvu, kljub tesni telovadnici, redna. Imajo okoli 300 aktivnih pripadnikov in vse oddelke, celo člane in članice. Imajo tudi svoje sekcije za nogomet, rokomet in namizni tenis, ki sodelujejo v pod-zveznih ligah. 100.000 DINARJEV LETNA DOTACIJA Občina ima tudi svoj Svet za telesno kulturo, družbeni organ, ki bi moral skrbeti za rast telesnovzgojnega življenja v društvih in šolah. Toda, kaj naj naredi ta organ, če je dobil lani dotacijo komaj — sto tisoč dinarjev? Ta sredstva ne bi zadoščala niti za to, da bi vso mladino, ki je lani nastopila v Novem mestu na zletu »Bratstva in enotnosti«, opremil s telovadnimi hlačkami in majicami. Kje pa so še ostale potrebe? O tesni šolski telovadnici smo že govorili. Sola je močno oddaljena od stadiona in igrišč ob tovarnah, pri šoli pa ni nobenih športnih objektov. Sele letos upajo, da bodo zbrali toliko sredstev, da bodo za šolo lahko začeli urejati igrišča za odbojko, rokomet in košarko. Vsekakor v Krškem stvari ne gredo gladko kot po maslu. Slišiš lahko precej nasprotujoče si govorice: tu pravijo, da v partizanskem društvu poznajo le orodno telovadbo in proste vaje, tam pa spet slišiš, da daje tovarna prav malo pomoči »Partizanu«, da se sindikalna športna tekmovanja sprevržejo v navadne izlete, da tovarna s svojim bazenom ustvari vsako leto več kot milijon dinarjev dobička, tako da si v kopališču lahko kupijo televizor in podobno. Vse kaže, da ne bi bilo napak razmisliti o ustanovitvi enotne, čvrste organizacije, ki bi povezovala razcepljene sile ter uživala vso moralno ter materialno podporo tovarne in drugih činiteljev. I. P. zaposlenih Plenum ObSS Novo mesto je na svoji seji sprejel sklep, da se organizirajo v okviru ObSS delavsko športne igre, ki naj bi bile vsako leto v mesecu septembru ali oktobru. Športna dejavnost v kolektivih oziroma športna rekreacija, kot jo imenujemo, je razvita samo v nekaterih večjih kolektivih — »Pionir«, »Novoteks«, ŽTP, IMV, ONZ in še v manjšem številu v nekaterih drugih kolektivih. Ce primerjamo število zaposlenih s številom tistih, ki aktivneje delajo, lahko vidimo, da jih je zelo malo — komaj 4,66 "/o. Zaradi tako majhnega števila vključenih v športne aktive v kolektivih je plenum sprejel sklep, da se vsem SP, ki imajo možnost, priporoči ustanovitev športnih aktivov. Manjši kolektivi, ki teh možnosti nimajo, se MLADA PLAVALKA SOUVANOVA JE V ZADNJIH DNEH, POSEBNO PA V ZADNJEM KOLU SLOVENSKE PLAVALNE LIGE, KI JE BILO V KRŠKEM, POKAZALA IZREDEN NAPREDEK. JE PRAVZAPRAV EDINA TEKMOVALKA, KI RESNO KONKURIRA SEDAJ NAJHITREJSl SLOVENKI V VODI JUSKI PODLESNIKOVI V PLAVANJU NA 100 m PROSTO IN 100 m HRBTNO ŠTEVILKA, OB KATERI SE JE VREDNO ZAMISLITI: V športu 4,66 odstotkov PRIPRAVE NA DELAVSKE ŠPORTNE IGRE V NOVEM MESTU naj združijo — dva ali trije kolektivi v en športni aktiv. Kljub temu, da še ni bil razpis za prijave za športne igre, so se že začele priprave v nekaterih športnih aktivih. Brzoturnir v Tržiču Pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta Tržič, je bil v nedeljo, 9. julija v Tržiču velik brzopotezni šahovski turnir moštev iz vse Gorenjske. Turnir je bil v počastitev dvajsetletnice revolucije. V tekmovanju je sodelovalo devetnajst ekip, največje presenečenje pa je pripravila domača ekipa, saj se je v izredno močni konkurenci uvrstila na drugo mesto. .Najboljši ekipi in najboljšemu posamezniku je občinski svet poklonil lepa pokala. ZNANI DESETEROBOJEC ING. BRODNIK IZ CELJA, KI JE ČLAN TAMKAJŠNJEGA KLADIVARJA, SI JE Z ZADNJIMI REZULTATI V DESETEROBOJU PRIBORIL TAKSEN SLOVES, DA GA UVRŠČAJO 2E MED EVROPSKO ELITO MINULE DIRKE V OPATIJI, KI JIH JE OBISKALO OKOLI 40.000 GLEDALCEV, SO BILE NAJBOLJŠE IN »NAJHlTREJSE« DOSLEJ. NOV ABSOLUTNI REKORD PROGE JE 136 km NA URO. PRIREDITEV SO OBISKALI TUDI STROKOVNJAKI MEDNARODNE FEDERACIJE IN KAJ LAHKO SE ZGODI, DA BODO ŽE PRIHONJE LETO MEDNARODNE AVTO-MOTO DIRKE V OPATIJI TOČKOVALI TUDI ZA SVETOVNO PRVENSTVO Rezultati VI. letnih športnih iger ZSŠA »Elektre« Tek čez drn In strn — eiani 1500 m: 1. Elektro - Ljubljana-meslo, 2. Elektro - Sežana, 3. Elektro -Gorica. Skupno je nastopilo 18 ekip. Starejši člani — moški 800 m: 1. ELES - Ljubljana. Zenske — 800 m: 1. Elektro Maribor-okolica, 2. Elektro-Ljublja-na-mesto. Tek na 100 m — moški: 1. Gluk Franc (Elektro - Maribor-okolica), ca), 3. Ivan Velikonja (Soške elektrarne). Skupno je nastopilo 54 tekmovalcev. Članice — 80 m: 1. Ivanka Ušaj (Elektro - Gorica), 2. Zora Dobnik (Elektro - Celje), 3. Irena Avbelj (Elektro - Kranj). Skupno je nastopilo 23 tekmovalk. Skok višino: 1. Adon Rančigaj (Elektro Sava - Kranj). 2. Dušan Bratina (Soške elektrarne), 3. Pavel Slapernik (Soške elektrarne). Nastopilo- je 31 tekmovalcev. Skok v daljino — ženske: 1. Ivanka Ušaj, 2. Breda Guštin (Elektro - Sežana), 3. Judita Tiller (Elek-troprojekt). Nastopilo je 16 tekmovalk. Skok v višino — ženske: 1. Breda Guštin, 2. Ivanka Ušaj, 3. Stanka Komelj (Elektro - Gorica). Skupno je nastopilo 12 tekmovalk. Štafeta 4x100 m: 1. Elektro — Maribor-okolica, 2. Elektro - Sežana, 3. Soške elektrarne. Skok v daljino — moški: 1. Edi Slivnik (Elektro - Žirovnica), 2. Stanko Mlekuž (Soške elektrarne), 3. Janko Porle (Elektrt) - Maribor-okolica). Nastopilo je 52 tekmovalcev. Met krogle — moški: 1. Adolf Kravanja (Soške elektrarne), 2. Mirko Žorž (Elektro - Tolmin), 3. Drago Kopač (HE Medvode). Nastopilo je 49 tekmovalcev. Met krogle — ženske: 1. Stanko Komelj, 2. Irena Laze j (Elektro -Gorica), 3. Judita Tiller. Nastopilo je 14 tekmovalk. ATLETIKA — TOČKOVANJE EKIP Moški: 1. Elektro - Maribor-okolica, 2. Soške elektrarne, 3. HE Med-vode. Nastopilo je 10 ekip. Zenske: 1. Elketro - Gorica, 2. Elektro - Sežana , ,3. Elektroprojekt. Nastopilo je 6 ekip. Odbojka — moški: 1. HE Vuzenica, 2. Elektro - Sežana, 3. Elektro - Gorica. Ženske: 1. Elektro - Gorica, 2. Elektroprojekt, 3. Elektrb - Sežana. Skupno je nastopilo 21 moških in 6 žeskih ekip. KEGLJANJE Moški: 1. Elektro - Celje (502 keglja), 2. Elektro - Gorica (476), 3. Elektro - Kranj (468). Nastopilo je 22 ekip. Ženske: 1. Elektro - Celje, 2. Elektro - Kranj, 3. Elektro - Slovenj Gradec. Posamezniki: 1. Kranjc Ivo, 2. Jože Turk, 3. Mirko Gregel. Nastopilo je 148 kegljačev. NAMIZNI TENIS Moški: L Elektrarna Šoštanj, 2. Elektroprojekt, 3. Elektro - Kočevje. Ženske: 1. Elektrarna Trbovlje, 2. Elektro - Koper. 3. Elektro -Slovenj Gradec. Nastopilo je 32 moških in 9 ženskih ekip. ŠAH 1. Elektroprojekt, 2. Elektro -Sežana, 3. Elektrarna Šoštanj. Nastopilo je 30 ekip. STRELJANJE 1. Elektroprojekt, 2. ELES, 3. Elektro - Ljubljana-mesto. Nastopilo je 33 ekip. Posamezniki: 1. Judita Tiller, 2. Ivan Jagnje, 3. Marjan Zaletel. Skupno je nastopilo 119 tekmovalcev in tekmovalk. PLAVANJE Člani — 50 m: 1. Niko Irt (Elektro _ Trbovlje), 2. Janez Dular (ELES), 3. Jože Zelenšek (TE Trbovlje). Nastopilo je 49 tekmovalcev. Starejši člani: 1. Jože Jamnik (Elektro - Ljubljana-okolica), 2. Milovan Mihorko (ELES), 3. Gustav Erklavec (Elektro - Ljubljana-mesto). Članice — 50 m: 1. Marija Cizelj (Elektro - Krško), 2. Slavka Irt (TE Trbovlje), 3. Stanka Komelj (Elektro - Gorica). Nastopilo je 12 tekmovalk. mitar miloševič »V življenju so trenutki, ko sta prostor in čas še posebno globoka in se silno stopnjuje zavest, da živiš.« — Baudelaire 1 Bila je noč na peti oktober triinštiridesetega. Koničasti vrh Ostrvice in črne gmote obronkov Komova so se le medlo risali na nebu, ki so ga pokrivali temni oblaki. Šumela je Tara, ki se je bučno vila po soteski med gorami. Ob Tari je stopalo pet mož. Le iz neposredne bližine si jih opazil kot temne sence, jasneje si jih videl le takrat, kadar so stopali po belem produ in zlizanem kamenju ob rečni strugi. Zdaj so šli tik ob vodi, zdaj so zavili na ozko stezo, ki je peljala čez potoke, skozi gozdove, po strminah obraslih s praprotjo, po golih drčah in skozi goste gaje. Skrbno so pazili, da bi ne bilo slišati njihovih korakov, da bi ne prišel izpod nog prasket suhe veje, da bi se ne odkrušil kak razmajan kamen. Molčali so, zatopljeni vsak v svoje misli, ki so bile zdaj podobne ali domala enake, pa spet na moč različne, povezane z minulimi dogodki in z željami za prihodnost. Čudovito spretno so njihove noge vedno iznova našle varno oporo; ljudje so stopali, bi lahko rekli, po lepljivo gosti temi. Le tisti, ki je zrasel na tej zemlji, se je mogel v taki noči varno zriniti mimo prepadov, le poznavalec pokrajine je mogel zlesti pod podrtimi debli, -le vajena noga je našla pot po strmini navzgor in spet dol po meleh. Na obeh straneh so petim možem zapirale pot po hosti polomljene veje, ki so od prejšnje zime ali še dlje ležale na tleh, pobočja pa so razrili hudourni potoki, katerih globeli so bile še temnejše kot ozka soteska ob Tari. Na teh pet ljudi je prežala smrt ob vsakem koraku. Sleherna potočna struga bi se lahko spremenila v grob katerega izmed njih ali pa vseh, za vsakim kamnom bi se lahko skrivala cev, iz katere bi počilo, potem pa bi ognjena sled iskala pot proti srcu. Odpravili so se bili iz Mateševa, vasi ob sotočju Dreke in Tare, kamor so prispeli kot borci Četrte proletarske brigade. Pot jih je peljala ob reki navzgor.- Na področju proti izviru Tare so se motale številčno skrčene, prestrašene četniške enote s strah zbujajočimi imeni »jurišni odredi«, »leteče brigade«, »gorski štabi«, »železni bataljoni« ... Pod orožjem je bilo malone deset tisoč ljudi, ki so nosili na pol prazne nabojnice, kraljevske grbe in znake, mrtvaške glave s prekrižanimi kostmi; ljud- je z umazanimi, dolgimi bradami in v strganih oblekah z belimi telovniki, rdeče in zlato obšitimi kožuhi, z belimi in črnimi suknenimi hlačami in z deli raznih zelenih in sivih uniform, s kučmami in čepicami, s črnogorskimi kapami, z delavskimi čepicami in s klobuki, ki so imeli mastne robove nad vegastimi krajci; ljudje, obuti v strgane in strohnele opanke, pa tudi v nove, ki so dišale po nestrojeni koži, in seveda v rumene italijanske vojaške čevlje; ljudje s puškami vseh vrst od starih moskovk in francoskih na en sam naboj, avstro-ogrskih manliheric in kratkih srbskih karabink pa do novih nemških pušk, ki ne rjavijo, in lepih čeških strojnic, lahkih, drobnih in vitkih; mladi možje, pa taki srednjih let in tako stari, -da so hodili globoko sklonjeni in so jim med hojo opletale roke okoli drgetajočih nog... To pisano vojsko so dva dni poprej razbile pri Kolašinu enote Četrte črnogorske in Druge dalmatinske brigade. Dalmatinci pa so morali drugam in tako se je Četrta znašla pred sicer razbito, vendar številčno desetkrat močnejšo vojsko. Zato so se proletarci naslonili na meteševske utrdbe, tako da so imeli za seboj tri osvobojena mesta: Kolašin, Berane in Andrijevico. »Vam ne bom razlagal po zemljevidu, saj poznate tod okoli vsako ped,« je bil rekel brkati komandant brigada petim tovarišem, ki so se odpravljali navzgor po dolini ob Tari. »Na majhnem, tesnem prostoru se je stisnilo kakih deset tisoč četnikov, vendar si zaradi tega ne delamo prehudih skrbi. Pravijo, da prihaja od Podgorice nemška divizija. Natančno moramo poizvedeti, ali je tako, saj je od tega odvisnih razen treh mest malone sto vasi, pa bolnišnice, pratež, starci in otroci v zatočiščih ... V Beranah je italijanska divizija, ki je pripravljena preiti na stran zaveznikov, vendar še ni dokončno sklenjeno, zato ne smemo dovoliti, da bi se ji približali Nemci. Razumete?« »Zdi se mi, da razumemo vso reč,« je odgovoril Mašan, suh dolgin, ki naj bi vodil pripravljeno skupino. »Odgovornost je velika. Zapomnite si: tri mesta in mnogo vasi čaka, da boste povedali svoje. Natančno moramo vedeti, ali je nemška divizija na poti. Če se bliža, bomo začeli seliti, to pa je težavna, velika reč.« »Storili bomo vse, kar bo v naši moči,« je rekel zajetni, plešasti vodnik Mi-jat in se popraskal po zapestju, ki ga je vedno srbelo. »Tu se nihče ne vpraša, kaj je mogoče, temveč kaj je treba. Ne smete se zaplesti v spopad, vendar morate naprej. Ne smete pasti, vendar morate po poti, ki pomeni skoraj zanesljivo smrt... Nocoj bi poslali ducat izvidni-ških skupin, toda v tej temi lahko pridejo, kamor treba, le tisti ljudje, ki so tod doma. Imamo samo vas pet... Pa. srečno pot, tovariši!« je zaključil komandant in počakal, da so odšli. Potem je na najvišji utrdbi dolgo prisluškoval, da bi slišal strele, ki bi odjeknili v noč, če bi teh pet mož naletelo na četniške položaje. Mašan je stopal prvi, ker je najbolje poznal vsako ped na tej stezi in se je lahko zanesel na vsak svoj korak. . Kolikokrat je že hodil to pot podnevi in ponoči! Aha, tam spodaj je Veliki val, skala sredi rečne struge. V večnem boju s to oviro je voda izdolbla okoli skale tolmun, v katerem je bilo vedno dovolj postrvi. Koliko lepih, razburljivih reči je bil Mašan doživel ob tem tolmunu! Na levi je Žuren potok. Tam se ponočnim potnikom »prikazujejo hudički, vampirji, čarovnice, volkodlaki in vile, pač glede na to, v kateri uri in minuti katerega dne in meseca ga zanese pot tam mimo«. Na desni ob reki je Ciževa luka, velika lisa lepega travnika, od koder ponoči samo slutiš strmine Ja-, bučke Strane, kjer človek še ni hodil in kamor so si upale le koze, ki so ušle pastirjevim očem, in so potem od daleč meketale, kakor da se smejejo ali kakor da kličejo vrstnice na drugem hribu. Pet izvidnikov se je znašlo na robu globeli. Moralo bi jim uspeti po skrilnatem pobočju, obraslem z robido in drugim trnjem, potem pa med skalami k Pajkovemu viru. Tod mimo bi morala peljati črta četniških položajev vse pregledati, ugotoviti, ali prihaja nemška divizija, in se naslednjo noč vrniti v brigado. Tipajoči prsti so se dotaknili skale. Mašan je stopil tesno k njej, napravil še dva koraka in obstal. Prisluškoval je, toda v bližini je šumela reka, zato ni mogel razločno slišati tistih tihih šumov, ki so značilni spremljevalci živih bitij. Pobral je kamenček in ga vrgel čez skalo. »Kaj je to?« je nekdo zašepetal. »Nekaj je za nami. Poglej!« se je glasil odgovor. »Kak ptič bo ali pa miš. Take noči mi niso všeč,« je spet zašepetal prvi. »Komaj čakam, da pride izmena,« je šepetal drugi. »Pst! Molči!« ga je posvaril prvi. »Tu so torej,« je pomislil Mašan in se umaknil. Zapovrstjo je tovarišem na uho povedal, da je sovražnik na skali pred njimi. »Moramo tod mimo, sicer bo treba ali prebresti reko ali pa zaviti mimo Kotiča. Tako bi izgubili vsaj pol ure,« je še dodal. Vedeli so, da je ta prehod najtežji in da bo dalje ob reki vse polno četniških enot. Plazili so se. Pod skalo je Mašan obstal. Začutil je, kako je Rade pridrsel dp njegovih nog. Mašan je iztegnil roko, prijel Rada za ramo in ga potegnil bliže. »Pripravi bombe in povej še drugim!« mu je zašepetal. . Rade se je umaknil, njegova glava se’ je stisnila k Miljanovi. Dve ali tri minute so se pripravljali, potem pa je Mašan sunil Rada in hkrati trknil z bombo ob kamen. Druga za drugo je pet rok zamahnilo z bombami, ki so pobočju so se oglasile puške, posamično, potem pa na gosto. 1 j, tek kasneje se jim je pridružila s niča. Sovražnik ni vedel, kaj se dos ^ zato je začel streljati z vseh Po10 ^ »Naprej!« je vzkliknil Mašan in kel skozi ozko vrzel med skalam3' ^ Z v. ha skale ni streljal nihc® ^ Borci niso utegnili pogledati, ali s° niki v zasedi obležali ali pobegm ^ Štirje borci so drug za drugi®^ajl li za Mašanom. Kmalu so se vsi ^ v gostem vrbovju onstran pre*10^3' gai* je nekoč reka poplavljala in na|. ^ pesek med vrbovje. Borci so drse glo kot-kače, zdaj tik ob mehke sku, zdaj po kolenih in ^°.rlls0 Orožje so vlekli za seboj. Zavil1 ^ levo, vstran od vode, potem Pa . Al stali ob stezi na robu travnika, k1 .jj, vlekel še kakih petdeset metrov -Slišali so bližajoči se topot^ m nog. Četniki so hiteli na poležal6'^ »K tlom se stisnite in tiho!« le ta j e ukazal Mašan. i,sK® Prav blizu mimo njih je slo sto nog. obof' »V strelce! Razporedite se p° l ju proti jelševju!« je bilo slišati P^pir Mašan se je nasmehnil. VoW°£^0 znal hripavi glas letalskega nar ^ Veljka, ki je postal četniški vod. ^ »Uh, me mika, da bi jim ma svetili,« je obžalovaje rekel j* Nad strelskim jarkom proti sestal komandant brigade. Slišal J Ijanje nekje pri Pajkovem vir® ,g »Mar so se morali spopasti!« J nil skozi zobe. .(lClaC' »Najbrž so morali,« je reke1 k dant tretjega bataljona. »Bombe so bile njihove.. • ”0,. fllj' streljali četniki... Ni dolgo tral jjv, i? slim, da se ni našim petim z^0(Zp\ hudega. Krepki borci so ... Pre j hrupa bi moral napraviti, kdor o obračunati z njimi. Uspelo jim v ra jim uspeti!« je govoril ko® brigade, kakor da ukazuje. s^‘ Dolgo je strmel v temo in ^ ^ Ijal ušesa, vendar se je le kdaj P ^ oglasil z rafalom kak plah čet®5 , gr so odjeknili ®ef,a j* sV traljezeč. Streli rami in počasi utihnili, spet šumela reka. pote® ter dalje na levo proti Kotiču in na desno proti Markoviča lazu. »Zdaj pa počasi in previdno! Zberemo se pri podrtem drevesu, ki ga boste otipali, ko pridete na ono stran. Sam grem naprej, da bom prisluhnil,« je še-petaje razložil Mašan. Ko so prišli tja, je Mašan zdrsnil dalje. Na vso moč previden je bil vsak njegov korak, vedno iznova si je Mašan popravljal strojnico. Zdelo se mu je, da se bo to drsenje vleklo vso noč.,. Pa tako daleč bi morali priti, čez dan sikale srdito, kakor kače, kadar se pripravljajo na ugriz. »Streljaj!« je zaklical četnik na skali. Vendar je bil ta krik odveč, zakaj roka četniškega mitraljezca je že segla pod kopito; svinčenke so siknile nad glavami petih borcev. Tedaj so zagrmele bombe, raztresene po skalovju. Njihove eksplozije so se zlile v rafal, kot bi se nenadoma oglasil kak velikanski mitraljez. Grom je odjeknil od gora, nekje na Po cesti, ki se vije od Bi0*- a i)f vrhu Vjetarnika, so že od poidi® ^ neli sivi tovornjaki, lahki tanki i zt)i' mobili nemške divizije. Enote SQ . f/ rale na prelazu, da bi se najP^j #1' zaščitile, tako da bi partizani * gli zapreti tesnega prehoda ia)>' lovjem, kjer bi ena sama brigao ka kljubovala celi diviziji. Polkovnik Max-Alfred Kam® ^ je nastanil s štabom v stari žaf® rijski pisarni na Vjetarniku. -1 ^j, V, sti so že upostavili zvezo z e”oto0iK(,''’i so prispele. Mračilo se je, ko ie. nik segel po telefonski slušalk1’ krat zavrtel ročico in poklica1 ^' šče blizu betonske cisterne, z^r ^ namenom, da bi se v njej ževnica v tem suhem, skalnate®..^' »Pošljite k meni poročnika z)oZ skircha!« je ukazal in se vrnn Ijivi mizi. Mrko so gledale njegove ® v i')_ suhljatega, temnopoltega lica- ,[i(. mu ni bilo všeč vojskovanje s te j*, ^ ulovljivimi partizanskimi tolp1® j,jtre so se kakor po čudežu premika1 je kot njegove motorizirane en°rngJ)e[i Max-Alfred je bil potomec , ► generala in državnika Kauf®a",o0i^ je do leta 1882 vodil nemškb K , torsko politiko. Leta 1867 je ni guverner Turkestana in k0®,^3 vojske, ki je osvajala BuharOi * fiO Hokand. Njegov potomec pa Jci!i ral mučiti po balkanskih k {jpa1 * globačah, kjer je brez uspeha partizanskimi brigadami. Spored RTV Ljubljana za teden od 17. do 23. julija 1961 PONEDELJEK 17. julija 5.00—8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.10—3.30 Nekaj domačih — 6.30—6.40 Reklame — 8.03 Ljubljanski komorni zbor — 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani — 8.43 Četrt ure z orkestrom Les Baxter — 9.00 Od arije do arije — 10.13 Zvočna mavrica — 11.00 Po svetu jazza — 11.30 Najlepši stavki iz Beethovnovih sonat — 12.00 Trio Mahkovič iz Zagorja — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije za opoldne — 13.13 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Domača mešanica... — 13.55 Majhno glasbeno popotovanje — 14.30 Prireditve dneva — 14.15 . Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 15.15 Obvestila, reklame In zabavna glasba — 15.40 Iz tilmov in glasbenih revij — 16.00 Naši popotniki na tujem — 16.20 Nastopajo virtuozi — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Šoferjem na poti — 18.00 Sedem arij — sedem tenorjev — 18.40 Kulturni globus — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Ponedeijska panorama zabavnih melodij — 20.53—22.50 Simfonični koncert del Slavka Osterca — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Plesna glasba — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje TOREK 18. julija 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.25— 5.45 Nekaj domačih — 6.30— 6.40 Reklame — 8.05 Nekaj opernih uvertur — 8.30 Oddaja za otroke — 9.00 Zvoki za prijetno razvedrilo — 9.40 Zenski zbor France Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja — 10.15 Z naših koncertnih odrov — 11.00 Pevec Marko Novosel — 11.15 Branje za vroče dni — 11.35 Od flavte do violončela — 12.00 Vaški kvintet je pred mikrofonom — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije za opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Pol ure z Bedfichom Smetano — 14.00 Po tipkah in strunah — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Nekaj razpoloženjske glasbe — 10.00 Počitniška zgodba — 16.20 Naši pevci zabavne glasbe — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Nikolaj Rlmski-Korsakov: Šeherezada, simfonična suita — 18.00 Človek in zdravje — 18.10 Poljska, češka in ruska zabav, na glasba — 18.45 Ljudski parlament — 19.00 Obvestila, reklame In zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Poje Komorni zbor RTVL — 20.30 Radijska Igra — 21.30 Fran Lhotka: Scherzo —, 21.35 Zvočni kalejdoskop — 32.15 Večer slovenskih samospevov — 22.38 Lucijan Marija Škerjanc: Intermezzo romantique — 22.44 Vlastimir Nikolovski: Sonatina za violino in klavir — 23.05 Plesna glasba — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje SREDA ČETRTEK 19. julija 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.10—5.30 Nekaj domačih — 6.30—6.40 Reklame — 8.05 »Poštarček v mladinski glasbeni redakciji« — 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani — 8.45 Zabavni orkester Martin Gold — 9.00 Vsaka ura ima svoj zven — 10.15 Zabavni potpuri — 11.30 Deset minut iz naše be- ležnice — 11.40 Jurij Gregorc: Simfonietta — 12.00 Kvintet bratov Avsenik — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije za opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Igra pihalni orkester Ljudske milice — 13.55 Glasbeni desert — 14.30 Prireditve dneva — 14.35* Glasbena medigra — 14.40 -»Lepo moje ravno polje« — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Domenico Ci-marosa: Koncert za dve flavti in orkester — 16.00 Radijska univerza — 16.15 Koncert po željah poslušalcev — 17.00 Lokalni, dnevnik— 17.15 V sredo popoldne ob radijskem spre. jemniku — 18.00 Pojo vokalni -zabavni ansambli — 18.20 Godala v ritmu — 18.45 Šport in športniki — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Veliki zabavni orkester »1001 strings« — 20.10 Petar Konjo-vič: Koštana — 22.15 Zaplešite z nami! — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Nočni koncert — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje 20. julija 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5,25—5.45 Nekaj domačih — 6.30—6.40 Reklame — 8.05 Igra Acl Bertoncelj — 8.30 Oddaja za cicibane — 9.00 Naš zvočni magazin — 10.15 Iz Borodinovega Kneza Igorja — 11.00 Mešani zbor Svobode Store — 11.15 Branje za vroče dni — 11.35 V ritmu cha-cha — 12.00 Zadovoljni Kranjci s pevci — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Hara-mond orgle —12.40 Domači napevi. izpod zelenega Poharja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Edvvard Mac Dowell: Indijanska suita — 14.05 Radi jih poslušate — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Naši poslušalci čestitajo ’ in pozdravljajo — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Pesmi in plesi iz Srbije — 16.00 Trije veliki plesni orkestri — 16.20 Iz oper Deseti brat Mirka Poliča in Ekvinokcij Marjana Kozine — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Zabaval vas bo pianist Jack Dieval — 17.30 . Turistična oddaja — 13,00 Jazz na koncertnem odru — 18.20 Glasbene miniature s sporedov Britanskega radia — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Partizanski miting 1961 — 20.50 Literarni večer — 21.30 Benjamin Britten: Variacije in fuga na temo Franka Bridgea — 22.15 Nočni akordi — 22.45 Dve potezi v skladateljskem profilu Pavla Sivica — 23.05 Plesna glasba 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje PETEK 21. julija 5.00—7.30 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.10—5.30 Množična glasba — 6.30—6.40 Reklame — 7.30 Pol ure simfoničnih plesov — 8.05 -Glasba _ob delu —. 8-30 Počitniško popotovanje od strani do strani — 8.45 Blaž Arnič: Koncert za flavto, godala, harfo in celesto — 9.00 Novi posnetki pihalnega orkestra Ljudske milice — 9.30 Jugoslovanski operni solisti v slovanskih operah — 10.15 Posnetki z republiškega festivala zborov iz Maribora — 11.00 Ansambel Moimlra Sepeta — 11.15 »V soncu in v senci« — Pri naših skladateljih in izvajalcih — 11.40 Otroci pozdravljajo — 12.00 Melodije za opoldne — 12.40 Pesmi delovnih brigad — 13.15 Obvestila, prireditve dneva in zabavna glasba — 13.30 Orkestrski intermezzo — 14.00 Naši borci v tujini — 14.20 Novi posnetki Ljubljanskega okteta — 14.40 Od tod in ondod — 15.15 Nekaj opernih zborov — 16.00 »Na jasi, kot pred 16 leti« — 17.30 Zabavni zvoki — 15.00 Športno popoldne — 19.00 Obvestila — 19.05 Novi posnetki domačih zabavnih ansamblov — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Prenos centralne proslave ob Dnevu vstaje — 22.15 Godalni orkestri — 22.50 Matej Bor: Ljubezen y viharju — 23.05 Plesna glasba — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje in »Le 8.00 mi SOBOTA 22. julija 6.00—7.00, »Hej tovariši, pod orožje vsi. ..« -1 7.15 Fran Lhotka: . Jugoslovanski capric-cio — 7.30 Radijski koledar prireditve dneva — 7.35 vkup, uboga gmajna!« — »Divjal Je boj in v ognju smo rasli« — 8.30 »Dobro sre. čo, domovina« — 8.45 Klavirske medigre — 9.00 Poročila — 9.05 »Tam, kjer pisana so polja . ..« — 9.30 Glasbeni spored za praznični dan — 10.30 V sonce bo bosta zapela — 11.10 »Zapoj zdaj, srce partizansko« — 12.OO Orkestralen spored jugoslovanske zabavne glasbe — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Združeni pevski zbori koroških Slovencev — 14.15 V vedrem razpoloženju — 15.15 Bojan Adamič: Naše ljubljeno mesto — 15.45 Obisk pri domačih vižarjih — 16.00 Veseli veter na Primorskem — 17.00 Marjan Kozina: Proti morju — 17.20 Zvoki za prijetno popoldne — 18.00 Radijska igra — 18.32 Vjekoslav ■ Gržinič: - Simfonični poem 18.42 V tričetrtinskem taktu 19.00 Obvestila — 19.05 Z.bor Slovenske filharmonije — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Pol ure z jugoslovanskimi zabavnimi orkestri — 20.30 Mihovil Logar: »Leto enainštirideseto« — 22.15 Naši pevci zabavne glasbe in domači zabavni ansambli — 23.05 Plesna glasba — 24,00 Zadnja poročila in zaključek oddaje nedelja 23. julija zdra'1 6.00—6.30 Jutranji 6.30 Reklame — 6.40 1®* sambli v vedrem teP Radovan Gobec: Svobo f i* Ija — 7.30 Radijski 1® Q0P1^ prireditve dneva — 7' eV,c( ^ ni orkestri in naš! P jjrisj1 bavne glasbe — 8.00 I® ^ radijska igra — 8.40 1 ^ 5j skladb za otrok "0-minut z orkestrom “rV v o - 9.05 Z zabavno gla!“Vtel, vi teden —9.45 Herih^^jo 1 Dve pesmi za soprah' »e * klavir - 10.00 Se Poin" variši... — 10,30 Sed®® dor.i-sede® Cih ansamblov, -- ^ viž - 10.50 Nedeljska r. P ja — 11.40 Milenko so fJ lovišča pod vodo —' j, poslušalci čestitajo ^ Igtil* « Ijao -L - 13.15 Ohf*an = i zabavna glasba — pn .fi vas — 13.50 Končen juSPj, ‘doma — 14.15 Na® --čestitajo in pozdrav« L 5JI! — 15.15 Reklame - av dlje, ki jih radi P° „ ‘ L — 16.00 Igramo za v^ jj.oO ^„1 — Športno popoldne zaP*^'" vestila, reklame ® Kj 6» glasba — 19.30 Ra®3 nik - 20.00 zabav® ^ vse - 21.00 SP01!.” pen« K,v: — 21.10 Iz češke Sla pelriLc-sike — 22.15 C!^v®’ , )i> -a 2. dejanje obere R® a lisanda - 23.03 F1®'® a il> — 24.00 Zadnja Poro ključek odaje. CELJSKI KOLEKTIVI ZA OBČINSKI PRAZNIK IN DAN VSTAJE Za velike zmage v narodnoosvobodilni borbi in v povojni izgradnji socializma čestita ob prazniku vstaje in občin-skem prazniku kolektiv MESNINE CELJE podjetje za proiz-izvodnjo mesa in mesnih izdelkov Kolektiv grosističnega trgovskega podjetja TKANINA — GALANTERIJA CELJE čestita ob dvojnem praznovanju Priporoča se vsem svojim poslovnim prijateljem za še uspešnejše sodelovanje v prihodnje \ Komaj je okupator dobro stopil na slovenska tla, ^ že so se tudi v Celju začeli zbirati prvi uporniki. 2e ^ za prvi maj 1941. leta so skojevci posuli celjske ulice ^ z letaki Osvobodilne fronte. Med ljudmi je vrelo in \ akcije so sledile akcijam. V bližini Šentjurja so se začeli zbirati najbolj | revolucionarni proletarci celjskega okoliša. Na Raz-| sulem se formira prva partizanska četa tega območja — Celjska četa. To je bilo julija 1941. leta. V spomin na prve dni upora slavi občina Celje 20. julija svoj občinski praznik. Tudi letos se bodo občani spomnili vseh prvih akcij Celjske čete. Spomnili se bodo izdaje, s katero je bila celjska četa skoraj , ^ uničena. Spomnili se bodo vseh žrtev, ki jih je dalo \ (< Celje za osvoboditev izpod okupatorjevega nasilja. | BORBENI POZDRAV ZA OBČINSKI PRAZNIK IN DAN VSTAJE LESNO PODJETJE CELJE — LAVA 7 Podjetje opravlja vsa parketarska dela s svojim materialom in nudi vse vrste rezanega lesa «xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx ^ xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx ^ ge posebej se bodo spomnili tudi vseh žrtev zloglas- | 4 | nega celjskega zapora »Starega piskra«. \ \ Letošnje praznovanje pa je zaradi velikih zmag Ž Mnogo borbenih pozdravov za občinski praznik in dan vstaje Trgovsko podjetje s tekstilom VOLNA CELJE Kolektiv bo tudi v prihodnje z vso prizadevnostjo ustregel vsaki želji potrošnikov. Vsemu ljudstvu Jugoslavije ob našem celjskem prazniku in ob 20-letnici vstaje čestita kolektiv Uprave za ceste in kanalizacije CELJE £ v gospodarstvu in družbenem življenju nasploh še ^ mnogo bolj pomembno. Celjska občina je zlasti v g ^ zadnjih letih tako napredovala, da jo lahko danes ^ ^ štejemo med gospodarsko in družbeno-politično naj- g \ bolj razvite občine pri nas. Kolektiv mizarskega podjetja POHIŠTVO — CEL JE — pozdravlja ob praznovanju obletnice vstaje in za občinski praznik vse delovno ljudstvo Jugoslavije Vsem našim proizvajalcem čestita za občinski praznik in za dan vstaje Okrajni zavod za socialno zavarovanje CELJE I ' I I ' KOLEKTIV celjskega podjetja FIMOMEHANIKA čestita za dvojno praznovanje z željo, da bi potrošniki tudi v prihodnje z zadovoljstvom obiskovali njihovo podjetje Za občinski praznik in dan vstaje čestita kolektiv TRGOVSKEGA PODJETJA KURIVO — CELJE Prepričajte se o solidnosti naših uslug Vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije čestita za dan vstaje, Celjanom pa za občinski praznik KOLEKTIV KOMUNALNE BANKE CELJE Kolektiv trgovskega podjetja na debelo s špecerijskim in kolonialnim blagom M E R X — CELJE Tomšičev trg 3 čestita za občinski praznik in dan vstaje ter se priporoča vsem svojim sodelavcem za še uspešnejše sodelovanje Gostinsko podjetje MAJOLKA Celje, Prešernova 3 čestita za občinski praznik in dan vstaje ter se priporoča « svojo solidno postrežbo ,XXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXNXXXX\XXXXXS Kolektiv Trgovskega podjetja s tehnično železnino in kovinskim blagom Železnikar, celje Stanetova ulica 4 čestita za občinski praznik in dan vstaje z zagotovilom, da si bodo tudi v prihodnje kar najbolj prizadevali s svojim gospodarjenjem koristiti naSi socialistični skupnosti Borbene pozdrave vsemu ljudstvu Jugoslavije ob dnevu vstaje in za občinski praznik pošilja kolektiv Gostinskega podjetja Bronibor — Celje ^ >»»>X>NXXVVvVSXNXSNN>aN\NV»>^^ < I Prizadevni kolektiv podjetja F0T0LIK — CELJE čestita za dan vstaje in občinski praznik ^ XWWVWVWX\XNVXVXW.XVXX>XXX>XXXXXXXVXXXXVXX' ^ ,xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx ( Za dan vstaje in občinski praznik se čestitkam pridružuje tudi Trgovsko podjetje Kristolija — Celje Kolektiv obvešča, da imajo na zalogi mnogo najrazličnejšega porcelana, stekla in keramike Kolektiv celjskega podjetja Prevozništvo čestita vsem delovnim ljudem za občinski praznik in dan vstaje ZA OBČINSKI PRAZNIK — 20. JULIJ — IN DAN VSTAJE — 22. JULIJ — ČESTITAJO VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU JUGOSLAVIJE OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE ZK OBČINSKI KOMITE IMS in OBČINSKI ODBOR ZB ^ wxvaox>xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxxx> ^ xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx- ( Komunalno podjetje JAVNE NAPRAVE CELJE ■ svojimi obrati; SNAGA, TRŽNICA, KOPALIŠČE, PRALNICA, KOLESARNICA IN TEHTNICA čestita za občinski praznik in dan vstaje vsem delovnim ljudem Jugoslavije Tudi Restavracija Koper Celje se pridružuje čestitkam za dan vstaje in občinski. praznik !XXXVWXXW»XX-W.XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX- | XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX' ^ Ob 20-letnici vstaje in za občinski praznik čestita Trgovsko podjetje VESNA — CELJE Ob velikem praznovanju čestita tudi kolektiv tovarne »AERO« — Celje 'XVVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVvXXXXXXX».XXXXXXXXVvXCOO»JOCNXVOOi>XWX.XXXXXA XXXXX'AXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXCaXXXXXXXXXXXXvXVCXXXXXXXXXXXXX^VXXXv>XXXSNN>^XV^XXXV^XXNXXXX'>XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXNXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'vXXXXXXXV,XXXXXXX- Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič ec 1 ► :: 1 ► < > < > . 1 * 1 1 1 1 Kidričevo PROIZVAJA: surovi aluminij v vaijarniških iomiatih in ingotih kaicinirano glinico AI2O3 katran in mešanice fenola PRIPOROČAMO SE ZA NAROČILA TELEFON: 23-12, 27-69 — Maribor, Kidričevo 2,10 TELEKS: Kidričevo 03316 Pošta Kidričevo — Železniška postaja Kidričevo Plll!l!ll!l!!lll!ll!ll!ll!]|l!llll!ll!llllll|||||||ilil||l!lll!ll!lll!lllll!llll!IN ZIKA ZlVULOVIČ-SERAFIM: Hotelske rezervacije Danes smo dobili sindikalne objave za železniški popust, hkrati apeliram, da bi izkoristili čimveč dopusta že v predsezoni... Državljan se je povsem naslonil na okence. — Torej, soba z eno posteljo? — Tako je. — Številka 76, tretje nadstropje? — Da. — Ali ste prepričani, da me ne bodo izselili, če se pojavi kakšen tujec v pisani srajci? — Prepričan sem. — Na kakšni osnovi ste — Ze verujem — pravi osumljeni — toda ne bi želel, da se zaletim? — Malomeščan — konstatira prezirljivo zavesten tovariš. — Majhno imam plačo — opravičuje svoje stališče državljan. Vstopi nova oseba. Na treh prstih ima tri prstane. — Torej, hotel »Argentina«, Dubrovnik. — Dnevni penzion je... — Me ne zanima. Povejte mi skupno vsoto. Dva meseca, štiri osebe — prekine informacijo lastnik treh prstanov in se prijazno smehlja. — Prosim vas, pohitite, čaka me moj avto. Ko plača, opazi zraven sebe moža z očali in sinčkom. — Zdravo, profesor, kako se kaj imate? Potem gre. Sinko gleda očeta. — Očka, kaj dela naš sosed? — Sobo pleska. Sinko dolgo molči, nato ves zamišljen vpraša: — Zakaj ti mene tako goniš k učenju? Oče plačuje camping na Ko-paoniku. — Očka, zakaj neki imaš fakulteto? gj prepričani? [®l 1 — Tovariš, ne gnjavi — za H tarnajo za njim. 1 — Oprostite, pravico imam, V .1^1 ( J s da vprašam za svoj denar. Ali n je umivalnik na desni ali na “fijilrll n levi strani od vhodnih vrat? g — Na desni strani? ' 1 — Ali sta pri mizi dva stola ali eden? - Tri dni bolniškega n — Eden. dopusta! Kaj ste pa M — Ali ima okno zaveso ali počeli, da ste tako M samo roleto? izčrpani? = — Oboje. — Alt je omara vzidana ali Tone, ali imaš tudi ti občutek, da smo cel kup stvari pozabili doma? je del opreme? — Vzidana je. — Kakšne je barve? — Toda tovariš, zakaj vam bo tolikšen osebni opis? — toži njegov sosed. — Mogoče je v službi pri izdajanju osebnih legitimacij in mu je šlo v kri — navrže drugi. Državljan se mučeniško obrne k skupini. — Tovarišice in tovariši, preteklo leto sem dobil pre-ciznejše podatke, kot so tile, ko sem prišel v hotel so me namestili pod streho, v sobi tipa Razkcljnikov, — Nikjer ni rečeno, da bo tako tudi letos — pripomni neki tovariš — Vi ne verujete v progres. 1 2 3 4 5 6 h ? 8 9 10 It 1ž m 14 15 m 16 17 18 m 19 20 m 2i 31 22 23 m 24 25 m 26 H 27 H 28 H m 29 30 m 31 32 Bi 33 3Š Si 35 36 m 3? 38 39 40 m 41 42 H 43 U M 4E Križanka št. 26 Vodoravno: 1. obloženi kruhek, 7. vojaške obhodne straže, 13. zareza v dogah, kamor vstavljamo sodu dno, 14. blaznež, 16. obljuba, 17. francoski impresionistični slikar (1832 — 1883), 19. predrimska železna doba, 21. pozdrav starih Rim-Ijahov, 22. letala, 24. vagon z gorivom pri lokomotivah, 27. staroslovansko pleme, 28. pokrivalo, 29. stranska krila pri stavbah, 31. čistilni pripomoček, 34. oblika razcvetja, 35. velika vrsta papige, 37. apotekar, 39. vrsta vulkanskega otoka, 41. Rotim vas, spustite me noter! Jaz sem šofer... lli!l!lllllllllll!!l!llllllllllllll!l!i!l!lillll!Ulllllllllll!!!l!!lllll!llllllllll>l!l TUVIItlA 10VIISUH U NIKO lum3IEHmS!H UDELKM ŽELEZNIKI - SLOVE Ni JA IZDELUJE: pisarniški pribor, mehaniko za registrotorje, brzoveze, risalne žebljičke, papirne sponke, palične sponke, sponke za vezanje plošč, luknjače, spenjače za akte. SERVISI: Niko Železniki — Ljubljana, Elektromehanski servis, Rimska 11 — Maribor, Vetrinska 11. operna melodija, 43. koledarska enota, 44. gora nad Bohinjskim jezerom, 45. letovišče ob istrski obali. Navpično: 1. seštevek, vsota, 2. grška črka, 3. deveta stopnja v glasbi, 4. iz enega debla izte-san čoln, 5. veznik, 6. Vodna vozila, 7. število, 8. sol ocetne kisline, 9. grška črka, 10. velika muha, ki posebo nadleguje kopalce, 11. slovenski literarni zgodovinar, ki je 1899. napisal Slovenski pravopis (Franc 1846 —1916), 12. lahko hlapljiva tekočina, 15. oznaka italijanske radijske družbe, 18. črnilo, 20. država v predelu Himalaje, 23. brisača, 25. principi, 26. muza ljubezenskega pesništva, 28. tatvina, 29. pritisk, 30. najmanjši delec snovi, 31. tekočina v telesu, 32. anglosaška ploskovna mera, 33. zlitina bakra in kositra, 36. naplačilo', 38. starogrška boginja zapeljivosti, 40. nota v solmizaciji, 42. indijski denar. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. steklo, 6. Agri-pa, 11. po, 12. lakomnež, 15. 11, 16. ide, 18. komoda, 19. bik, 20. salo, 22. viti, 23. Tana, 24. iks, 25. Kr, 26. trn, 27. kita, 29. oris, 31. stol, 34. oda, 35. aboten, 37. upi, 38. ko, 39. plenilec, 41. in, 42. slepar, 43. omizje. OBVESTILA BRALCEM Pred dnevi smo dobili od tajnika Občinskega sindikalnega sveta Ptuj tovariša Feliksa Bagra pismo, ki ga velja v celoti objaviti tudi v naših obvestilih. Takole nam piše: •»Danes nas je na Občinskem sindikalnem svetu r.elo razveselil obisk poverjenika Delavske enotnosti v sindikalni podružnici izvoznega podjetja »Perutnina« Ptuj, tovariša ALOJZA KMETECA, ki nam je prinesel naslove štirinajstih novih naročnikov na naše sindikalno glasilo. Tovariš Kmetec nam je povedal, da je v podjetju zaposlenih 95 delavcev, Delavsko enotnost pa dobiva kar 56 zaposlenih. Dvajset članov kolektiva bere Delavsko enotnost prt svojih družinskih članih, ki so nanjo naročeni in delajo v drugih podjetjih. Tovariš pa nam je zagotovil, da bo pridobil še deset novih naročnikov, tako da bo vsakdo iz »Perutnine« Ptuj dobival Delavsko enotnost na svoj naslov, ali pa pri svoji družini. Uspeh je bil dosežen z marljivostjo in prizadevnostjo tovariša Alojza Kmeteca, ki je v stalnem stiku z naročniki Delavske ipotnosti in člani sindikalne podružnice. Ta primer daje Občinski sindikalni svet Ptuj za zgled vsem ostalim poverjenikom Delavske enotnosti v Sloveniji in izreka tovarišu Alojzu Kmetecu in sindikalni podružnici »Perutnine« Ptuj vse priznanje.« Hkrati se za prizadevnost tovariša Kmeteca, razen tega pa tudi agilnega sindikalnega delavca Feliksa Bagra zahvaljuje naša uprava. Iz Novega mesta sc, nam sporočili, da so na zadnji seji komisije za kulturo, prosveto in tisk pri občinskem sindikalnem svetu razpravljali o razširjanju sindikalnega tiska, zlasti Delavske enotnosti. Na tem sestanku so bili tudi poverjeniki Delavske enotnosti iz posameznih kolektivov. Ker s° ugotovili, da prinaša Delavska enotnc.st zelo koristne prispevke s področja delavskega upravljanja, sindikalne dejavnosti in gospodarstva, so priporočili, naj bi bili na naš lis* naročeni — obvezno — vsi člani delavskih svetov, upravnik odborov in izvršnih odborov sindikalnih podružnic. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju ZDRUŽENA KEMIČNA INDUSTRIJA DOMŽALE razpisuje delovni mesti: 1. računovodje podjetja 2. analitika v APO sektorju Pogoji: pod 1. ekonomska fakulteta ali srednja šola s potrebno večletno prakso na tem delovnem mestu. Pod 2. ekoriomska fakulteta. Kandidati naj pošljejo svoje prošnje opremljene s kratkim življenjepisom do 20. t. m. kadrovsko socialnemu sektorju podjetja. Družinsko ali samsko stanovanje zagotovljeno! Nastop službe možen takoj! 57. Pol ure kasneje se je del Geine posadke pripravil, da poleti nasproti neznani vsemirski ladji. Mene so dodelili v raketo, ki naj bi jo vodil Ameta. Stal sem na dnu hangerja in skušal, obtežen z opremo za v praznino, zavzeti njegovo neprisiljeno držo. Hotel sem pomahati v slovo tovarišem, toda vsi so tako zbrano molčali, da sem spustil nallčnik in se pogreznil v raketo. 58. V raketnem nosu je bilo tesno. Toliko da sem se usedel poleg pilota, že se je razlegel signal in izstrelek je šinil v praznino. Začutil sem, kako se mi zvečuje telesna teža. Pogledal sem Ameta in videl njegov stisnjen pogled pa njegovo roko, ki je zanesljivo uravnavala krmilne naprave. Zdaj šele sem vključil zvočne signale in poiskal na zaslonu neznano vsemirsko ladjo. 60. Z leve in desne sem videl rakete, ki so naju dohitevale in puščale za seboj velike ognjene pramene. Zazdelo se mi je, da so ti prameni podobni kjicajem in vprašanjem. Želel sem, da bi naše dirjanje spremljal risar. Morda bi mu uspelo v tem črnem prostoru zarisati zvezde in zvedave jezike naših raket. Pa še brezmejne kolobarje naših misli, ki so se vedno vračale domov. 61. Že naslednji hip me je oropal zemeljskih sanjarij. Zagledal sem pristajališko ploščad ladje. Ameta je premaknil vzvode, ploščad nama je zgro-ijivo udarila v oči. Bal sem se, da jo bova prebila skoz in skoz kakor krogla. Toda naslednjo sekundo sva se zopet dvignila in pričela krožiti okoli neznanega umetnega meseca. Pogledal sem tovariša in občudoval njegovo spretnost. 62. S pristaniškega krova neznane ladje sva že lahko razbrala velike črke: For army jets only... United States... Interstellar Force ... Vprašal sem Ameto, kaj pomenijo te besede. Ni vedel. Namesto odgovora je previdno še večkrat obkrožil ladjo. Uganil sem, da čaka navodil z Gee Končno sva dobila dovoljenje za pristanek in se z vso previdnostjo bližala ladjinemu krovu. 59. Signali poškodovana. so sporočili, da je neznana 1“^ Ponovno sem uravnal zaslon ^ vključil merilne svetlobne naprave. Ladja je ^ plavala spodaj pod nama. Obračala se je P°^*j bila je podobna kitu. Tako so imenovali predniki morsko žival, ki se je pred ganjala v valovih zemeljskih morij. Ameta je P , vidno uravnaval hitrost in čakal navodil. 63. Pristala sva hkrati z ostalimi ra'{e ,j0č-Ameta je odprl zadnjo lino in z zanesljivo 0 fj-nostjo zlezel iz rakete. Zunaj sva se skrbno se jemala varnostnih ročk, zakaj neznana * je sukala in sredobežna sila bi naju mogla zl' ,}. vreči v praznino. Obdala naju je množica z vaji Med njimi sva iskala zvezdo, ki smo jo imen Rdeči pritljikavec in je bila naš cilj.