n i i i 9 i i 'i Poštnina plačana v gotovini “■ Postale I gruppo PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 90 lir Leto XXVm. Št. 106 (8199) TRST, petek, 5. maja 1972 PR.MOKSKI DNEVNIK Je zafel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 6. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Jocerdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. FNO USTANAVLJA NA OSVOBOJENIH PODROČJIH ORGANE LJUDSKE OBLASTI S ponovno prekinitvijo pariških pogajanj Američani priznavajo poraz v Vietnamu I Panika in nasilje v obkoljenem Hueju Nova letala in ladje iz ZDA v Vietnam 4. — Utvara, da se Ame-konor, nameravajo zaires pogajati o njena ^tnamske vojne je razbli-fo, .' Ameriški veleposlanik Por-Po kratkih izjavah vseh pred-kov (molčal je le predstav-javii lutkovne vlade), iz- 'ja so ZDA sklenile prekiniti nariska nncfnipitvin Proz-I diktatorja Uji . -------- t,. v ^sajgonske lutkovne vlade), iz-so ZDA sklenile prekiniti tem Pariška pogajanja. Pred Je postavil Vietnamcem ulti-i^a-v osmih točkah, iz katerega ljem ’ da so Američani pripravka,.; na *P°^tični sporazum*, pod »amii T1! ostane v Južnem Viet-Zehtp, ta^°’ k°t je. Zavrnil je celo VaaThieua. °dStaVitVi I- vornovietnamski delegat Xuan nje Je ameriško zadrža- vadno Poaov^> (*a so Vietnamci še ♦2Da P^Pfavljeni na pogajanja, mer; Jabotirajo pogajanja v enaki v Viei« za°strujejo vojni poseg tila Porterju je odgovo- ra re T*i 2unanJ'a ministrica začas-'fietna^.0‘ucionarne vlade Južnega Ija r|.ma .Thi Binhova, ki ugotav-nievan' priPravlja Nixon novo stop- vsekakJr ~ v?tt'aivraV^erli na Pogajanja in e«,, Jal° na svojem mirovnem na ThiVR-Sm'^ točkah. Binhova je pozneje, v raz- BERITE NA 6. STRANI t 6. strani objavljamo “kopijo in prevod izredno ''•■nega dokumenta o Rižar-Poročilo, ki ga je 6.12.1945 preiskovalni kriminali-^'c»i oddelek Civilne policije avnemu pravdništvu o najd-, PePeia in posmrtnih ostan« to" po<* ruševinami krema-tt« ' Pr'iavo za sodni po-ji0?.6*' Proti krivcem hudih ll°cinov. 2,Pr6*eklo je od tedaj že nad toda procesa še ni ^ru * urednikom lista «THuma-fazdv . ^sodila ameriško politiko SajB *J?nja vietnamskega ljudstva, izsili 3 najemniška vojska ni v tehnij.u za'rac^' slabega orožja ali se 3e’ je dejala, temveč zaito, ker trot; atnafnski vojaki nočejo boriti Daujj,.®’v°ilm bratom po krvi. »Viet-ta [jj sm° ponosen narod, tujec ljeVal ra(j z «vietnamizacijo» nada-kljygi, ntatomorno vojno,* je za-tapnj.3'. «zato mobilizirani vojaki . sajgonsko vojsko in se valijo upirajočemu se prebi-HjihoJj’ J** sovraži Američane in V Porr|ače hlapce.* stal asj»ngtonu se je medtem se-tart^j^nnii odbor za vojno v Viet-PrMck^ateremu predseduje Nixon. leži! § n’k ZDA se je osebno ude-sklor, na kateri je bil sprejet Mk - ^ Ufiltl nlrnnnUrn nTninln »IA1- tih Vj. n°vi okrepitvi števila voj a J in -------- Števila ladij in letal niso kalii in letal v Tonkinškem H) v vendar domnevajo, da je “kina* I*°’ ne je neki vojaški funk-Wstv-?°Vedal' »čaka ameriško 'vania° ,nov° obdobje žrtev in pre-An krvi*. Hej ake voditelje. Nixooa še po-tartili' prbi-'° vesti s front v Viet-uoritj’ se vladna vojska noče ^meri dezertirania in de-Herijji 80 tak° pogosti, da tudi ihtavi? *>om'3ardiranje ne more k'rrja 1 fazsula kvislinškega re-Htjgj kužnem Vietnamu. To je j%je _Sarn Predsednik senatne ko-*?t a oborožene sile, ki je znan Jhi. j!?treb» in zvest Nixonovi li-?,eial; J* Stennis je pred senatom li^a za Vietnam je izgub- >UrW,m° same, da se bo po-|1asQro[ ,®tnenil v nekaj urah, toda jaki ,3 znaaguje kljub naši le ?%;, “omoči. Bitka je izgubljena, s\«e J® se kriza, katere obseg Je v^na«-.°*. KrajinU s fr°nt. Po osvoboditvi ijO e Kuang Tri ustanavlja J^ske Vse‘b osvobojenih mestih h otoži trev'olucioname odbore*. ,?vlia i-^jned prebivalstvo in usta-ih6 ohi;Jsko milico. Organi l.iud-l! biehrJ1 skrbi,io za javni red p?.Se nan? Prebivalstva, medtem \ enote FNO pre (C?, j**1 jugu, v smeri Hueia. 'hael ^čai° zahodni dopisniki k? v ^Jathers za 'Reuter’) vla-hiii Po ,,i-■lenem mesiu Hue pani-J, hlač 'se oodijo tolpe pila tta ncev sajgonske vojske, i«!0, sJ; Požigajo, ubijajo, kra-. uvugi bežijo z vsakim Usa^erul'311? sredstvom na jug liki večini so jih vladni plačanci že oropali, trgovci pa so zabarikadirani v svojih hišah. Poročalo, da se pred divjanjem kolaboracionistov. ki so iz strhu pred napadom izgubili vsakršno razsodnost, umika veliko število beguncev proti jugu. Na cestah je kolona kamionov in avtobusov, v glavnem za uradnike in državne funkcionarje. Ljudstvo pa pričakuje iz dneva v dan osvoboditve izpod težke more okupatorja. Tudi v Sajgsnu vlada panika. Predsednik kvislinške vlade Van “ireii je ukazal vsem državnim funkcionarjem in uradnikom, naj bodo na razpolago vladi 24 ur na dan in naj se oborožijo. Sam pa je zase ukazal, paj bosta na strehi predsedniške palače v stalni pripravljenosti dva helikopterja, ki naj omogočita hiter beg njemu in njegovi cružini. Pričakujejo, da bo osvobodilna vojska začela napad na Hue v kratkem, morda že v nekaj dneh. Boje se predvsem slabega vremena, ker bi onemogočil posege ameriških bombnikov in lovcev. Medtem pa trinajst ladij sedmega brodov.ja ZDA nenehno obstreljuje obale Južnega Vietnama. Nad deželo, za katero trdijo v Beli hiši. da jo «bra-nijo pred komunizmom*, pa so v 633 naletih odvrgli več kot tisoč ton razstreliva. Sile FNO medtem samo od časa do časa napadajo v manjšem obsegu in rušijo moralo vladne vojske. Z druge strani jim v psihološki vojni pomaga civilno prebivalstvo, ki skriva dezerterje in jih odpravlja na osvobojeno ozemlje. Brigada partizanov je napadla jugoeahodno od Hueja bataljon vladnih strelcev in ga pregnala za tri kilometre. Ostri boji se nadaljujejo za oporišče «King» (severno od Hueja) in za Phu Bai. na pol poti med Hue jem in Danangom. Ameriški velebombnikd B-52 nadaljujejo sistematično bombardiranje področja pri Hueju in doline A Shau. Poročajo, da so velik del tovora odvrgli ozemlje, ki je oddaljeno od mesta komaj 13 kilometrov. V pokrajini Quang Nam, 50 km od Dananga (najvažnejšega ameriškega oporišča ob vietnamski obali), partizanske redne enote pritiskajo na mesto Que San. Iz An Loca poročajo, da so na oporišče sredi porušenega mesta odvrgli nadaljnjih 900 izstrelkov. Predsednik ustavnega sodišča sprejel jugoslovanskega poslanika RIM, 4. — Predsednik ustavnega sodišča prof. Chiarelli je sprejel danes na vljudnostnem obisku novega jugoslovanskega veleposlanika v Italiji Miša Pavičeviča ter se zadržal z njim v dolgem in prisrčnem razgovoru V obkoljenih vietnamskih mestih, kjer razsaja podivjana najemniška vojska, so oblasti oklicale policijsko uro. Nasprotno pa ljudstvo triumfalno sprejema partizanske oddelke na osvobojenih področjih. Na sliki :.te-lefoto ANSA - UPI - VNA) otroci iz Kuang Trija pozdravljajo partizansko četo z zastavo FNO ZADNJI DAN VOLILNIH SHODOV IN ZBOROVANJ Danes zaključek volilne kampanje Pojutrišnjem se odprejo volišča De Martino: Povratek k centrizmu ni mogoč - Pajetta o «demokrščanskih provokacijah - Donat Cattin: Zavezništvo z liberalci bi ne rešilo gospodarske kriz« RIM, 4. — Jutri opolnoči se bo zaključila volilna kampanja: ob omenjeni uri se bodo morala končati vsa zborovanja, kot tudi vsi shodi propagandnega značaja. Istočasno bo zapadel tudi rok za lepljenje manifestov ter za razobešanje transparentov. V skoraj vseh šolah, kjer so že prekinili pouk, so medtem začeli o-premljati volišča. Župani vseh italijanskih občin so prejeli danes od prefektur 135.340 svežnjev glasovnic ter 67.670 zavojčkov s kovinskimi pečati volilnih sekcij. Volišča bodo ob prisotnosti predsednikov uradno odprli v soboto popoldne, za volivce pa seveda šele v nedeljo zjutraj, ko se bodo volitve začele. Danes je tudi zapadel rok, v katerem so morali bolniki vložiti prošnje za dovoljenje, da bi volili v krajih, kjer so na zdravljenju. Predstavniki vseh strank so tudi danes na volilnih shodih obnavljali teme, ki so bile v ospredju volilne kampanje: reforme, gospodarska kriza, javni red in predvsem bodoča zavezništva v novem parlamentu. Predsednik PSI De Martino je v Milanu poudaril, da je izbira, ki jo bodo morali opraviti volivci, jasna, čeprav jo nekateri skušajo skrivati za polemikami o naprednejših ravnovesjih. Podčrtal je, da si niso socialisti izmislili konca leve sredine, teorije o «centralnosti», enobarvne vlade, paktiranja z liberalci in na- ....m............................................ NA VABILO PREDSEDNIKA ROMUNSKE VLADE MAURERJA GOLDA MEIR PRISPELA VČERAJ JVIA URADNI OBISK V ROMUNIJO Romunija je edina socialistična država, ki ni prekinila diplomatskih odnosov z Izraelom - Sadat in Gedafi dopotovala v Alžir na pogovore z Bumedjenom BUKAREŠTA, 4. — Predsednica izraelske vlade Golda Meir je danes prispela na uradni obisč v Romunijo na vabilo predsednika romunske vlade Maurerja. Objsk Golde Meir v Romuniji, ki je edina socialistična država, ki ima redne diplomatske odnose z Izraelom, vzbuja veliko pozornost v svetovnih političnih krogih. Ob prihodu v Bukarešto so Meiro-vo pozdravili predsednik romunske vlade Maurer in drugi visoki funk cionarji. Kmalu nato se je predsednica izraelske vlade sestala s predstavniki židovske kolonije in izraelskimi diplomati v Bukarešti. Zatem je odpotovala z letališča v mesto. Romunske oblasti so ob njenem prihodu sprejele stroge varnostne u-krepe in vzdolž ceste, po kateri je potovala, je bil ves promet ustavljen Popoldne so se začeli prvi uradni pogovori med izraelsko in ro munsko delegacijo, ki ju vodita Golda Meir in Maurer. Na prvem srečanju ni bilo zraven zunanjega ministra Manescaja, ki je nedavno uradno obiskal Jeruzalem. Kot poroča romunska časopisna agencija, je Golda Meir na prvem uradnem srečanju s predsednikom romunske vlade Maurerjem, najprej poudarila velik pomen svoje ga obiska v Bukarešti in ugotovila, da ni mogoč razvoj odnosov z državami. ki ne vzdržujejo medsebojnih diplomatskih vezi. Meirova je izrazila upanje, da se bodo že obstoječi dobri odnosi med Izraelom in Romunijo še razvili in pri tem dodala: «Samo med deželami, ki ne vzdržujejo medsebojnih odnosov ne more biti sprememb. Dobri odnosi se lahko vedno izboljšujejo*. Nato je Meirova izjavila: «Moja vlada in vse prebivalstvo v Izraelu mnogo pričakujejo od sedanjega sreačnja*. V izraelskih krogih v Bukarešti pa pripominjajo, da ni treba pričakovati od Meirovega obiska v Romuniji hrupnih izidov. Isti krogi poudarjajo, da bo Meirova obravna- iiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiuiniiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V BONNU PRVI DOGOVOR MED VLADO IH OPOZICIJO Prihodnjo sredo glasovanje o pogodbah z Moskvo in Varšavo Pogajanja se nadaljujejo za morebitno določitev skupne zunanje politike Ud.zl uanang častniki til vuiske s samokresi u Sh* aVtoh„ ^tike šoferje Kamionov VNo „0V z zahtevo, nai jih - varno Dred partizani. O PjpnJf ,Dn',r)el gen'ral Ngo C Ur<> k* j® »kazal policij-ui^stfpji.1 N>. Popoldne in takojš HV.Števi]ev vse^ dezerteriev. ka-5k>dt.Sr.(° se veča iz ure v uro . u°dstotkov trgovin in Mueju je zaprtih. V ve- BONN, 4. — Willy Brandt in predsednik zahodnonemške demo-kristjanske stranke Barzel sta se danes dogovorila, da bo prihodnjo sredo glasovanje o potrditvi pogodb, ki jih je Zahodna Nemčija podpisala s Sovjetsko zvezo in Poljsko. Razprava se bo začela v torek. To je prvi sporazum med socialdemokratsko - liberalno vladno večino in demokristjansko opozicijo glede glasovanja o pogodbah z Moskvo in Varšavo, ki pa še ne določa, kako bo pravzaprav glasovanje Dotekalo. Kot je znano želi kancler Brandt, da bi ob glasovanju izglasovali tudi enotno resolucijo. Zato se je v zadnjih dneh skupno z zunanjim ministrom Scheelom večkrat pogajal z demokristjani za dOseso sporazuma o enotni zunanji politiki. Značilnost današnjega doeovora .je zlasti v tem. da je demi kri«tjan-ska opozicija uvidela, da bi bi’ njen čelni boj proti pogodbam s Sovjetsko zvezo in Poljsko nevarno tveganje popularnosti med prebivalstvom. kakor tudi med zahodni rri zavezniki, ki so naklonjeni potrditvi obeh pogodb, da se lahko končno začne izvajati tudi sporazum o Berlinu. Današnje srečanje med Brand- tom in Barzlom je trajalo samo pol ure. Kaj sta pravzaprav govorila, niso sporočili. Vendar se je zvedelo, da sta sklenila, da bodo tri delovne komisije tudi danes nadaljevale z delom. Tri medstrankarske komisije imajo nalogo, da sestavijo skupna stališča o evropski politiki, o pravici samoodločbe nemškega naroda in o svobodnem prehodu prebivalcev med obema nemškima državama. Po sestanku Barzel-Brandt je vladni glasnik Ahlers izjavil da kancler upa. da se bodo v prihodnjih dneh dogovorili z opozicijo. Ahlers je dejal, da obstaja možnost iskanja novega skupnega stališča glede zunanje politike, zlasti glede politike do Vzhoda. Ta optimizem so izrazili tudi v liberalnih krogih, ki so pozitivno ocenili potek pogajanj z opozicijo. Barzel pa ni hotel ničesar povedati glede poteka pogajanj in se ie omejil le na izjavo časnikanjem: »Počakajte in bomo videli*. Dejstvo, da se pogovori nadaljujejo vzbuja v zahodnonerriških vladnih krogih precejšenj optimizem da bo vlada le premostila doslej nai-večjo oviro: potrditev pogodb z Moskvo in Varšavo. Tri medstrankarske komisije bodo končale svoje delo jutri, nakar se bodo ponovno sestali voditelji vladnih strank in opozicije. Zunanji minister Scheel je danes v parlamentu med razpravo o potrditvi sporazuma o razširitvi Evropske gospodarske skupnosti posredno govoril tudi o potrditvi obeh pogodb. Zunanji minister je na nekatere ugovore demdkristjanov, izjavil, da Sovjetska zveza ni nikoli zahtevala od Zahodne Nemčije, naj zapusti EGS. 180 španskih rudarjev brani svoje delo pol kilometra pod zemljo OVIEDO, 4. — Sto osemdeset ru darjev družbe «Mina de Solvay» so se popoldne zaprli v podzemski rov in zahtevajo, naj uprava in lastništvo podjetja prekličeta napovedane odpuste, poldržavna družba za upravljanje rudnikov «Hunosa» pa naj sprejme rudnik (ki je sicer zasebnega značaja) v lastno režijo. vala z romunskimi državniki predvsem vprašanja medsebojnih odnosov. Kljub temu pa dodajajo, da glede zasedenih področij in palestinskega vprašanja, Izrael stremi za tem, da spremeni obstoječe stanje z upravnimi volitvami in z drugimi ugodnostmi arabskemu prebivalstvu. To pomeni, da Izrael ne namerava zapustiti zasedenih arabskih področij, kakor tudi ne spremeniti zasedbeni režim. V izraelskih krogih v Bukarešti pripominjajo, da je Izrael pripravljen na določena pogajanja, če se bodo arabska stališča približala izraelskim, ki pa morajo upoštevati tudi izraelske potrebe in njegovo varnost. Po mnenju teh krogov bi se lahko odmrznitev odnosov z A-rabci začela z zamenjavo vojnih ujetnikov, in z očiščenjem Sueškega prekopa potopljenih ladij. Glede tega vprašanja, pravijo v omenjenih krogih, je odprtje Sueškega prekopa možno tudi v sedanjih pogojih, se pravi z izraelskimi četami na vzhodni obali prekopa. Izraelski krogi v Bukarešti ugo tavljajo, da so za dosego miru z Arabci potrebni sledeči pogoji: sklicanje konference med prizadetimi strankami, prehod po Sueškem prekopu tudi za izraelske ladje in prost dostop izraelskih ladij v Akab-ski zaliv. Poleg tega bo moralo prenehati arabsko gospodarsko bojkotiranje Izraela. Hkrati pa ti krogi pravijo, da Izrael se ne bo nikoli več vrnil na meje iz leta 1967, čeprav so možne nekatere spremembe sedanje črte. Poudarjenje teh nepopustljivih Izraelskih stališč v trenutku, ko so v svetu pričakovali, da bo le pri šlo do kake ublažitve izraelskega stališča, ne obeta nič dobrega. Po drugi strani pa je zelo živahna tudi politična in diplomatska dejavnost Arabcev. Egiptovski predsednik Sadat in libijski predsednik Gedafi sta danes skupaj prispela na tridnevni obisk v Alžirijo, kjer se bosta pogovarjala s predsednikom Bumedjenom o skupnem nastopu proti Izraelu. Pred njunim prihodom v Alžir je krajevna časopisna agencija sporočila, da bo alžirski predsednik na teh pogovorih zavzel odločno stališče proti Izraelu in proti imperialističnim koristim v arabskem svetu. Agencija pravi, da mora biti boj proti Izraelu totalen, globalen, oster in odločen. ♦To je edina pot, ki vodi k pravičnemu in trajnemu miru, ki bo zagotovil pravice arabskih narodov in iztrgal Izraelcem zasedena ozemlja*, ugotavlja agencija. Tudi v egiptovskih političnih kro-tfih dajejo veliko važnost obisku Sadata in Gedafija v Alžiriji. Kairski časniki pišejo, da ima Alžirija močno vojsko in cvetočo gospodarstvo, laskavo pišejo o Bumedjenu in izvažajo prepričanje, da bo Alžirija prinesla velik doprinos v boju proti Izraelu. Ob tej priložnosti še posebno poudarjajo dejstvo, da spremlja Sadata na potovanju v Alžir njegov svetnik za obrambne zadeve, kar dokazuje, da bodo trije arabski predsedniki govorili predvsem o vojaških vprašanjih. V Kairu so tudi sporočili, da bo Sadat po obisku v Alžiru odpotoval v Tunis na vabilo tamkajšnjega predsednika Burgibe in da se bo v ponedeljek pred povratkom v domovino ponovno sestal v Tripolisu z Geda-fijem. D’ Estaing pri Kosiginu MOSKVA, 4, — Francoski finančni minister Giscard D’Estaing je na uradnem obisku v Moskvi. Danes se je v Kremlju pogovarjal s predsednikom sovjetske vlade Kosigi-nom. Govorila sta o gospodarskih in trgovskih odnosih med obema državama. Razpravljala sta tudi o pripravah za sestanek francosko -sovjetske komisije za gospodarsko kooperacijo, ki bo julija v Parizu. migovanj o omejevanju pravice do stavke. Liberalci celo grozijo, da bodo pometali reforme, ki jih je uresničil levi center po zaslugi PSI, medtem ko stranke stare večine na te grožnje sploh ne odgovarjajo. Priča smo opevanju centrizma celo s strani ljudi, kot je La Malfa. Socialisti se borijo proti taki reakcionarni izbiri, ki bi globoko razkosala državo ter zaostrila politično in družbeno napetost ter onemogočala organski razvoj gospodarstva. PSI je za utrditev demokracije in za ohranitev pozitivne vrednosti srečanja med socialisti in katoličani, za pridobitev delavskega gibanja za politiko reform. član vodstva KPI Giancarlo Pajetta je poudaril nevarnost igre, ki jo vodi KD s sodelovanjem fašistov, ko pripravlja očitne provokacije. De-mokrščanski ministri, ki so takoj po pokolu na Trgu Fontana skušali u-stvariti «vlado na bombah*, so sedaj neposredno odgovorni za ozračje nereda in za nevarno razpadanje državnega aparata. Pajetta je opozori! na odgovornosti KD, ko je z generalom De Lorenzom grozila z državnim u-darom, ko je z admiralom Birindel-lijem in poveljstvom NATO podprla grški fašizem in ko so demokrščan-ski notranji ministri dovolili, da je en cel oddelek turinske kvesture delal za Agnellija proti komunistom in bivšim partizanom v Fiatu. V ta okvir spada tudi nevarna igra, ki jo milanska kvestura, s sodelovanjem ministra Rumorja, vodi s tako imenovanimi »rdečimi brigadami*, o katerih se toliko ve ter se s predvolilno pravočasnostjo in po vnaprej pripravljenem koledarju odkrivajo najbolj čudne stvari, tako da se je treba vprašati, ali ne obstaja kak urad, ki vse to organizira. Treba je obsoditi poskus, da bi vodili volitve na osnovi bomb. Po pokolu na Trgu Fontana — je nadaljeval Pajetta — so sile javnega reda odgovorile z »odkritjem* in »zaslišanjem* JPinellija, milanski delavni pa so odločno odgovorili s svojo e-notnostjo in s svojo močjo. Sedaj je položaj še bolj nevaren: sile javnega reda in demokrščanski ministri spravijo v igro policijo, ki zna »preveč*, jamči pa zares premalo, vlečejo na dan »rdeče brigade* tudi zaradi tega, da bi prikrili «čme». Antifašisti morajo odgovoriti z enotnostjo, ter i okrepitvijo KPI. Za govore demokrščanskih pred stavnikov je značilno, da nočejo jasno odgovoriti na vprašanja, s kom nameravajo sodelovati po 7. maju. V današnjih posegih v volilno kampanjo sta tako Piccoli kot Scalfaro sicer dopustila možnost obnovitve sodelovanja s socialisti, toda le s pogojem, da radikalno spremenijo svojo politiko ter prekinejo vsak odnos komunisti. Povsem drugačnega mnenja pa je demokrščanski minister Donat Cattin, po katerem je potek sedanje predvolilne debate pokazal, da ni resničnih alternativ levemu centru. Zelo dvomljiva možnost zavezništva z liberalci bi nikakor ne rešila gospodarske krize, pač pa bi imeli pol milijona ali en milijon manj zaposlenih v industriji in terciarni dejavnosti. nega novega primera obolenja. Danes je v karantenski bolnici v Dža-kovici popolnoma ozdravelo 52 okuženih oseb. V karantenski bolnišnici v Beogradu pa 17 oseb. Vse ozdravljene osebe so zapustile bolnišnico. Pogovori Tito-Bokasa BEOGRAD. 4. - Predsednik Tito in predsednik Osrednje afriške republike general Bokasa sta dane« dopoldne skupno s članom predsedstva SFRJ Avguštinom Papičem in zunanjem ministrom Osrednje afriške republike Potolotom v razgovorih izmenjala misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih. BEOGRAD, 4. — Po sporočilu zveznega štaba za zaščito prebivalstva pred črnimi kozami v zadnjih 23 dneh ni bilo v Jugoslaviji nobe- •iiitimimiimmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiitNiiiiiiiiimiiiiiiiiimfimiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiimiimmi V OKVIRU PREISKAVE 0 ATENTATIH LETA 1969 Sodnik D’Ambrosio zaslišal Montija Iz pisem, ki jih je milanski preiskovalni sodnik zaplenil v Rimu, naj bi izhajalo, da je veleindustrijec finančno podpiral fašista Pina Rautija MILAN, 4. — V okviru preiskave proti fašistom Rautiju, Fredi in Venturi zaradi atentatov leta 1969 je milanski preiskovalni sodnik dr. Gerardo D’Ambrosio zaslišal danes petrolejskega veleindustrijca (in lastnika vrste dnevnikov) Attilia Montija in njegovega zeta Bruna Rif-feserja, generalnega ravnatelja čistilnic SAROM v Ravenni Ime industrijca se je pojavilo že pred nekaj meseci, ko so nekateri listi objavili vest. da je Monti preskrboval časnikarja Pina Rautija z denarjem. Pred nekaj tedni je sam preiskovalni sodnik nenadoma odšel v Rim ter se med drugim udeležil^ policijske preiskave na sedežu časopisne Agencije »Montecito-rio», kjer je zaplenil dve baje zelo »vroči* pismi. Prvo je ravnatelj agencije Lando DelTAmico poslal 16. septembra 1969 Riffeserju, drugo pa je rimski časnikar Carlo Ca-valli poslal 7. julija lani Montiju. Iz pisem naj bi bila jasno razvidna povezava med veleindustrijcem in Rautijem. Namen današnjega zaslišanja naj bi bil preverjenje avtentičnosti pisem. Naj dodamo, da je sodnik D’Ambrosio ukazal agentom finančne straže, naj preiščejo sedež SAROM v Ravenni. Rezultat preiskave, ki so jo izvedli danes, ni znan. V zvezi s Pinom Rautijem. ki se sedaj aktivno udeležuje volilne kampanje neofašistov. naj omenimo, da tiskovni urad in pravni urad MSI zbirata vse članke, ki jih je italijanski tisk objavil o rimskem časnikarju v času. ko ie bil ta zaprt v Trevisu in nato v Milanu. Kot je izjavil sam Rauti. bosta njegova branilca, misovski senator Nencioni in odvetnik Madia, vložila najmanj sedemdeset prijav zaradi »obrekovanja z obtežilnimi okoliščinami* proti časnikom, ki so kakorkoli izrazili dvome v poštenost mi-sovskega prvaka. Kaže. da mislita odvetnika tožiti tudi radiotelevizijo zaradi neobjektivnega poročanja. Rauti je v tej zveza govoril celo o »moralnem linčanju*. Ob 1.22 ponoči je tiskovna agencija ANSA začasno prekinila svoje oddaje preko teleprinterjev, ker je neznanec telefoniral v glavni urad agencije, da je v prostorih peklenski stroj. Verjetno so urade agencije nemudoma izpraznili in obvestili o tem policijo. Rogersovi pogovori v Londonu in Bruslju LONDON. 4. — Ameriški zunanji minister Rogers je danes uradno obvestil britansko vlado o poteku tajnih pogajanj med ZDA in Sovjetsko zvezo za omejitev strateškega orožja. Rogers, ki je na osemdnevnem potovanju po zahodni Evropi, se je danes v Londonu pogovarjal s svojim britanskim kolegom Homeom in s predsednikom vlade Heathom. Rogers je povedal Homeu, da Nixon upa, da bo ob obisku v Moskvi podpisal s sovjet skimi voditelji sporazum o uravnovešeni omejitvi strateškega orožja. Danes popoldne je Rogers odpotoval iz Londona v Belgijo. Ob prihodu v Bruselj je izjavil, da bo predsednik Nixon v Moskvi poskusil prepričati sovjetske voditelje, naj pristanejo na predlog o obojestranskem in uravnovešenem zmanjšanju oboroženih sil v srednji Evropi. V Bruslju se bo ameriški zunanji minister sestal z belgijskim predsednikom vlade in s predsednikom komisije EGS Mansholtom. Nocoj je bil Rogers gost glavnega tajnika NATO Lunsa. Američani so spet prekinili pogajanja v Parizu. Vodja ameriške delegacije Porter je Vietnamcem postavil ultimat, naj sprejmejo »politično rešitev«, ki v nobenem primeru naj ne ogroža Thieujevega kvislinškega režima. Takoj zatem je sporočil, da zapušča pogajanja. ZDA se zavedajo, kot izhaja Iz poročila v senatu, da je vietnamska bitka izgubljena, vendar se ne odrekajo grobi sili in netenju mednarodne krize. iz Južnega Vietnama poročajo, da ustanavlja FNO na osvobojenih področjih organe ljudske o-blasti, medtem ko vlada v obkoljenem Hueju splošen nered, ki ga sejejo tolpe podivjanih plačancev. Poveljnik mesta je uvedel prekl sod, streljanje dezerterjev In policijsko uro. Veliko pozornost vzbuja včerajšnji prihod predsednice izraelske vlade Meirove na uradni obisk v Bukarešto. Romunija je edina socialistična država, ki ni prekinila diplomatskih odnosov z Izraelom. Ob tej priložnosti pa so izraelski krogi v Bukarešti ponovili svoja nepopustljiva stališča do Arabcev in dali vedeti, da se Izrael ne bo nikoli več vrnil na mejo Iz leta 1967. Na včerajšnjih prvih pogovorih s predsednikom romunske vlade Maurerjem je Meirova poudarila predvsem razvoj dobrih odnosov med obema državama. Zelo živahna je tudi politična in diplomatska dejavnost Arabcev. Egiptovski predsednik Sadat in libijski predsednik Gedafi sta včeraj prišla na tridnevni obisk v Alžirijo. Tukaj se bosta pogovarjala z alžirskim predsednikom Bumedjenom o skupnem nastopu proti Izraelu. Zdi se, da bo kriza v zahodno-nemškem parlamentu, ki je nastala v preteklih dneh po zavrnitvi demokristjanske nezaupnica Brandtovi vladi, kmalu rašana. Včeraj sta se Brandt in predsednik CDU - CSU Barzel dogovorita, da bodo prihodnjo sredo glasovali v parlamentu o potrditvi pogodb S SZ in Poljsko. Brandtova vlada želi, da bi ob tej priložnosti izglasovali tudi skupno resolucijo o zunanji politiki. Zato so še vedno na delu tri medstrankarske komisije, ki imajo nalogo, da sestavijo zadevne predloge. Samo še danes bodo na Italijanskih trgih volilni shodi, ki se bodo morali zaključiti do polnoči. Po tej uri bo tudi prepovedano postavljanje transparentov In lepakov. Po šolah, kjer so ie prekinili pouk, so sedaj v teku mrzlične priprave za opremo volišč. V nedeljo in ponedeljek pa bodo imeli besedo volivci. SLOVENSKI VOLIVEC, VAŽEN JE VSAK IN SE ZLASTI PREFERENČNI GLAS : nVk zaključna akademija glasbene matice Danes zaključek volilne kampanje: v nedeljo bodo odločali volivci KPI bo zaključila volilno kampanjo z zborovanjem pri Sv Jakobu, kjer bodo govorili Novella, Škerk in Rossetti - Zaključno zborovanje PSI na Trgu Garibaldi s Pahorjem, Pesantejem in Pittonijem Danes je zaključni dan volilne umestna, vendar pa je treba po- kampanje, ko bodo okrog polnoči prenehali delovati zvočniki in ko bo sledila tradicionalna sobota, ko so zunanje oblike volilne propagande prepovedane, in končno nedelja, ko bodo ob 6. uri zjutraj odprli 408 volišč v našem volilnem okrožju. Volišča bodo v nedeljo odprta do 22. ure in nato v ponedeljek od 7. do 14. ure, ko bodo pričeli šteti najprej glasove za senat, nato pa za poslansko zbornico. Za danes so skoro vse stranke pripravile številnejša volilna zborovanja, povrh tega pa po večini tudi pomembnejše zaključno zborovanje, ko se bodo na govorniškem odra zvrstili lokalni kandidati ali pomembnejši vsedržavni predstavniki. KPI bo zaključila izredno intenzivno volilno kampanjo pri Sv. Jakobu, kjer bodo govorili na zborovanju, ki se bo pričelo ob 18.30, tajnik tržaške federacije KPI Giorgio Rossetti, slovenski poslanec Albin Škerk v slovenščini in član direkcije KPI ter znani dolgoletni voditelj italijanskega sindikalnega gibanja Agostino Novella. Socialisti bodo imeli dve pomembnejši zaključni zborovanji: ob 19. uri bodo na Trgu Garibaldi govorili namestnik tainika Branko Pahor v slovenščini, nato prvi kandidat za poslansko zbornico Divio Pesante in Amaldo Pittoni. Ob 20. uri pa bosta v Nabrežini govorila Claudio Boniccioli in v slovenščini kandidat za poslansko zbornico Dušan Košuta. Krščanska demokracija bo ob 21 uri priredila večje zborovanje na Trgu Goldoni, na katerem bodo govorili poslanec Belci in kandidata Umani in Nodari. Za socialdemokrate bo prišel v Trst bivši finančni minister Preti, ki bo ob 19. uri govoril na zaključnem volilnem shodu v kinu Grattacielo. PLI bo imela zaključno zborovanje ob 20. uri na Trgu Goldoni. Govorili bodo tajnik stranke Trauner in nekateri kandidati. Pozornost prebivalcev se torej v teh dneh že preusmerja od volilne kampanje, med katero so se zaradi njene precejšnje časovne dolžine že pričela ponavljanja istih stališč brez bistvenih novosti, k ugibanjem o izidu volitev. Vsaka prerokovanja bi bila ne- novno opozoriti čitatelje, kako važno je, da glasujejo in da glasujejo pravilno. Vsak glas, ki ne bo oddan pravilno je namreč v bistvu glas oddan za krepitev skrajne fašistične desnice. Zaradi tega je tudi naš prvi nasvet, da moramo v nedeljo ali v ponedeljek vsi na volišča in da moramo oddati veljaven glas za stranko, za katero smo se odločili. Pri tem pa je še zlasti važen preferenčni glas, ki pa ga oddamo samo za poslansko zbornico. Predsednik volišča nam bo namreč izročil dve glasovnici: manjšo za senat, kjer moramo samo prečrtati volilni znak stranke in ne smemo dodajati nobenega imena, saj je ime kandidata že natiskano na glasovnici, in večjo glasovnic« za poslansko zbornico, ki pa ima poleg znaka stranke natisnjene še črte, na katere napišemo ime ali številko kandidata, ki smo si ga izbrali. Opozorilo občine Da bi uskladila urnike trgovin in javnih lokalov po zakonu z dne 28.7.1971, je tržaška občina sklenila, da izključi iz tega razreda trgo vine s pripravljeno hrano ter slaščičarne, ki jim ra treba imeti do voljenja organov javne varnosti, pod pogojem, da so v teku tedna en dan zaprte. Občina zato poziva lastnike trgovin s pripravljeno hrano in slaščičarn, naj do 15. maja sporočijo, kateri dan v tednu bodo zaprte, kje so ter točno oznako trgovine. Opozarja obenem, da pod »slaščičarne* meni tiste slaščičarne, ki ne prodajajo kruha. Pod zanesljivim pedagoškim vodstvom raste nov kader mladih glasbenikov Lepi glasbeni večer bi zaslužil večjo pozornost naše javnosti Z zaključnimi akademijami gojencev predstavlja šola Glasbene matice občinstvu sadove pedagoškega dela, uspehe ki so jih gojenci glasbene šole dosegli pri svojem študiju. Prva letošnja zaključna akademija je bila v sredo zvečer v mali dvorani Kulturnega doma Lep glasbeni večer se tano po sestavi sporeda kakor po tehnično zanesljivem in muzikalno dognanem izvajanju gojencev prav gotovo vključuje med nase najpomembnejše mladinske glasbene prireditve. Nastop je potrdil resnost in zavzetost glasbenega štaaija v šoli Glasbene matice, obenem pa je dokaz, da pod zanesljivim pedagoškim vodstvom raste kader mladih glasbenikov, ki bo v bodoče prevzel kulturno dediščino na glasbenem področju. Prvi je nastopil pianist Tomaž Simčič (3. razred) s Chopinovim valčkom v h-molu. Njegov prvi nastop v Kulturnem domu dobro obeta, saj uspešno pridružuje tehnično lepo tekoči klavirski igri rtiimiiimmiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHmiiiiiiiiimiiiiniiiiiitmiiiiiiitiiitiHimiiiiniiiiiiiiiimuimiiiiiiiiniiiiiimiiitmiiiiiiiimiiiiiiiiiii nimiiiiiiiiiiiiiifc SKLEP DEŽELNEGA ODBORA Milijardo in pol namenili za razvoj turizma v deželi Deželni odbor je upošteval tudi potrebe socialnega turizma delavcev - Del prispevkov za dopolnilne turistične objekte VOLILNA ZBOROVANJA KPI: 10.00 Ul. Roma v Miljah -NiceoUni, 10.30 Trg Cavana — Šema, 11.00 Ribarnica — Spetič, 11.30 Borzni trg — Poli, 11.30 in. Mandracchio v Miljah — MiUo, 11.30 Ponterosso — Juriše vic, 18.30 Trg sv. Jakoba — Novella, škerk in Rossetti, 20.00 Trg Marconi v Miljah — Cuffaro in Millo, 20.00 Dolina — Burlo in Spetič, 20.00 Boljunec — Burlo in Godnič, 20.00 Nabrežina Poli in Godnič, 20.00 Trebče — Lovriha in Šema. PSI: 19.00 Trg Garibaldi - Pahor, Pesante in Pittoni, 20.00 Nabrežina — Boniccioli in Košuta. PSIUP: 10.00 Trg sv. Antona — Martone, 10.30 Ribarnica — Glorgettl, 11.00 Trg Rosario — Braida. 11.00 Drevored XX. septembra — Monfal-con, 12.00 Stara mitnica — Monfalcon, 17.30 Korošci — Jercog, 18.00 štramar — Jercog, 18.00 Trg Garibaldi — Monfalcon in Martone, 19.00 Mačkov-lje — Jercog, 19.30 Prebeneg — Jercog. PSDI: 19.00 kino Grattacielo — Preti. KD: 21.00 Trg Goldoni — Belci, Umani In Nodari, 18.30 Trg Marconi v Miljah — Bologna in Mezzena, 19.00 Naselje San Mauro — Coloni, Romano in Rosini. Deželni odbor je na včerajšnji in v prvi vrsti za gradnjo počit- seji odobril predlog podpredsednika odbora in odbornika za turizem Enzo Mora za milijardo in pol lir prispevkov za razvoj turizma v deželi, za hotele, turistične in športne naprave ter za alpinizem in speieološke dejavnosti v deželi Fur-laniji-Julijski krajini. Prispevki se nanašajo na finančno leto 1972. Verjetno bo deželna uprava dodelila še drug prispevek proti koncu tega leta, prav tako v sklopu finančne dobe 1972. niških domov za delavce. Manjše vsote bodo potrošili za planinske domove, za ureditev turističnih jam in drugo. Odobrene finančne podpore so v skladu s predpisi deželnega zakona štev. 15 iz leta 1965. S tem se bo znatno okrepila dejavnost deželnih organov za raz voj turizma. Do sedaj so popolnoma dosegli vse cilje, ki si jih je zastavila deželna uprava na tem področju, bodisi kar zadeva sam pritok turistov, bodisi kar zadeva turistične objekte. Kot primer naj navedemo naslednje podatke: ob koncu lanskega leta je ralo v deželi 127.595 postelj za turiste (s porastkom 3,9 odst. v primerjavi z letom 1970) in so zabeležili 10 milijonov 286.415 prenočevanj (s porastkom 8,9 odst. v primerjavi z letom 1970). Potrjena sklepa pokrajine za preureditev staležev je bil podaljšan do 20. maja rok za predložitev prošenj za premestitev, ureditev in nova poverjena mesta v srednjih šolah. Finančna sredstva, ki so na razpolago na podlagi včerajšnjega sklepa deželnega odbora, bodo razdelili na podlagi osnovnih smernic turistične politike, ki jo je deželna uprava izvajala že v prejšnjih letih. Osrednji cilji so: še bolj poudarjena koncentracija podpor za izboljšanje hotelskih objektov ter za gradnjo in izboljšanje pomožnih objektov. Poleg tega bo s temi pobudami zagotovljena tudi večja podpora krajevnih uprav in turističnih ustanov, kar bo še enkrat potrdilo socialni pomen turizma in torej važnost turističnih struktur družbenega značaja, kot so na primer turistična naselja za delavce. Od nakazane milijarde in pol lir podpor, bo večji del namenjen gradnji, preuredbi in izboljšanju dopolnilnih turističnih objektov (019 milijonov lir). Večji del teh milijo nov bodo uporabili za gradnjo in modernizacijo žičnic. Ostali del finančnih sredstev bo služil za turistične objekte socialnega značaja OBVESTILA VOLIVCEM Zdravniška potrdila Pokrajinski zdravnik, občinski zdravstveni funkcionar ter občinski zdravniki bodo v smislu členov 55 in 56 zakona iz 30.3.1957 štev. 361 lehko izdajali zdravniška potrdila za volivce, ki ne morej ovoliti sami (na pr. slepci, volivci brez rok itd.) popolnoma brezplačno. Ta potrdila lahko volivci dobijo v občinskih ambulantah vsak delavnik od sobote, 6. maja od 8. do 9. ure. Volivci, ki ne morejo priti v ambulante, lahko zahtevajo, da jih občinski zdravniki pridejo pregledat na dom. V soboto, 6. maja 1972 bodo zdravniška potrdila izdajali tudi od 16. do 19. ure v občinskih ambulantah in v uradu za higieno v Ul. Torino 9. V nedeljo, 7. maja bodo za občane, ki bivajo v mestu in v predmestju izdajali potrdila samo v u-radu za higieno, za prebivalce Krasa p« pri občinskih zdravnikih. V ponedeljek, 8. maja bodo potrdila izdajali od 7. do 14. ure pri uradu za higieno v Ul. Torino 8, v občinskih ambulantah pa bodo potrdila izdajali občinski zdravniki N? podeželju bodo ambulante za izdajo potrdil uradovale z naslednjim urnikom: v er»boto, 6. maja od 16. do 19. ure v nedeljo, 7. maja od 7. do 22. ure v ponedeljek, 8. maja od 7, do H. ure Prevozna služba sij v področjih izven mesta. Vozila bodo odpeljala iz Ul. Giusti-niano (izpred liceja Dante) po naslednjem umiku: v soboto, 6. maja ob 15.30 v nedeljo, 7. maja ob 5. v ponedeljek. 8. maja ob 6. Za povratek v mesto bodo člani volilnih komisij lahko telefonirali neposredno na občino (29341) ter zahtevali prevozno sredstva Jutri popoldne obisk bolnikov Uprava bolnišnice javlja, da ob priliki volitev, v nedeljo. 7. maja. ne bodo dovoljeni obiski bolnikov. Zaradi tega bodo obiski v soboto, 6 ,t.m. od 14. do 15. ure. V NEDELJO IN PONEDELJEK Prepovedano točenje alkoholnih pijač Slovensko gospodarsko združenje o-Požarja vse lastnike javnih lokalov, da bo zaradi volitev prepovedano točenje superalkoholnlh pijač (več kot 21 stop. alk.) v nedeljo, 7. In v ponedeljek, 8. maja in to od 0. do 24. ure. Prepoved velja aa vse lokale! Tržaška občina je uredila prevoz m službo za člane volilnih korm- • V soboto, 6. maja se bo ob 11. uri sestal poslanec Albin Škerk s predstavniki slovenskega tiska. Osrednji nadzorni odbor deželnega odbomištva za krajevne ustanove, ki se je sestal v Vidmu, je potrdil sklepa tržaške pokrajinske u-prave o preureditvi staležev, kvalifikacij in plač uslužbencev pokrajinskih uradov ter o novih plačilnih in normativnih pogojih osebja pokrajinske psihiatrične bolnišnice Sklepa je pokrajinski odbor sprejel 24. aprila po daljših pogajanjih predsednika dr. Zanettija ter odbornika za osebje ing. Passagnolija s predstavniki vseh sindikalnih organizacij. Tako se je uspešno zaklju čil sindikalni spor. ki je povzročil vrsto stavk pokrajinskih uslužben- Trčenje na križišču Včeraj zjutraj, okrog 8. ure, je 27-letna Vanna Pecorari iz Ul. Sinico 2, peljala fiat 500 po Ul. Mat-teotti proti mestnemu središču, ko je na križišču z Ul. Donadoni prišlo do trčenja s taunusom, ki ga je proti Ul. Piccardi peljal 51-let-rJ Ibleto Schiaffoni - Carsini iz Ul. Donadoni 25. V trčenju se je ranil le Pecararijin mož, 28-letni Adriano Marson. Zaradi rane na čelu in desni nogi so ga odpeljali v bolnišnico, kjer pa sc mu dali le prvo pomoč in ga 'odslovili s prognozo okrevanja v desetih dneh. Deželni prispevek za boj zoper termite Nosečnica ranjena v prometni nesreči Včeraj, okrog 11. ure, se je 19- Deželni odbor je na predlog od bornika za higieno in zdravstvo odv. Devetaga odobril prispevek v znesku 40 milijonov občini Fara ter 20 milijonov občini FoJjan - Redipu-glia. Gre za prispevke za boj proti termitom. Mrčes je poškodoval v zadnjih letih večje število poslopij ter mnogo sadnega drevja. S tem prvim ukrepom je deželna uprava začela reševati dolgoletni problem, ki je močno oškodoval imovino mnogih prebivalcev tega področja. Z občnega zbora združenja zadrug Te dni je bil v dvorani trgovinske zbornice letni) občni zbor združenja zadrug in zavarovalnic, katerega se je v imenu deželnega odbornika Varisca udeležil direktor dr. Luciano Peloso. Na občnem zboru so odobrili poročilo predsedstva, obračun za leto 1970 in proračun za leto 1972 ter izvolili člane vodstva. Za predsednika je bil potrjen dr. Mario Niccoli. Na občnem zbora so med drugim proučili vprašanje tržaške mestne klavnice, v kateri so nenormalni pogoji, saj so hladilnice prazne ali jih uporabljajo za drage stvari, kot na primer za jajca, skoraj vsi za-koli živine pa so v zasebnih klavnicah izven tržaške občine. To vprašanje je treba čimprej rešiti tudi zaradi higiene in zdravstva prebivalstva. Glede prispevkov gradbenim zadrugam je občni zbor poudaril, da jih morajo biti deležni vsi delavci in da ne sme priti do diskriminacij na škodo zadrug. Z zadovoljstvom so pozdravili pobudo za gradnjo kraškega zadružnega hleva in kraške zadružne mlekarne. letna Elisabetta Guarin por. Cata-lano iz Ul. Solitro 8 peljala v prinzu tržaške registracije, po Ul. Moren, ko je njen mož Waldix, Id je sedel za volanom avtomobila, hotel obrniti na levo, v Largo Petozzi. Pri obračanju se je zaletel v avto ful-via coupe, s katerim je iz nasprotne strani privozil 35-letni Giulio Bullich s Furlanske ceste štev. 118/1. V trčenju se je ranila le Guarinova. ki je noseča v petem mesecu. Kljub lažjim poškodbam so jo z rešilcem RK odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ginekološki oddelek. Tu se bo morala zdraviti približno teden dni. Nesreča Argentinca na motorni ladji Zaradi popolne amputacije zadnje ga členka kazalca desne roke se bo 49-letni argentinski državljan Jose Acin moral na ortopedskem oddelku glavne bolnišnice zdraviti dobra dva tedna. Argentinski pomorščak je včeraj zjutraj nc motorni ladji pomoiske agencije «Ellerman Wilson» uporabljal brizgalno, ko se je iz povsem nepojasnjenih razlogov ranil po roki. mestoma učinkovito oblikovanje muzikalne fraze. Tudi o pianistki Nidji Sivitz (3. razred), ki je do lani obiskovala glasbeni pouk v podružnici šole Glasbene matice v Trebčah, velja reči, da je presenetila s zanesljivo, zlasti ritmično smiselno poudarjeno, muzikalno lepo izdelano interpretacijo Debussgja — Mali pastirček (iz zbirke Children’s cor-ner) in Granadosovo Andaluso. Sledil je nastop Evalda Krevati-na (4. razred), ki je ob spremljavi prof. Neve Merlak - Corrado zaigral Vaiglov Intermezzo. Odlikuje ga lep nastavek, mestoma skoraj bleščeč zvok ter tehnično čista interpretacija. S Chopinovim valčkom v cis-mo-lu se je predstavila Tea Košuta (5. razred). V primerjavi z njenimi prejšnjimi nastopi izkazuje mlada pianistka napredek v muzikalnem oblikovanju, kar ji omogoča zanesljiva tehnika. Alenka Starc je tokrat prvič nastopila v Kulturnem domu. Ob njenem oblikovanju Lisztove sklad be Consolation smo mogli ugotoviti, da imamo v njej pianistko z izrazitim muzikalnim smislom, kar je trdna osnova za njen nadaljnji glasbeni študij. Odličen je bil nastop Iztoka Kodriča (5. razred), ki se je ob spremljavi Mojce šiškovič pogumno lotil Sonate v G-duru B. Marcelin za violončelo. Ko sledimo izvajanju tega mladega čelista, z veseljem ugotavljamo izvrsten napredek. Njegov ton postaja plemenitejši, in zlasti v kantilenah, polno zveneč. Intonacija je zanesljiva, čista. Muzikalnemu odlikovanju skladbe je bistveno prispevala Mojca šiškovič s klavirsko spremljavo. V nadaljevanju sporeda so nastopili gojenci srednje šole. Najprej pianistka Ada Markon z dvema Chopinovima Mazurkama (Des-dur in F-dur). Njena interpretacija Chopina nosi pečat osebne, muzikalno doživljene klavirske igre. Schumannove eSlike iz vzhoda* za klavir štiriročno so zazvenele prepričljivo v izvedbi pianistke Nadje Ambrožič in Vihre Kodrič. Romantično ubrano glasbeno vsebino sta predstavili z barvitim rtian-siranjem, ki se prilega značaju skladbe. Izvrstno je interpretiral Arničeve X> v»-.VOOOOOOOOOO Čeprav se je v zadnjih letih raven razstav v številnih galerijah močno dvignila, je razstava del slikarja Renata Guttusa tudi za vedno bolj izbirčen Trst nekakšen dogodek. Zato je vodstvo galerije Torbandena, Id je prav gotovo med najzahtevnejšimi razstavišči v našem mestu, izbralo Guttusa za stoto razstavo. In tako smo lahko snoči prisostvovali otvoritvi razstave kakih dvajset del tega velikega sodobnega italijanskega slikarja. Pri tem velja dodati, da je zares težko prirediti nekako zaključeno razstavo del tega slikarja in daje sedanja razstava v galeriji Torbandena vtis, da je bila tako rekoč rskrpana» po sili, kajti poleg velikih olj visijo na stenah razstavišča čmobele risbe, barvne litografije, portreti in pokrajina, skratka najrazličnejša tehnika in najrazličnejša motivika. Če pa je o tem nekakšna pomanjkljivost te pomembne razstave, je hkrati tudi njena velika odlika, kajti obiskovalec se lahko podrobneje spozna s tem velikim italijanskim IVcovnikom. K temu lahko dodamo še eno značilnost te razstave; na njej so dela še iz časa vojne, eno datira iz leta 1942, pa tudi dela iz najnovejše dobe, dela, ki nosijo lansko ali celo letošnjo letnico. Sicer pa je Renato Guttuso že tako znano ime, da je že samo na sebi zadostno jamstvo, da razstava zasluži vse naše zanimanje. In to zanimanje se je pokazalo že snoči, ko je na odprtje razstave prišlo zelo veliko ljudi, predvsem uglednih tržaških likovnikov. GLASBENA MATICA - TRST II. zaključna akademija gojencev šole Glasbene matice Sodelujejo gojenci in godalni orkester Centra za glasbeno vzgojo iz Kopra. V ponedeljek, 8. maja 1972 v mali dvorani Kulturnega doma ob 20.30. Vljudno vabljeni i-rntffi bimU SLOVENSKO GLEDALIŠČE v Trst« Danes, 5. t. m. ob 20. uri v Tennessee Williams »Tramvaj P0** lenje*. POLITEAMA ROSSETTI Pirandellovo komedijo «Pensaci, comino* (sedmo abonmajsko Pre<^ stavo letošnje dramske sezone Teatra Stabile) bodo člani milanskega fO; sambla »Teatro S. Babila» ponavlja« do nedelje. Današnja predstava se b° začela ob 21. uri. Prihodnji teden bosta dve izvenaboo majski predstavi. Skupina Peppina 1* Filippa bo predstavila delo Arman Curcia «A che servono questi trini» in novost Luigija De FilipP3 «Fatti nostri*. Sezono bo sklenila r srna abonmajska predstava, _k0 . bo predstavilo Stalno gledališče Genove z Brechtovim delom Korajža* v režiji Luigija Souam* in z Lino Volonghi v glavni viop- Koncerti VERDI Prihodnjo sredo bo v | Verdi koncert, ki ga bo vodil ^ luigi Urbini. Na sporedu bosta P Dvorakove «Simfonije št. 4». skladbi tržaških skladateljev: »S# Amaterski oder Prosek - Kontovel V nedeljo, 7. maja ob 17.30 v kinodvorani v Bazovici PERO BUDAK KLOPČIČ Veseloigra v treh dejanjih Vabljeni! Šolske vesti Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. M. Slomšek* sporoča, da bo 10. maja zadnje predavanje letošnjega usmerjevalnega tečaja za dijake in profesorje zavoda, in sicer v zbornici z začetkom ob 12.15. 10. maja bo psiholog dr. Danilo Sedmak govoril vsem dijakom o izgledih, ki jih imajo kot absolvirani učite-Ijiščniki pri nadaljnjem študiju oziroma pri vključitvi v poklicno življenje. Prosveta Prosvetno društvo »Ivan Grbec* -Skedenj, priredi v torek, 9. t. m. ob 20.30 prosvetni večer, na katerem bo član Slovenskega stalnega gledališča Stane Raztresen pripovedoval Slovenske bridke in pikaste. Izleti ■iiiiiimiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiittiiiiiiiimiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiimitiiimnitiimiimiiiMi Stiki med Trstom in Mariborom Obvestila šolskega skrbnika Šolski skrbnik sporoča, da je ministrstvo za šolstvo izdalo odredbe glede suplenc in poverjenih mest na osnovnih šolah za šolsko leto 1972-73, Rok za predložitev prošenj zapade 27. maja. Učitelji, ki so vpisani v pokrajinsko stalno prednostno lestvico, morajo predložiti prošnjo na kolkovanem papirju za vpis v seznam, ki ga določa ministrska odredba. Prošnja mora dospeti na šolsko skrbništvo najkasneje do 9. septembra. Šolski skrbnik tudi sporoča, da deti včerajšnjim predavanjem na tržaški univerzi V okviru kulturnih stikov med italijanskimi in jugoslovanskimi vseučilišči je slovenski strokovnjak prof. Rudi Crnkovič, docent na Višji komercialni šoli v Mariboru, imel včeraj dopoldne na tržaški univerzi posebno predavanje o ustroju in upravljanju trgovinskih bank v Jugoslaviji. Predavanje, ki se ga je med drugimi udeležil tudi jugoslovanski konzul v Trstu Zlatko Vidas. je bilo v prostorih ekonomske fakultete. Prof. Gino Cardinali s tukajšnjega vseučilišča pa bo danes nastopil na Višji komercialni šoli v Maribora s »povratnim* predava- njem o gospodarstvu in bančništvu v Italiji. Številni slušatelji iz zadnjih letnikov fakultete so z zanimanjem in pozorno sledili izva.ian.jem predavatelja, ki je govoril v italijanščini. Prof. Crnkovič se ic zadržal predvsem ob novem zakonu iz lanskega decembra, ki uvaja znatne spremembe na področju .jugoslovanskega bančništva. Naglasil je. da bodo gospodarske organizacije (podjetja) po novem zakonu tesneje sodelovale z bankami in nastopale tudi kot neposredne udeleženke v okviru posameznih zavodov. Predavatelj ja orisal tudi nov ustroj bank, pristojnosti njihovih organov, obseg njihovega poslovanja v zveznem in republiškem merilu ter skorajšnjo preureditev Narodne banke. Na koncu se je predavatelj dotaknil tudi nekaterih vprašani splošnega gospodarstva v Jugoslaviji ter v tej zvezi opozoril na preizrazito odvisnost industrije od naložb bančnega izvora. Take naložbe predstavljajo namreč danes v Jugoslaviji kar 51 od sto vseh investicij, kar je znatno iznad poprečjem razvitih držav, v katerih nasprotno prevladuj* sa-morinansdranje. Slovensko planinsko društvo v Trstu organizira v nedeljo, 7. maja mladinski izlet v Glinščico in na Mali Kras. Zbirališče ob 9.30 pred zavetiščem Premuda v Boljuncu. Dne 21. maja bo izlet na Matajur. Prijave do 17. t. m. pri Norci Zavadlal v Ulici Geppa 9. Dvodnevni Izlet (1. in 2. junija) v Begunje in dolino Drago z vzponom na Begunjščico. Planinci bodo prenočevali v Roblekovem domu, ki je 3 ure hoda od Drage. Neplaninci bodo imeli prenočišče v Domu v Dragi. Ogled muzeja v Begunjah in sprehod do planine oziroma do Sankaške koče. Vpisovanje do 24. t. m. pri Norči Zavadlal v Ul. Geppa 9. Včeraj-danes Danes. PETEK, 5. maja MIRAN Sonce vzide ob 4.45 in zatone ob 19.17 — Dolžina dneva 14.31 — Luna vzide ob 0.41 in zatone ob 8.59 Jntri, SOBOTA, 6. maja JANEZ nata II* Terenzia Gargiula in * tazija za orkester* Luigija p°rl‘ ja. Kot solistki bosta nastopili ameriška violinistka Guila Bus**' ter pianistka Laura de Fusco. Koncert bodo ponovili še v sob# 13 maja ob 18. uri. Pri f? ;ledališW blagajni so od danes dalje na ra* polago vstopnice za oba koncert*' Razstave V galeriji »II Tribbio* razsta^ do 13. maja Silvano Mačehi. V Mestni galeriji v Piranu raz#J lja do 7. maja akademski slikar tei» Klemenčič • Maj svoja olja m pere. V Galeriji Russo bo do 10-razstavljal svoja dela slikar «0 nato Pugliese. V občinski umetnostni galeriji ^ stavlja Michele Piva svoja dela 1 ,.f slovom »Lager — spomin iz ^ valnih taborišč*. , ifj. V galeriji »Cartesius* razstavlja . rella Schott-Sbisajeva. Razstava b° prta do 17. t. m. . "V umetnostni galeriji C. Sof»j< na Largo Papa Giovanni 6 kolejjb ^ razstava deželnega sindikata UIL. Razstava bo odprta do 15' *■ Jutri, 6. t. m., ob 18. uri j^j miljski galeriji « Lo Squero» ° svojo razstavo cvetja, pokrajin* ^ žitij in marin slovenski slikar 5 ^ ster Godina. Razstava bo odprt* 15. maja. Umetnostna galerija »Torbari1^ razstavlja dela slovitega italijans*" slikarja Renata Guttusa. . Jutri zvečer ob 19. uri bo V riji »La Lantema* v Ul. sv. 6, odpri razstavo svojih del slo',e!j. slikar Kjar Meško. Razstava prta do 26. t. m. Kino jadrJ Nazionale 16.00 »Bernardo, cane 'Pg e bugiardo*. Dwayne Hickman* Lanchester. Barvni film. . Fenice 16.00 »Don Camillo e i d’oggi». Gastone Moschin in u Stander. Barvni film. Eden di N tu sl bi Pi ti Vreme včeraj: najvišja temperatura 13,5 stopinje, najnižja 11,7, ob 19. uri 12.5, zračni tlak 1006, rahlo narašča, veter 6 km na uro, vzhodnik, vlaga 87-odstotna, dežja je padlo 5,8 mm., nebo pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 13 stopinj den 16.30 »Boccaccio — beffarda, le burle piccanti, • amorosi*. Povzeto po neobj*v novelah Decamerona. Barvni ^ Prepovedano mladini pod 18-Grattacielo ob 19. uri voliln° ^ vanje. Po zborovanju i* «Zio Tom*. Umetnina f Prosperija. Prepovedano mla®”1 18. letom. Barvni film. J) Excelsior 16.00 «Un po di sole ^ acqua gelida*. Claudine Augef: 0 Porel, Barbara Bach. Barvni^ Prepovedano mladini pod M- ypi> Ritz 16.00 «11 sindacalista*- ^ Buzzanca, Paola Pitagora- I film. Jf Aiabarda 16.30 «11 Decameroo to*. Iz Boccacciovih novel- ji film. Prepovedano mladini P0^ letom, pfjtj Anrora 16.30 »Donne in amore*- ^ ni film. Prepovedano mladi11 18. letom. Impero 16.30 »La vittima T. Milian in P. Clementi- J* film. Prepovedano mladini ^ s« ta: vei tci Ms «0! skj ta f!o\ Sos tij« ■tal k Slo jllg Dri Ve letom. Cristallo 16.30 »Dio perdona- ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 4. maja 1972 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 73-Ietna Caterina Ros-so por. Bartole, 86-letni Giovanni Valencie, 73-letni Ettore Ravegnani, 3 mesece star Stefano Favetti, 86-letna Pierina Pavletič vd. Bassan, 67-letni Giuseppe Cherbavaz, 71-letni Luigi Piller, 52-letni Mario Adami, 90Jetni Giuseppe Musizza in 78-letna Vittoria Sterpin vd. Schiaffini. dnevna služba lekarn (od 13. do 16. ure) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Liberta 6; Testa d'0-ro, Ul. Mazzini 43. nočna služba lekarn (od 19.30 do 8.30) Al Uoyd, Ul. Orologio 6 - Ul. Dlaz 2; Alla Salute. UL Glulia, Ul. Giu-lia 1: Picciola, UL Oriani 2; Veroa-ri. Trg Valmaura 11. Ob nedeljah In praznikih so od 8.30 do 19.30 odprte vse lekarne dnevne in nočne Izmena. Barvni film. Terence Hill 10 Spencer. e,..’ Capitol 16.30 »Rosso. bianc° Jf Barvni film režiserja A. ^ Adriano Celentano in Sophia jp Moderno 16.30 «11 gatto a n°ve,i^ James Franciscus. Karl *” ft Catherine Spaak. Barvni I povedano mladini pod 14- f Vittorio Veneto 16.00 «4 moSCp/ Barvni npr 1 Brandou.jMj f Prepovedano N N, velluto grigio*. Argenta. Michael isranuu*-- . Ferman. Prepovedano 14. letom. J Ideale 16.00 »Macho Callagan*-. (/ Jansen in Jean Seberg. Bari*1 f Astra 16.00 »Speedv e SilvesuV dagine su un gatto al di s0" ogni sospetto*. Barvni film- j/ Abbazia 16.00 »Nemici per 1® Louis De Funes in Jean Barvni film Mali oglasi TRGOVSKO POMOČNICO nufaktuma trgovina Pcrtot. ^ nastlca 22. N ft g S Jr N 5" S kil V V 5ie' % 'bi GORIŠKI DNEVNIK Y GOSTEH BODO OD 13. DO 16. JULIJA LETOS Na Proseku - Konto velu pripravljajo škotskim prijateljem prisrčen sprejem Na sporedu je ogled zanimivosti, nastop pevskega zbora in folklorne skupine ter nogometna tekma s Primorjem ®am _ športnega društva «Pri-in pevskega zbora »Vasilij c T-VrvcpV o _ K7mt/\i7ol a o** DANES ZADNJA VOLILNA ZBOROVANJA . s Proseka - Kontovela ^ ■1 ,radi spominjajo svojega go-J?vanja na škotskem, čeprav je že nekaj let od takrat so v ,!veUa in presenečenja še vedno živem spominu vseh udeležencev, tako, potrjuje pogovor s temi '**aezencd, potrdil pa je tudi širši članek organizacijskega odbora, ...Pripravlja gostovanje škotskih j^ijateljev na Proseku - Kontovelu v U' Omenjeni sestanek je bil 2vačer v prosvetnem domu na Proseku. Poteku priprav na to srečanje ri.,Poročala predsednik organizacij®3 odbora Srečko Sedmak in Rednik zbora «Vasilij Mirk», Pe- «Vh,^ni-1r^aV? ^ so-so' T"1 tudi stevilm clam orgamza- odbora in predstavniki raz- *, *!rganizacij in ustanov. Iz poro- razprave povzemamo na- jJ^jatelj iz škotske bodo prišli-na sek v četrtek, 13. julija popol-i»ai krojem bo na trgu, kjer bo ^aia krajevna godba. Naslednji n;*, ^ določen za ogled raznih zabosti /Trsta in Krasa. Tega dne Ipj 5* °žja delegacija obiskala tudi “zaskega župana. V soboto, 15. juli-j^vecer bo prireditev v Kulturnem V ^tu. Nastopila bosta mla- Nižje obresti na denarne vloge V začetku maja so italijanske banke znižale pasivno obrestno mero (to je obresti, ki jih priznavajo na denarne vloge) poprečno za 0,75 odst. Kakor se .je že dalj časa pričakovalo glede na veliko razpoložljivost z likvidnim denarjem v italijanskem bančnem sistemu in glede na nedavno znižanje uradne dis-komptne mere, so se banke proti koncu aprila sporazumele o novem znižanju obrestne mere. Predlog za ustrezni sporazum, ki ga ie sestavilo Združenje italijanskih bank, je dala skupina največjih denarnih zavodov v Italiji (Banco Ambrosiano, Banca d’America e dTtalia. Cassa di Risparmio di Firenze, Banca Commerciale Italiana. Credito Ita-liano. Banca Nazionale delTAgri coltura, Banco di Napoli, Monte dei Paschi di Siena. Banco di Roma, Banco di Sicilia. Banco di Santo Spirito in Banco di Toscana). Po novem sporazumu je obrestna mera, ki jo banke priznavajo za redne denarne vloge in za vloge na tekočih računih, v poprečni višini od 20 milijonov lir navzgor, od 1. maja dalje enotna, in sicer: 3,50 od sto za vsote od 20 do 50 milijonov, 4 od sto za vsote od 50 do 250 milijonov, in 4,50 od sto za vsote od 250 milijonov navzgor. Za vsote izpod 20 milijonov pa veljajo naslednje obrestne mere: za vloge na tekočih računih do 5 milijonov 0,50 od sto, od 5 do 20 milijonov 2 od sto, za redne vloge do 20 milijonov pa 1,25 od sto. iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiuiiuiiiiiiiii klor ‘ *)evs^i zbor in mladinska fol-r,a skupina iz Škotske, sodelo-MuJ*3 k° bidi pevski zbor »Vasilij konč S •^roseka * Kontovela. Po mav5em sporedu bo sprejem v swdvorani Kulturnega doma. Na stav?"? bodo povabljeni tudi pred-skiK i krajevnih oblasti in sloven-or„. kulturnih, športnih in drugih 15 jj^acij in ustanov. V nedeljo, škor? - °b k8. uri bo na prose-r'OEo sportnem igrišču prijateljska škotsi?*”'1'? med enajsterico iz "loria nin ekipo domačega Pri-djkv b;kmi bo družabna prire-Oj. s Prosto zabavo. ganizjranje tega pomembnega nje zabteva velike napore. Zato ^ 8 vi organizatorji tudi pričakuje-bodo deležni vsestranske ^Wr° Posameznikov in ustanov. m. k. v Novi Gorici prometni natečaj v. °snovnoš«Iccv iz Slovenije v soboto 6. maja bo, y, Novi Vspi,w Prometni natečaj za učence nsriovnih šol iz Slovenije. Na-o jJT’ ® bo imel za temo »Kaj veš sloVe se bodo poleg učencev osriovjf-u ■ ®°1 udeležili tudi učenci Tt ln- srednjbh šol iz bližnjih Zast0_.,.tabj° bodo na tem natečaju Sf1 štirje goriški učenci in si-s,Vdiije?w|0sn0vno®olci in en dijak dijaki vprašanj, katerim bodo bo^ "*°rali dati točen odgovor, tudi n ,cestah Nove Gorice imeli p0 Praktično preizkušnjo, skem ""canem natečaju v pokrajin-"^Vani r* U’ sledilo državno tek t*ri iJe ln končno tudi mednarodno. Crisn^^pvanju v Novi Gorici bo tudi odbornik Moise. ^tija na kmetijskem ^jnin v Novem Sadu 56 bolital«anskih razstavljavcev, ki Podlipa Udeleži’i skorajšnjega rried-g ®a kmetijskega sejma v No- ttQU (na sruvrc^n i 9 a« 99 (na sporedu od 12. do 22. zavod za zunanjo trgovino na sejmišču informacijsko k^ bo po eni strani delila ®°slovj,„., " Poslovno sodeloval S5kimiklth in tuiib podjetij UJiki "f “varnami. Mednarodi Sospod' 31 OO po eni skiia j ske informacije jugoslovan-114 zbifai u^‘m Podjetnikom, po drugi 8ovinsko • morebitne predloge za tr-w*k>v»n.,i!2 Poslovno sodelovanje ju- z ita-Mednarodni kme-ltaHj*^,em v Novem Sadu ustreza ? *godniiv prireditvi, ki je vsako leto novi" Pomladnih dneh v Veroni. *topaj0 ?adski prireditvi redno na-)u*oslovai ;vilna Podjetja iz Italije, D^^anska Podjetja pa so redno %>nj, "a kmetijskemu sejmu v ..■mm.....m VČERAJ V PALAČI COSTANZI Občina podelila dovoljenja za 45 taksijev v Trstu Slovesnosti se je udeležil odbornik Romano ter sindikalni predstavniki Včeraj dopoldne je bila v občin- p Mario Ban, Claudio Baratti, Cesare skem odbomištvu za mestno poli- Bonadei, Bruno Burolo, Rinaldo de cijo v palači Costanzi krajša slovesnost za podelitev 45 novih dovoljenj za taksije. Odbornik prof. Romano je izročal odloke o podelitvi dovoljenja lastnikom taksijev, ki so do sedaj delali kot uslužbenci šestih tržaških družb taksijev. Slovesnosti so se udeležili tudi sindi kalni predstavniki prevozniške stroke. Kot je znano, je zaradi teh novih dovoljeni prišlo celo do pravcate afere, ki se je zaradi raznih prizivov vlekla več let. Občinska uprava je načela to vprašanje že leta 1968. ko je od bomik Romano predlagal dodelitev 55 novih dovoljenj. Predlog je vseboval tudi novo pravilo, katerega bi se morali chžati risi taksisti: točno določen delovni umik in redne izmene umikov. Obstoječe skupine taksijev so nasprotovale tem novim pravilom in so vložile priziv na državni svet. ki je razveljavil občinski odlok. Marca lani je odbornik za mestno policijo predložil nov odlok, ki .je določeval 45 novih dovoljenj, ni pa vseboval nobenega pravila za umike. Odlok so morali odobriti svetovalske komisije, občinski odbor. občinski svet. deželna nadzorna komisija in končno še ministrstvo za prevoze. Natečaj so razpisali septembra lani in končno se je včeraj »afera taksijev*, kljub novim prizivom dosedanjih skupin taksistov .zaključila. Odbornik Romano je pred podelitvijo dovoljenj dejal, da bo sedaj služba taksijev odgovarjala potrebam mesta, število taksijev se bo namreč povečalo od 185 na 230. Tako bo mogoče premostiti mnoge težave, ki jih je povzročalo pomanjkanje javnih prevoznih sredstev meščanom in tudi turistom. Med drugim — je dejal še odbornik Romano — bodo novi taksisti s parkirišč na Trgu Valmaura, Senenem trgu, pri Roton-di. v Rojanu in v Ul. Schiaparelli, krili potrebe periferičnih področij. Za odbornikom Romanom je spregovoril predstavnik sindikalne organizacije CISL Gosdan, ki je pohvalil pobudo občinske uprave, tudi ker ta dovoljenja predstavljajo odločilni korak proti socialni in ekonomski svobodi 45 delavcev, ki pa po svoji strani ne smejo pozabiti socialne koristi službe, ki jo opravljajo. Zadnji je spregovoril sindikalist Mislei (CG IL), ki je poudaril, da se je tržaška občinska uprava dosledno borila za pozitivno rešitev tega vprašanja, ki zadeva vse tržaške taksiste. Vozniška dovoljenja za taksi so včeraj podelili naslednjim voznikom: Carli. Guido Casalotti, Guerrino Ca-stellano, Mario Čehovin, Ciuseppe Cigoj, Emilio Cvitko, Ettore Debelli, Armando De Biasi, Leopoldo Grimal-da, Luciano Karusch, Giulio Kopina, Livio Križman, Giovanni Kulla, Lui-gi Lenassi, Arturo Loffredo, Alfonso Medos, Giorgio Mesinez, Vladimiro Mignoli, Edoardo Mihalich, Mario Murru, Antonio Nisi, Raffaele Osmo, Loris Penzo, Bruno Possa, Marino Rassini, Arturo Rossano, Carlo Run-tic, Ezio Saina, Vincenzo Sossi, Gino Spada, Giovanni Spada, Mario Spa-don, Franco Tommasi, Giulio Umek in Gilberto Zlili. v LJUBLJANI OD 13. DO 21. MAJA Jaša dežela uradno prisotna letošnjem sejmu alpe-adria Deželna ^šine . razstava bo zajela 250 kv. metrov polti. maja «dan Furlanije-Julijske krajino l^lpe a**"?111 ‘ucanaroanem sejmu h^kiartu3*' w 1)0 v Prostorih v ** ga razstavišča v Ljub-0(5 13- d° 21. maja, bo "rodno nastopila s ko-^tevo, ki jo bo po nalogu h1* t*vJ?Ta,Ve organizirala videm-s! zbornica. Razstava, j. s fotografskimi po-S36 glal Ste,vilnimi Panoji prika- ejav„ gospodarske in turistič--ne jhosti Furlanije - Julijske tv 'avnr z®Vzela 250 kv. metrov k? Poslov,,^i.^. Za časa sejma cJ* na tVdi informacijski urad. ^ aa v°lio domačinom in tuj-p in turi?' .informacije gospodar- Vo ^ narave' nj^ogledalo ri maJa' si bo razsta-oik' Juli;., odposlanstvo iz Furla-l\Poiitilc?*e krajine, ki ga bo vodil U°i. tndustrijo in trgovino nsMh 130 imel v POPOI- a" tiskovno konferenco, na kateri bo seznanil slovenske novinarje z razlogi, ki so dovedli deželo, da letos ponovno uradno sodeluje na prireditvi in smernice, po katerih je bila deželna razstava zamišljena prej kot propagandni prikaz kakor kot razstava industrijskih in obrtniških izdelkov iz Furlanije -Julijske krajine. Dežela bo letos uradno sodelovala še na petih sejmih, in sicer na sejmu ribiških dejavnosti v Anconi, na mednarodnem velesejmu v Trstu, na Levaotskem sejmu v Bariju, na Lesnem sejmu v Celovcu in na jesen skem sejmu na Dunaju. Medtem se pospešeno nadaljujejo priprave za 24. tržaški sejem, ki bo, kakor znano, v času od 17. do 29. junija. Tajništvo sejma nam je včeraj sporočilo, da bo dan Jugoslavije 18. junija, dan Avstrije pa naslednji dan, 19. junija 1972. Obveza komunistične stranke za zakonsko zaščito Slovencev Na zborovanju v Štandrežu sta za PSI govorila Waltritsch in Dellago ■ Lepaki Manifesta tudi v slovenščini * Poziv ANPI za glasovanje proti fašizmu V sredo zvečer je v Sovodnjah imela zborovanje komunistična partija. Govoril je deželni svetovalec dr. Jan Godnič. Poudaril je važnost sedanjih volitev, ker bo od njihovega izida odvisno, če bo italijanska država šla naprej po poti reform, antifašističnega reda, spoštovanja ustave in priznanja pravic slovenski manjšini. Za premik v levo je potrebna okrepitev vseh demokratičnih sil. zlasti pa KPI, ki je najmočnejša politična sila delavskega razreda in deluje za enotnost med vsemi naprednimi in demokratičnimi silami. Z okrepitvijo desnice in KD bi se vrnili k časom centrizma, diskriminacij, streljanja na delavce in stalnemu kršenju ustave. Slovenci smo še posebno pri tem zainteresirani, ker smo že v preteklosti bili vedno prva žrtev vsake reakcije. Nato je govornik obsodil KD, tu je vsa ta leta dajala potuho fašistom in jim dajala odgovorna mesta v vojski, sodiščih in v raznih državnih ustanovah. To je delala z namenom, da bi v državi umetno ustvarila nered in tako opravičila njene stare težnje po centri-stičn.j in reakcionarni vladi. Krščanska demokracija ni storila ničesar za zaščito slovenske narodne manjšine. Ni predložila (v tem jo posnemajo tudi socialdemokrati) zakonskega osnutka kot so to storile vse italijanske napredne stranke, ki predstavljajo delavski razred. Ovirala je celo tiste zakonske osnutke v prid slovenske manjšine, ki jih je poleg poslanca Škerka podpisal tudi demokristjan Belci. Sedaj pa pravi, seveda v volilne namene, da bo izpolnila obljube, ki naj bi jih dal Colombo ob sprejemu enotne delegacije Slovencev v Rimu, kar je zelo smešno, ker tedanji ministrski predsednik Colombo ni obljubil ničesar. Nato je Godnič kritiziral obnašanje goriške SDZ, ki je še pred nedavnim obsodila KD, da je «gluha» na vprašanja Slovencev, sedaj pa vabi Slovence, naj bi volili za tisto KD, ki nj v 25 letih storila prav nič za zakonsko zaščito Slovencev in tudi sedaj se ni še iz-miiuiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHiiiiiiuiiuiiiiuniiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiHUHi ZASTOPNIKI ŽUPANSTVA PRI PREFEKTU KMALU GOTOV NAČRT OBMEJNEGA AVTOPORTA Na seji občinskega odbora so razpravljali o številnih javnih gradnjah 4 ■ '9 jSTHPff* Maketa goriškega obmejnega avtoporta. Večina naprav je med sedanjo Tržaško cesto, železnico, bodočo avtocesto in ulico sedanje industrijske cone Občinski odbor je v sredo orisal goriškemu prefektu dr. Molinariju gospodarski položaj ter nekaj nujnih posegov v korist našega mesta. De Simone je dejal, da Gorica pričakuje predvsem obnovitev zakona proste cone, medtem ko je Agati označil potrebe Gorice kot obmejnega mesta in to v zvezi z mejnim prehodom v Štandrežu, z avtoportom ter drugimi cestnimi infrastrukturami, ki so potrebne za razvoj mesta. V zvezi z avtoportom je odbornik za načrtovanje Fantini dejal, da je prvi del študije profesorja Po-totschniga o funkciji in upravi tega objekta, že pri kraju. O opazkah in spremembah, ki jih je naredila ustrezna komisija pri notranjem ministrstvu na proračun za leto 1972, je govoril odbornik za finance Ciufarin, ki je predlagal todi nekatera izboljšanja za bolnišnico in občinske uslužbence. Odborniki so odobrili tudi sklep o začrtanju zazidalnih središč. Agati je poročal tudi o spremembah, ki jih bo treba vnesti v regulacijski načrt zaradi preureditve in pa razširjenja pokrajinske bolnišnice in zaradi načrta za novo bolnišnico, kj jo bodo gradili Fatebenefratelli. Ob koncu je župan De Simone predlagal še, da se s pomočjo dežele popravi židovska sinagoga v Ul. Ascoli in da se tudi urbanistično uredi tamkajšnji prostor. V Pevmi sta v sredo, 3. maja 1972 praznovala 25. obletnico poroke JOŽICA in KAREL PRINČIČ Ob tem jubileju jima čestitata sin Willy in hčerka Magda. rekla, če bo v prihodnji zakonodajni dobi podprla zakonski osnutek, ki so ga predložili komunisti, socialisti in socialisti proletarske enotnosti. Prav tako je obsodil socialdemokrate, ki so bili tako v Gorici kot v Trstu in Slovenski Benečiji vedno sovražno razpoloženi do Slovencev. Ob koncu je govoril o dosledni borbi KPI za naše pravice, ki je med drugim, že od samega nastanka volila slovenske predstavnike v parlament, deželne in občinske svete in je danes edina stranka, ki daje možnost izvolitve Slovenca v rimski parlament. Volilno zborovanje PSI je bilo v sredo zvečer tudi v Štandrežu. Govorila sta kandidata Marko Wal-tritsch in Giorgio Dellago, predstavil pa ju je Danilo Nanut. Medtem ko se je Waltrisch dotaknil v glavnem vprašanj, ki zanimajo slovensko manjšino, je Dellago govoril o državni politiki. Povedal je vzroke, ki so privedli do predčasnih volitev, dejal, da ni nevarnost fašizma le v afirmaciji fašistične stranke, marveč tudi v, nevarni afirmaciji krščansko-demo- i kratske stranke, ki bi rada imela «trdno» vlado. Dellago je govoril tudi o vzrokih sedanje gospodarske krize in dejal, da jo je treba prebroditi s plansko politiko, ki bi usklajevala gospodarski razvoj. Slovenski kandidat na listi PSI Marko Waltritsch pa je dejal, da so današnje volitve važne ne le _ , .. ....... . za celotno prebivalstvo v državi Delegacija standreskih in sovo-marveč predvsem za nas Slovence! 1 deniskih kmetovalcev ie bila prejš-Dozorel je čas, da se reši vpraša- "i1 veter na Pokrajini. Sprejel jo Bratske vezi med prosvetarji Doberdoba in Polzele gotovitve pravic slovenske in vseh drugih narodnostnih skupnosti v državi. Poslanec je prikazal protislovje vladne politike v odnosu do sosednih držav ter s tem v zvezi omenil vojaške služnosti, ki niso samo anahronistične, ampak tudi škodljive prijateljstvu z Jugoslavijo ter hkrati škodljive gospodarskemu razvoju naše dežele. Deželni svetovalec Bergomas, ki je govoril pred njim, se je posvetil domači problematiki. Opozoril je poslušalce na to, kako so s prosto cono zabogatele nekatere družine v Gorici. Obsodil je odgovorne politične stranke, da so omogočile takšne nečiste dejavnosti, ki jih — na Jugu — kot je dejal neki prefekt — imenujejo mafija. uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiintsiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiUiiiil PRIZADEVANJA NAŠIH KMETOVALCEV Za pravično plačevanje razlaščene zemlje za infrastrukture v Štandrežu in Sovodnjah Delegacija kmetov iz obeh naših vasi je bila pred dnevi na pokrajini, še prej pa na deželi in na prefekturi Prosvetarji doberdobskega društva Jezero so prejšnjo soboto in neut.jO imeli v gosteh prosvetarje DPD Svoboda iz Polzele. Eni in drugi so bili z obiskom izredno zadovoljni. Na sliki vidimo predstavnike društev, ki si po sobotnem koncertu izmenjajo spominska darila. V ozadju moški zbor DPD Svoboda nje globalne zaščite slovenske manjšine z zaščitnim zakonm. PSI in druge levičarske stranke so svoje osnutke že predložile, takoj po volitvah jih bodo ponovno, le KD noče o tem slišati. Tudi v svojem proglasu slovenskim volivcem, je dejal Waltritsch, ni s strani KD niti najmanjše obljube, da bi v bodočnosti kaj na tem področju napravila. Zaradi tega je neumestno, da slovenski volivci SDZ volijo za tiste goriške kandidate KD, ki niso niti v preteklosti, še manj pa nameravajo v prihodnosti, z zakonom urediti vprašanje slovenske manjšine. Zaradi tega je ob zaključku svojega zborovanja Wal-tritsch pozval slovenske volivce naj glasujejo levo, predvscip pa PSI. Na sestanku je bila tudi izražena želja, da bi slovenski socialistični volivci oddali preferenčna glasovA slovensketmi kandidatu-Waltritschu in predlagatelju zakona o Slovencih Fortuni. Na listi Manifesta ni sicer slovenskega kandidata, vendarle so v teh dneh na volilne deske pristaši tega gibanja nalepili plakate tudi v slovenskem jeziku. Taki plakati so nalepljeni tudi na nekaterih oglasnih deskah v mestu. V volilno kampanjo je posegla tudi zveza bivših partizanov ANPI. V italijanskem in v slovenskem jeziku jg ANPI naslovila na prebivalstvo proglas, v katerem vabi naj ljudje volijo protifašistično. AN Pl vabi prebivalce naj se izrečejo za tiste stranke, kj se proti fašizmu borijo ob vsaki priliki in vsak dan. Lizzero v Gorici o vprašanjih Slovencev je predsednik dr. Chieniaroli, z njim sta bila še podpredsednik Waltritsch in odbornik za kmetijstvo in načrtovanje Lodi. Kmetovalci, ki so zastopali vse, ki so prizadeti z razlaščanjem zemlje za avtocesto, za avtoport in za novo traso državne ceste, ki bo povezovala z novim mostom Gorico in Videm, so zastopnikom pokrajinske uprave obrazložili resno, naravnost obupno stanje, v katerem se nahajajo ljudje, ki jih bo razlastitev prizadela. Na eni strani bodo ti ljudje izgubili precej zemlje, zaradi česar se bo moral marsikateri kmetovalec (tudi taki, ki so že v letih) odpovedati ne le svoji zemlji, marveč tudi svojemu poklicu. na drugi pa je sporno vprašanje odplačila zemlje. Zastopniki vseh kmetov so zaradi tega zalite: vali, da se vprašanje cene razčisti takoj, »cer bi ljajfrft Pffšlo^g^nev-vfrjali ESPOMEGO ih vinsko razstavo na Gradu, kjer jih je sprejel predsednik trgovinske zbornice Lu-pieri. šečnosti pred pričetkom del. Povedali so tudi. da so bili s tem v zvezi pri deželnem odborniku za javna dela Masuttu in tudi pri goriškem prefektu dr. Molinariju. Obema so svoje zahteve razložili in oba sta obljubila svoje zanimanje. Predsednik dr. Chientaroli ie stvari podrobno razložil. Pokrajino direktno zanima samo trasa avtoceste. to le kot izvajalca del. Načrt je pripravil tehnični urad ANAS, denar ie dala dežela, pokrajinska uprava bo dela le izvedla, kot kakršenkoli podjetnik, ki dela po naročilu. Zaradi tega se bo morala. tudi kar se tiče oiačila. pokoriti odločitvam ANAS in dežele. Kljub temu pa ie obljubil, da se bo pri obeh merodajnih forumih pokrajina pozanimala in izvršila ves politični pritisk, ki ga zmore, da bodo zemljišča plačana na podlagi starega zakona, ki omogoča «Kot sedaj so v preteklosti samo večjo elastičnost twi plačilu kot naj enkrat predčasno razpustili parlament. To se je zgodilo leta 1924, ko so skupno s parlamentom fašisti razpustili še vse stranke, sindikate, občinske svete ter v dvajsetih letih pripeljali Italijo v pogubo, kakršno vsi poznamo, če bi se po teh volitvah pojavile razmere, ki bi skušale zavreti sedanji tok demokracije, bomo komunisti na vseh področjih sprejeli boj s fašizmom*, je dejal poslanec Lizzero, nosilec liste KPI v našem volilnem okrožju na včerajšnjem zborovanju na Komu v Gorici. Obsežno je nato govoril o krivdi krščanske demokracije, da v naši deželi niso bila rešena huda vprašanja kot so izseljevanje, zapostavljanje kmetov, slabo ravnanje z upokojenci itd. KD je tudi odgovorna, če se morajo beneški Slovenci izseljevati zaradi pomanjka nja dela doma. »Potrebno je zagotoviti popolno enakopravnost Slovencev, s katerimi stoletja in stoletja živimo z ramo ob rami*, je dejal Lizzero. Namesto enakopravnosti za Slovence pa so skušali demokristjanski in socialdemokratski parlamentarci predstaviti v paralmentu zakonski osnutek za priznanje »Divisione Gorizia», katere člani so po koncu vojne ščuvali k sovraštvu proti Slovencem, jim sežigali trgovine in jih fizično preganjali. Poslanec Lizzero je obsežno govoril tudi o razdelitvi Slovencev po pravicah in nepravicah v tri kategorije, o raznarodovanju, kj traja zaradi politike krščanske demokracije, ter izjavil, da bo KPI v novem parlamentu predstavila osnutek ustavnega zakona za spremembo posebnih statutov in navadnih statutov dežel v prid za- novejši. Istočasno ie predsednik pokrajine obljubil tudi. da se bodo pozanimali za osebe, ki bd bile prizadete. Zastopniki kmetov so izrazili željo, da bi letališče dali v uporabo kmetom, saj ga sedaj uporabljajo za šport le nekateri posamezniki. Povedano je bilo tudi. da so sedanja dela "opolnoma v skladu z regulacijskim načrtom goriške občine, za katerega so pred leti v goriškem svetu glasovali zastopniki vseh strank. niso izvršili. Uprava ronskega letališča je 29. marca 1972 predlagala sestanek z ministrstvom za prevoze in notranje zadeve, da bi odpravili omenjene pomanjkljivosti. Deželna uprava — zaključuje odbornik — ki za zadeve ni odgovorna, je opozorila konzorcij in pristojne osrednje organe na pomanjkljivosti v protipožarni službi. Predstavniki Celovca obiskali Gorico Goriški župan De Simone, bivši župan Martina in tajnik dr. Palin so sprejeli celovškega podžupana dr. Walterja Flucherja in dr. Eli-sabeth Roemer. Srečanje ie služilo okrepitvi sodelovanja med mestoma ter izmenjavi medsebojnih skušenj. V tem poletju predvidevajo zamenjavo 'srednješolskih -dijakov. ■ Občinski predstavniki so si nato ogle- 0 pomanjkljivostih protipožarne službe na letališču v Ronkah Deželni odbornik Salvatore Vari-sco je odgovoril deželnemu svetovalcu PSIUP Rizziju, kako je s protipožarno zaščito na ronskem letališču. glede katere se ie sveto valeč pritožil, da je pomanjkljiva. V svojem odgovoru deželni odbornik ugotavlja, da sodi vprašanje v pristojnost ministrstva za promet. Vendar odbornik dodaja, da je po novicah, s katerimi razpolaga, v teku odobritev načrtov za gradnjo gasilske postaie. Dokler pa gasilskega poslopja ne bodo zgradili, .ie ministrstvo sprejelo nekatere ukrepe, ki naj zagotovijo večjo varnost: prostor bodo bolje razsvetlili, okrepili bodo vodovodne naprave, namestili sirene za alarmni znak, ogrevali bodo garaže, letališče Fiu-micino pa bo dobavilo šest kombinezonov iz azbesta. Čeprav ie ministrstvo izdalo navodila za ta dela že pred enim letom, jih še vedno 555 učencev iz Gorice na tečajih prometne vzgoje Zadnje dni aprila se je v Gorici zaključilo osnovnošolsko tekmovanje v prometni vzgoji. Udeležilo se ga je 555 učencev iz 39 razredov. Od teh je 370 dobro opravilo ustni izpit in bodo 15. 16. in 17. maja pripuščeni k praktičnemu izpitu, ki bo zajemal vožnjo s kolesom po določeni in precej zahtevni progi. Nagrajevanje bo 28. maja ob 11. uri na Trgu Battisti. Za nagrade bodo učenci dobili 20 koles ter mnogo pokalov in kolajn, ki so jih prispevale razne ustanove in podjetja v naši pokrajini. Natečaj za izboljšave v zbirališčih mleka Pokrajinsko kmetijsko nadzomi-štvo v Gorici razpisuje natečaj, s katerim želi izboljšati središča za zbiranje mleka. V ta namen razpolaga z vsoto 8 milijonov lir. ki jo je dala deželna uprava. Natečaj velja samo za proizvajalce mleka. Iti so združeni v zbirnih središčih in ki hočejo zboljšati higieno v njih oziroma povečati sposobnost upravljanja z blagem Natečaj velja za leto 1972. Ker slovenski kmetovalci niso združeni v takšnih organizmih kot jih predvideva natečaj, se ga bodo udeleževali samo furlanski kmetje, kjer je reja živine za pridelovanje mleka zelo razširjena. VOLILNA ZBOROVANJA PSI: nocoj ob 20.30 bo zaključni volilni shod v Sovodnjah v gostilni Pri Francetu. Govorila bosta kandidata Marko Waltritsch in Giorgio Dellago. KPI: nocoj ob 20. uri bo v Doberdobu zaključno volilno zborovanje, na katerem bosta govorila pokrajinski svetovalec Jože Jarc in kandidat Dante Sabbadini. V Podgori pa bo ob 19. uri govoril deželni svetovalec Eul-vio Bergomas. Kino Občinska podjetja bodo organizirala v drugi polovici meseca maja brezplačen tečaj za izpopolnitev inštalaterjev na plinskem področju. Tečaj, ki se bo začel 15. maja, bo vsak večer, razen ob sobotah in nedeljah, od 20.30 do 22.30. Vpisovanje v Ul. Malta 2 vsak dan od 9. do 13. in od 17. do 20. ali pa na uradih občinskih podjetij v Ul. IX Agosto ob ponedeljkih in petkih od 8.30 do 12. in od 15. do 17. ure. Gorica VERDI ob 17.00-22.00: «Quando le donne persero la coda», S. Berger in L. Buzzanca. Barvni film. CORSO ob 17.15—22.00: «11 caso Mat-tei», G. M. Volontč; barvni film. MODERNISSIMO ob 17.00 — 22.00: ...fGinngla erotica*. D. Poran jn T. Rochelle; barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE ob 17.00-21.30: «Dogora, il mostro della grande palude*. Y. Sujiyana in D. Yuma; barvni film. VITTORIA ob 17.15-21.30: «11 sesso del diavolo*. R. Brazzi in S. Ko-ščina; barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič AZZURRO ob 17.30: «Donne in amo-re», A. Bates, L. Jackson. Barvni film. EXCELSIOR ob 16.00: «1 diavoh*. Va-nessa Redgrave; barvni film. PRINCIPE ob 17.30 «Senza movente*, J. L. Trintignant. Barvni film. Novu Gorica SOČA (N. Gorica): »Umreti od ljubezni*, francoski barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA: «Zarotniki svobode*, itali-jansko-francoski barvni film — ob 18. in 20. DESKLE: «Quo vadiš*, ameriški barvni film — ob 17. in 20. RENČE: Danes zaprto. ŠEMPAS: Danes zaprto. KANAL: Danes zaprto. PRVAČINA: Danes zaprto. Dežurna lekarna v Gorici Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna Cristofoletti, Travnik, tel. 29-72. Dežurna lekarna v TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna San Nicolo. dr. Olivetti, Ul. 1. maja 94, telefon 73328. Iz goriškega matičnega urada Na goriški občini je bilo 2. in 3. maja vpisanih 11 rojstev in 6 smrti. ROJSTVA: Denise Venturini, Leonardo Sandrigo, Adriano Cosolo, Tamara Aprato, Emanuela Vecchi, Massimiliano D’Osualdo, Elisa Vit-tori, Alessio Ranni. Cristiana Dona-to, Boris Bergamasco, Maria Cristi-na Braidotti. SMRTI: upokojenec 71-letni Mi-cftde Marega: mehanik 18-letni Franco Foglietto; trgovec 75-letni Angelo Miklu; delavec 57-letni Cor-rado Oblach; profesorica 39-letaa Vida Franko: upokojenec 72-letni Ermenegildo Brumatti. Prispevki V počastitev spomina pok. Vid* Franko, daruje družina dr. Lam-berta Mermolje 10.000 lir za Podporno društvo. GORIŠKA BLAGOVNA RAZSTAVA SEJEM ZA VZHOD Od 28. aprila do 7 maja AVSTRIJA - JUGOSLAVIJA - MADŽARSKA - ITALIJA Zbornica za Trgovino l.O.K Gorica Org. BIWU Pubblicito tel. 87466 Sporočamo žalostno vest, da nas je včeraj zapustil za vedno naš dragi in nepozabni ANTON DORNIK Pogreb bo danes, ob 16.30, iz hiše žalosti na domače pokopališče v Pevmi. Žalujoči: žena Justa, sin Mirko z družino, sin Dušan, hči Milena, hči Žitka z družino Oslavje, 5. maja 1972 A. P. OGAREV: PRIPOVEDUJEJO VODNIKI I. PODREKA IN DRUGI DOMAČINI Pri Kobaridu 1917 sem bil vodnik jaz CIRIL KOFOL JE BIL DESETI IN SE ŽIVI Mlad 17-letni fant Ciril Kofol s Karanega je bil — kot že rečeno — v vrsti šestdesetih aretiranih tistega usodnega 4. junija 1915 deseti. Že je stal v vrsti šestih na smrt obsojenih, ko ga je opazil poveljujoči častnik. Zdel se mu je premlad. Zato ga je zamenjal s starejšim... Obiskali smo ga, ker nas je zanimalo, kako je bilo z njim in kaj je občutil takrat, ko je stal na travniku «Periče» pred betonskim mostom. Našli smo ga v drvarnici na dvorišču, kjer je kuhaj, žganje. Čeprav smo si na vse načine prizadevali, da bi ga bili pripravili do razgovora, nas je nekako odsotno poslušal. Več mu je bilo do bakrenega kotla, v katerem je brobotala sadna godlja. Para, ki se je pri vrenju nabirala v kapi kotla, je silila v spiralno zavite cevi, se v njih ohla-jevala in zgoščala v kaplje, ki so polzele navzdol po cevi in na koncu v tankem curku tekle v nastavljeno posodo. Imeli smo vtis, da je vse, kar bi bili radi zvedeli od njega, že tako zelo daleč, da se ga več ne tiče. Dogodek na travniku «Periče» je zanj le še meglen spomin. V njem se zamolklo oglašata le dve besedi: Periče... Deseti... Decimo... Deseti... Zakaj ? Sele po končani vojski je na to vprašanje dobil odgovor. Kot bi hotel odgnati neprijetne spomine, zamahne z roko. Potem se hitro sklone k žeknu in naloži nekaj polen na že ugašajoči ogenj. V kotlu močneje zabrobota. Curek na koncu cevi postane debelejši. Iz cevi puhne neohlajena alkoholna para, da zadiši po vsej drvarnici... MUSSOLINI NA KOBARIŠKEM LETA 1916 Le^o dni po opisanih tragičnih dogodkih je bdi na Kobariškem kot vojak tudi Benito Mussolini. Nedaleč od Kobarida je v svoj dnevnik prepisal slovenski napis na neki kapelici. Vendar mu ni uspelo, da bi bil napis pravilno v slovenščini prepisal. V dnevniku, ki ga je izdala fašistična založba takrat, ko je ime «Duce» odmevalo po vsej Italiji, je zapisal: «Napis, ki sem ga našel dva kilometra pred Kobaridom na kapelici poleg ceste: Nikdar Noben se ni bil zapuščen Kiv varstvo Marijs Bil izzogen.« V neki knjigi v italijanščini smo po končani prvi svetovni vojni prav tako brali značilen Mussolinijev zapis o naši Soči: «Mi sono chinato sull’acqua e ne ho bevuto un sorso. Fiume sacro, l’Isonzo.» «Sklonil sem se nad vodo in popil požirek. Sveta reka, Soča.» ANGLEŠKI VOJAŠKI KROGI ZASKRBLJENI S specialkami NATO PET MESECEV VODNIK IGNAC PODREKA IN TOLMAČ NADP. ROMMELA O zgodovinskih dogodkih pri Kobaridu dne 24. oktobra 1917 je bilo napisanih več knjig — največ — v italijanskem in nemškem jeziku. Pisali so jih generali, z namenom, da bi — «Zlom pri Kobaridu» — ne prišel v zgodovino tako, kot so ga prikazovali nekateri generali italijanskega vrhovnega štaba. Prikazovali so, da so za kobariški polom krivi nekateri generali brigad in vojaki sami. Ce presojamo takratne dogodke v zgodovinski luči, nas preseneča, zakaj je vrhovni komandant italijanske vojske general Cadorna v dveh letih in pol odstranil kar 206 generalov m 255 polkovnikov. Le on sam Je bil vseveden in nezmotljiv! K temu pa moramo takoj dodati, da je leta 1917 v italijanski armadi prevladovalo splošno nezaupanje v višja poveljstva. Celo sam kralj Viktor Emanuel ni več zaupal svojemu vrhovnemu poveljniku, generalu Cadomi! Pustimo ob strani te dogodke na italijanski strani in poglejmo, kaj se je takrat dogajalo na avstrijski fronti od Ciginja do Bovca. Ignac Podreka iz Volč pri Tolminu je bil v septembm 1917 skupaj s štirimi drugimi avstrijskimi vojaki premeščen iz avstrijske v nemško armado. Njegovo pripovedovanje doživljajev na soški fronti ob znani avstrijsko-nemški ofenzivi, je zanimiv prispevek k zgodovini in je prav, da ga ohranimo. «V XI. italijanski ofenzivi sem bil na Sv. Gabrijelu ranjen v levo roko. Skupaj z več drugimi ranjenci so me sanir tejci odpeljali v zaledje, v Ajdoščino. Tam sem bil samo nekaj dni, ker je iz poveljstva II. gorskega strelskega polka prišlo povelje, naj me takoj pošljejo v Ljubljano. so ovijali pohištvo Tudi Mussolini je bil pri Kobaridu ■ Podrekovo srečanje s poznejšo «puščavsko Rsico» Rommelom - Izbira petih vodnikov-domačinov Ti podatki so iz mrliške knjige v Kobaridu, kjer piše, da jih je vojaško sodišče obsodilo na smrt z ustrelitvijo. Ustreljeni so bili na polju pred vasjo Idrsko pri Kobaridu, na kraju, ki ga domačini imenujejo «Periče». Leta 1920 so jih iz skupnega groba na kraju ustrelitve izkopali in prepeljali v Kobarid, kjer so jih pokopali na tamkajšnjem pokopališču. V mrliški knjigi v Kobaridu so zapisani podatki o nadaljnjih petih žrtvah, ki so jih postrelili ali pobili italijanski vojaki: 1. Marija Fon iz Ladre, 50 let, ustreljena od italijanskih vojakov dne 6. junija 1915 na cesti med Kobaridom in Starim Selom. 2. Matija Fon iz Ladre, 58 let, ustreljen od italijanskih vojakov dne 4. junija 1915 v Logu pri Ladrah. 3. Jožef Gregorčič iz Krna, 68 let, preboden s palico od italijanskih vojakov dne 3. junija 1915 na cesti pri Ladrah. 4. Anton Smrekar iz Kamna, 37 let, izginil dne 4. junija 1915. 5. Andrej Smrekar iz Kamna, 31 let, izginil dne 4. junija 1915. Teh dveh bratov se domačini spominjajo, da so jih zadnjič videli med skupino italijanskih vojakov. Odpeljali so jih, ustrelili in zakopali na tako skritem kraju, da še do danes niso našli njunega groba. Kakšna je bila usoda tistih 54 domačinov, ki so ušli smrti pod okupatorjem. Odgnali so jih najprej v Kobarid in nato v Čedad, kjer so jih postavili pred sodišče. Po poti so zelo surovo ravnali z njimi, suvali so jih s puškinimi kopati, jim pulili lase in nanje pljuvali. Sodišče jim ni moglo dokazati nobene krivde, zato jih je moralo oprostiti. Zaman so čakali, da jih bodo pustili domov. Odpeljali so jih v konfinaoijo na otoke Lipari in na Sardinijo. Po končani vojski se niso vsi vrnili domov. Več jih je umrlo v fcanfinacdji zaradi pomanjkanja in bolezni. Po končani svetovni vojski so italijanski socialistični poslanci v rimskem parlamentu zahtevali preiskavo v zvezi z vojaškimi sodišči med vojsko. Tako je prišlo na dan tudi streljanje nedolžnih kmetov na Kobariškem v prvih dneh po napovedi vojne. Za rodbine ustreljenih kmetov in tistih, ki so pomrli v internaciji, se je zelo zavzemal italijanski socialistični poslanec Alessandrini. Tudi naš dr. Henrik Tuma si je zelo prizadeval, da bi vdove ustreljenih in sirote umrlih v internaciji dobile pokojnine. Pred sodišče je prišel tudi kapetan karabinjerjev, ki je dal ustreliti sedem kmetov, ostalih 54 pa poslal v internacijo. Izgovarjal se je, da je ukrepal v okoliščinah, ki niso dopuščale oklevanja. V nevarnosti je bila fronta, ki ji je zaradi številnih dezerterjev in «pomoči» civilnega prebivalstva, grozil polom. S tem, da je ukazal postreliti nekaj kmetov, druge pa odgnati v internacijo, je hotel dati zastraševalen zgled. Bil je oproščen! LONDON. 4. — Sicer je res, da so modema vohunska sredstva že tako popolna, da ni lahko ohraniti nobene tajnosti. Ne mislimo pri tem samo na vohunske službo v klasičnem smislu, ko je zbiral podatke posameznik, pač pa mislimo tudi na umetne satelite, ki neprestano letajo nad nami in sproti fotografirajo sleherno spremembo na tleh. To počno ameriški, to počno sovjetski umetni sateliti, tako da vrhovna poveljstva ene ali druge velesile točno vedo, kaj pripravlja «sovražniks>. Pravi vohuni, ki bi vsaj za nekaj časa mogli nekaj pomeniti, so tisti, ki jim uspe «prodreti» v vodilne načrtovalne biroje velikih podjetij, ki pripravljajo ali izdelujejo nova orožja, ter v ožja poveljstva posameznih dežel. Vse drugo je le dopolnjevanje tega, kar eden ve o drugem. Kljub temu so angleški politični in vojaški vodilni krogi obnemeli ob « škandalu*, ki so ga odkrili te dni. Neka londonska tovarna pohištva je namreč pošiljala svoje izdelke — majhne okrogle mizice — ovite v dokumente atlantske zveze. Res je, da ni šlo v tem primeru za skrajno zaupane dokumente, vendar za dokumente, ki nekaj veljajo. Londonsko podjetje je namreč ovijalo svoje pošiljke v topografske karte letalskih oporišč NATO. In ti zemljevidi niso niti kdo ve kako stari, izhajajo iz lanskega a-prila in so torej povsem veljavni. Ti zemljevidi, ki so zelo podrobno izdelani, prikazujejo točne podatke o vojaških oporiščih NATO v Zah. Nemčiji in drugod, prikazujejo področja, kamor bi se v primeru spopada morali spustiti padalci, določajo tako imenovane letalske koridorje in drugo. Raziskava, ki so jo takoj uvedli, pravi, da je neko podjetje kupilo te dokumente v Zah. Nemčiji kot neuporaben papir. Britanska varnostna služba skuša sedaj ugotoviti, kako so ti zemljevidi prišli na trg kot odpadki. IZLET DOLINSKE SOLE NA DOLENJSKO Medsebojno spoznavanje in utrjevanje bratstva Obisk krajev, ki so pomembni za slovensko slovstvo - S kolegi iz Kočevja so se preizkušali v poznavanju domovine Dolinski otroci, ki so nastopili v Kočevju .....................................n.................................................................... MAKS ZADNIK: KAKO JE PADEL Jože Dujmovič-«Šimaj» ■v «Simaj postane organizator NOB na Ostrovici» - Množični sestanek na njegovem domu - Vsa vas je sodelovala v borbi ■ Prihod prvih partizanov Šima j pa mu odvrne: »Prav dobro vem, še dan bi vam lahko povedal!* Tedaj so postali vsi radovedni in ga prosili in moledovali, naj jim vendar pove. Šimaj pa se ni pustil preprositi. Vedel je, da je »riba dobro prijela* in da jo mora držati nekaj časa na suhem na vrvici, da se naužije zraka in bo zato »športni* užitek cribiča* večji. Zato je sklenil, da bo potegavščino končal ob drugi priložnosti. Nekaj dni pozneje je Dujmovič odšel do opravkih na občino v Materijo, potem pa je po že stari tradiciji zavil v gostilno h Godini, da se odžeja. Toda šmen-tana stvar: opazil ga je eden izmed fašistov in stekel h komandantu ter mu rekel: «V gostilni je tisti mož, ki ve, kdaj bo konec vojne!* Ker je to zanimalo tudi komandanta, se je urno zbrala okoli Siroajeve mize večja skupina vojakov in fašistov ter silila in moledovala v ostrovskega »velmoža*, naj jim vendar pove, kdaj bo konec vojne. Šimaj je pristal pod pogojem: _ «Da, fantje, povedal vam bom, če plačate za «dopio vina*. Italijani so se s ponudbo strinjali in kmalu je bilo vino na mizi. Tedaj se je Šimaj «odrezal»: «Angleži so izjavili, da se bodo borili do zadnjega. Hitler trdi za Nemce enako. Američani in Rusi kajpak tudi. Mi tudi pravimo, da se bomo borili do zadnjega. Torej, če se bodo vsi borili do zadnjega, tedaj bo prvega konec vojne!* 15) Osupli vojaki in fašisti so lahko le ugotovili, da jim jo je Šimaj še enkrat krepko »zagodel* in jih duhovito ukanil. Podobnih šal. dovtipov in ukan si je stara ostrovska korenina privoščil še in še. Najraje je nameril svoje pikre strelice na nadute in domišljave »pametnjakoviče*, medtem ko se z naivci ni rad ubadal. V razgovorih v prijetni domači družbi ob žlahtni istrski črnini je vedno rad plačal za liter ali dva ter pogosto »spuščal* tako pikre in «okrogle», da so se mu vsi iz srca smejali. To pa ni pomenilo, da je bil Šimaj predvsem duhovit burkež, nasprotno. zelo resen in delaven je bil. Ko je presodil, da je potrebno, se je v hipu zresnil in udaril z neisprosno kmečko logiko kogarkoli. Celo ukazovati je znal in se gospodovalno obnašati, toda s svojimi ostrovškimi rojaki je bil zme- Izvoljcno občinsko zastopstvo občine Materija pred prihodom fašizma na oblast leta 1922 — Dujmovič je bil zastopnik za Ostrovico — Tretje desno na levo v zadnji gornji vrsti; danes je živ samo še... Župančič (sedi v prvi vrst!... od desne na levo), ki to fotografijo hrani raj vljuden in prepričevalen. Zato se ga ljudje spominjajo kot dobrega organizatorja, prizadevnega delavca, pogumnega in duhovitega človeka, ki je storil veliko koristnega za napredek svoje vasi in lepše življenje vaščanov. Ostrovci so se seznanili z NOB že jeseni 1941. Prve vesti o partizanih so k njim prodrle že septembra 1941. 11. novembra tega leta jih je najprej obiskal in jim prinesel ilegalno literaturo aktivist Avguštin Mahne (Gržinov iz Tater), ki je živel dalj časa v emigraciji v Mariboru, od koder so ga v jeseni 1941. leta Nemci izgnali, zato se je vrnil domov na Tatre v Brkinih. Mahne je navezal prve stike s sorodniki — Ivanom in Marijo Dujmovičem (Grguretovima), toda kmalu se je vključilo v aktivno delo za NOB več kot polovico ostrovskih družin. Med prvimi sta bila tudi vaški župan Jožef Dujmovič in njegova žena Jožefa. Najprej so zbirali hrano, denar, obleko in orožje ter obveščali partizane o gibanju fašistov in italijanskih vojakov. Brkinska četa se je po 20. aprilu 1942, posebno pa jeseni in pozimi 1942/43, pogosto zadrževala v okolici Ostrovice in v Padežu. V tako majhni vasici, kot je bila Ostrovica, pa je bilo težko skrivati delo za NOB pred ostalimi vaščani, zato se je Jožef Dujmovič, ki je dobro poznal 0-strovce ter jim zaupal, odločil, da skliče kar v svoji hiši se- stanek z zastopniki vseh družin. 16) Sestanek je bil organiziran, kot se spominja večina starejših domačinov, okoli 15. maja 1942. D-deležilo se ga je približno 35 ljudi (po dva do tri iz vsake od 15 bas). (Nadaljevanje sledi) 15. Isti vir kot pod 11. 16. Isti vir kot pod 1 Srednja šola «S. Gregorčič* iz Doline je letos priredila dvodnevni poučni izlet na Dolenjsko. Za ta del Slovenije se je odločila iz dveh razlogov: prvič, ker tako licenci kot tudi drugi naši rojaki v zamejstvu premalo poznajo to področje, ki se v turističnem pogledu šele razvija, a je vendar slikovito in zelo pomembno za našo kulturo in zgodovino: drugič pa zato, da tudi šolska mladina naveže in utrdi prijateljske vezi s pobratenim mestom Prvi dan popoldne so učenci s profesorji dospeli v Ljubljano in si ogledali mesto. Po kosilu se je pričelo potovanje po Dolenjski, ki je kljub svoji trdi siro-mašnosti dala prve in najpomembnejše utemeljitelje in tvorce slovenskega jezika in slovstva od Trubarja do Dalmatina pa do Jurčiča, Levstika in Stritarja. Prvi sestanek je bil na Turjaku Sledil je ogled spomenika v čast Primožu Trubarju, utemeljitelju slovenskega knjižnega jezika, v njegovem rojstnem kraju Raščici, ter nato Levstikove rojstne hiše v Spodnjih Retjah pri Velikih Laščah. Končna postaja je bilo Kočevje, kjer je bilo določeno prenočevanje v hotelu Jasnica in Pugled. Dež, ki nas je že nekaj časa spremljal, je začel tu močneje rositi, tako da ni bilo mogoče epraviti predvidenega ogleda tega pravzaprav novega mesta. Zato sme skušali nekaj nadoknaditi naslednji dan, z obiskom vojnega muzeja. Po predvidenem programu pa je potekalo srečanje z učenci in učnim kolektivom kočevske osemletke, kj je doseglo svoj vrh s skupno kulturno prireditvijo v šeškovem domu. Kljub deževnemu vremenu se je dvorana napolnila do zadnjega kotička s šolsko mladino in tudi odraslimi. Poleg profesorjev oziroma učiteljev obeh šol z ravnateljema, se je prireditve udeležil tudi predsednik kočevske ljudske skupščine Miro Hegler. Kot pred- iiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiramiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiii Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne zadržujte se v družbi oseb, ki bi utegnile povzročiti ljubosumje. V poslovnih zadevah bodite dinamični. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Uporabite razpoložljiva denarna sredstva. Odkritost, tudi za ceno žrtvovanja. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Vsestransko pozitiven dan. Odlično vzdušje utegne pokvariti pretirano ljubosumje. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Potrebne so koncesije za rešitev neke dolžnosti. Z osebo, ki ste jo spoznali, boste kmalu v prijateljskih odnosih. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Povečana aktivnost v trgovskem poslovanju. V družini bo vaša beseda zalegla več kot običajno. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V službi več sistematičnosti in reda. V družinskem krogu boste preživeli srečne ure. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10) Danes lahko računate na uvidevnost predpostavljenih. V srčnih zadevah ne bo šlo vse gladko. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Veliko razumevanje v delovnem okolju. Vaša čustva so premočna. Treba jih bo krotiti. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Upoštevati boste morali okus vaših klientov. Malo več potrpežljivosti. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Smisel za praktičnost se bo uveljavil v kompliciranem delu. Pomiritev z ljubljeno osebo. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Več sprememb v običajnih vsakodnevnih navadah. Prijetno vzdušje v družini. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Nesporazumi vaših kolegov naj vas ne motijo. Zastavljeni program bo treba izpolniti. Srečne ure. TOME IVETUMA 378. VILANA TRETJA KNJIGA (Nadaljevanje sledi) Polomile so mu že vse prste in vpile: «Tu imaš za našo požgano hišo...» «Tu imaš za mojega mrtvega moža...!» «To pa za mojo hčer...!» Kadar je omahnil kot mrtev, mu Je brž katera pljusnila v obraz vedro vode, da se je spet osvestil. Lasje so mu viseli na oči, podplute s krvjo. Ko je zagledal Bliska in Greifa, je zajavkal skozi krvava usta: «Partigiano! Ustrelite me!» Major Greif, ki mu nikoli ni bilo do takšnega ravnanja z ljudmi — ravnal se je po preprostem načelu: kdor zasluži strel, naj ga dobi brez mučenja — je zavpil na ženske, naj se razidejo. Blisk pa je potegnil iz toka pištolo. Med ženskami je završalo. Nenadoma sta bila obkoljena. Ozmerjale so ju, češ kaj se le vtikata v njihov obračun. Povedale so, da so same ujele tega fašista, ki se je dolga leta poti kal po tržaškem predmestju in Istri, strahoval ljudi in vodil Nemce. «Ce je tako, pa naj dobi, kar je iskal,« je sklenil Greif. Pastila sta ženske, da opravijo svoje. Nekaj kilometrov za vasjo sta našla brigadni štab. Sprejel Ju je visok komandant, košat major. Greif mu je komaj dokazal, da je tudi on major, poveljnik komande mesta, in da je s te strani pot prosta, ker ni več sovražnika. Toda ni jima zaupal. Bila sta v civilnih oblekah, z nemškim orožjem. Toliko da ju ni dal razorožiti. Začetne težave, je pomislil Blisk. Kakšen hudič bo šele potem, ko pridejo Angleži! Naposled sta ga le prepričala, da lahko z brigado krene v mesto. Nazaj grede sta se srečala z enotami Bazoviške brigade in bataljoni KNOJ. Izvedela sta, da skupaj s Tržačani zavzemajo justično palačo in zapore Coroneo. Tam so se esesovci zatekli v labirint kletnih prostorov, od koder so se obupno branili. Vijugasti rovi so onemogočali miniranje. «Zakaj pa imamo gasilce?« se je spomnil Greif. «Celo organizirani so v četah odpora!« V dobri uri so bili gasilci s svojimi brizgalnami na prizorišču boja. Eksplozije so utihnile. Gasilci so privlekli nešteto cevi in jeli kletne prostore polniti z vodo. Kmalu so se nekateri esesovci premislili: utopitev ne bi bila junaška smrt... Brez orožja so prihajali drug za drugim iz rovov z dvignjenimi rokami. Nekateri pa so se v rovih sami ustrelili. Brizgalne so pele, voda je klokotala in vse bolj zalivala betonske prostore, še preden so pridrdrali v mesto angleški tanki, so kriki utopljencev zamrU v betonskih obokih. Na gladini so se razblinjali mehurški, odsev poslednjih vzdihov... Brigade IV. armade in 30. divizije so se že spuščale v mesto, čeprav je na obrobju mesta na Opčinah še vedno divjala bitka s tri tisoč Nemci.Po ulicah so zaškripale gosenice tankovske brigade. Hitela je proti Svetemu Justu, močno utrjeni postojanki, ki se ni hotela vdati Jugoslovanom. Po mestu je gorelo nešteto kamionov, votlfr poki eksplozij so naznanjali razkroj in agonijo prej tako ohole «najboljše» armade sveta. Topničarji IV. armade so kar izza vogalov tolkli v zidove kasarn in jurišali skozi nastale luknje, dokler se niso dvignile bele zastave. Blisku se je zdelo, da se vse dogaja kot v filmu. Videl Je, na stotine ujetih Nemcev. Videl je partizanske borce, ki so imeli do komolcev ročnih ur. Veselje, opoj zmage in obup premaganih... Pod noč sta se z Greifom sestala s komandantom 30, divizije, Bavcem. Povedal jima Je, da je Bazoviška brigada pretrpela na Opčinah hude izgube. Med naskokom na zagrizene stavnika dolinske občine pa sta na njej prisostvovala podžupan Bandi Marino ter odbornik Ota Drago. Spored prireditve je obsegal pozdravne nagovore, recitacije, zborno petje ter tekmovanje z vprašanji in odgovori ter nastop harmonikarjev. V imenu kočevske šole je pozdravila ravnateljica prof. Dana Jerše, v imenu dolinske pa ravnatelj prof. Štefančič. Oba sta izrazila zadovoljstvo, da je do srečanja prišlo ter želela, da bi se medsebojni stiki nadaljevali. Šolski pevski zbor iz Doline pod vodstvom prof. Marte Kocjančič je zapel pet pesmi. Nato so učenci iz Doline zaigrali še nekaj narodnih na harmonike in recitirali venček pesmi z naslovom Naši kraji v pesmi. Kočevska šolska mladina pa je nastopila z mešanim mladinskim zborom, z ženskim zborom DO -RE - MI pod vodstvom glasbenega učitelja Staniča, s harmonikarjema, recitatorjema in napovedovalko. Osrednji del srečanja pa .je bilo tekmovanje med učenci obeh šol na temo: Povej, kaj znaš o Kočevju in Dolenjski oziroma o Dolini in Tržaški. Kljub nekoliko treme sta obe skupini uspešno prestali preizkušnjo z neodločenim izidom 15 točk proti 15. S tem se je soglasno strinjala tudi žirija. Po prireditvi so imeli učenci v šoli zabaven večer, profesorji o-ziroma učitelji pa so si izmenjali strokovne izkušnje in utrdili medsebojne vezi Naslednji dan — 25. aprila —-bi morali čez Kočevski rog v dolino reke Krke, pa sta nam dež in sneg to preprečila. Zato pa smo si nekoliko bolje ogledali znameniti cistercijanski samostan v Stični iz 12. stoletja ter Jurčičev dom in Krjavljevo kočo na Muljavi. Kljub nevšečnostim vremena je bil spored izleta skoro v celoti izpeljan. Povsod smo bili deležni prijazne naklonjenosti, še posebej v Kočevju, kjer nam je vodstvo osemletke šlo zelo na roko. Enako lahko rečemo tudi o dolinski občini. Zato gre vsem priznanje in zahvala. Ameriški zdravniki bi hoteli na Kitajsko WASHINGTON, 4. — Dr. Tkach, Nixonov osebni zdravnik, je vče- raj povedal, da Bela hiša sestavlja nekakšno prošnjo, ki jo bo ameriška vlada predložila pekinški, da bi namreč mogla skupina ameriških zdravnikov odpotovati na Kitajsko na tečaj akupunkture. Kakor je znano, je akupunktura kakih tri tisoč let star način zdravljenja, ki ga poznajo le Kitajci. O akupunkturi smo že velikokrat pisali in piri tem ugotovili, da znajo kitajski zdravniki z akupunkturo ozdraviti tudi marsikatero bolezen, proti kateri je naša medicina brez moči. Vrhu tega 'fi akupunktura zelo praktična za kj; rurgijo, kajti znano je, da tudi najnovejša in odlična anestetična sredstva negativno vplivajo na o-šibeli organizem operiranca. Zato je namen ameriških zdravnikovi ki bi radi odšli na Kitajsko nf> specializacijo, predvsem ta. da bi jih kitajski kolegi naučili veščine, kako z akupunkturo umrtvičiti !e tisti del organizma, ki pride za operacijo v poštev. Sicer je resda poznamo tudi v naši medicini le lokalno anestezijo, toda ta F. po navadi omejena in pride v poštev za manjše posege, medtem ko je akupunkturna anestezija tako učinkovita, da jo kitajski zdravniki uporabljajo tudi pri veliki” kirurških posegih. Še ni dolgo tega ko smo brali, kako so operira- i* .i i*i • * * i ti • :»vio- li neko kitajsko žensko, ki je la raka na čre ves in in se ie m#1 la raka na črevesju in se je operacijo zdravnik z njo pogovaf; jal. ker je anestezist pri pacientki omrtvičil le prizadeti del organizma. Dr. Tkach, ki je spremljal predsednika Nixona na njegovem potovanju po Kitajski, je osebno Pn' sostvoval trem operaciiam in k” se je vrnil domov, v ZDA. je rekel, da .ie kitajska anestezija ^ liko boljša od naše*. Ameriški zdravniki, ki bi ra<^ šli na Kitajsko «na prakso*, P0-nujajo svojim kitajskim kolegom, nai bi skupina njihovih kolego^ prišla v ZDA prav tako na nekakšno specializacijo. PREJEI-I SMO PROTEUS. Ilustriran časopis za poljudno prirodoznanstvo. 1971-72 št-8. Izdaja Prirodoslovno društvo Slovenije, Ljubljana. Kakor smo že poročali sta zadnje dni dve zaključni prireditvi glaS benih šol Glasbene matice. Pretekli petek je bila zaključna dukcija glasbene šole GM v Dolini, kjer so nastopili gojenci ® Doline in Nabrežine (gornja slika), v sredo pa je bila produkcij* v mali dvorani KD in so na njej nastopili gojenci, ki jih vid>D1" na spodnji sliki ■m V ' : J’ ^ m i 'n % §3 v i . I ! f fr "■"•Rt % fr jkT m Bni s (Švji If • * I Nemce je padel brigadni komandant Nemgar. Tokrat se bil napil, čeprav je bilo vina na pretek in so bile podzeiU^, utrdbe mnogo bolj grozne kot v Gorenji vasi. Z njim je padlo mnogo dobrih borcev, ki so prestali v hostd P° \ ali tri zame in izkrvavela zadnji dan pred obalami slovenski™ morja... Več ko dvesto jih je padlo... j Bavec ni bil nič kaj dobre volje. Medtem ko so se vojaki objemali s pešaki, topničarji in tankisti z juga, zJ\ij svo&Z * lq v* sanci, Srbi, Hrvati in Črnogorci ter vzklikali bratstvu, sv ---, 1*71 VIMVJLUUUI Uia-l/Sl/VU, 0A in revoluciji, je doživel nekaj neprijetnega. Topničarji nekč* udarili namesto K diviziona so bali napak usmerili naval ter Nemcih p0 njegovih. Ko se je šel pritožit v divizijski . ga komandant — polkovnik kot kapetana sploh ni maral sV ^ jeti in poslušati. Zavedel se je: voditelji redne vojsk© L imajo za gverilce in jih podcenjujejo. Prva grenka kaplja & je orosila jutro svobode... £ S >5 Kraško vasico nad Soško dolino je zagrnil mrak. 1^le wlu6i mesta- Gorica> j© pomislil Perne. Stal je zaonls*-£)| ik .........I .mš_________________ ob oknu in čakal na komandante brigad, da bi se poS0^0,^ o napadu. Bil je zadovoljen, da je divizija vzdržala najKuy preskušnjo. Vrzeli v njej so zapolnili novi borci, ki so fi0 sodelovati vsaj v končnih bojih. Nekateri so jim rekli «0* hrošči«, toda Pemcu so bili vseeno dobrodošli. ^ Kapetan Svoboda mu je poročal, da se vrste sovraŽirLj razkrajajo, četniki pa so kljub temu še zelo nevarni. 2e n pC dni so se valile njihove kolone proti Soči. Cez nekaj s F 4'A & VV( 6 Sc zavladala tišina miru. Utihnilo bo orožje. Perne je kako bi izvedli napad, da bi Izgubili čim manj ljudi!1 Na P"tfi-svobode se mu je zdelo škoda vsakeea borca boli kot prstf M je zdelo škoda vsakega borca bolj koli prej. j Pri vdoru v dolino je bil v boju s četniki prestreljen pljuča divizijski komisar Iztok. Zaman se je veselil, kak© , f osvobodili Gorico. Na polomljenem vozu so ga odpelji zasilno bolnišnico. $rj Su S ŠPORT ŠPORT ŠPORT 5. maja 1972 VBRIZGI ETAP! KOLESARSKE DIRKE ALPE-ADR!A Italijan D. Vanzo prvi na cilju v Ravasclettu Jugoslovan Zakotnik na skupni lestvici drugi z enakim časom kot zmagovalec MCLETT0’ .4: ~ V drugi Alnp1 an?a'ers^e kolesarske dirke Veix ’ Adria je danes prišlo do *n»govaIPePr?SeneČenja- VčeraiSn-ii ček • m rumena majica Le- nakfm,- PToziI na cilJ kar s šest-lesaranUtn° zamudo! Odredov ko-Odroa'16 , 0 zeI° razočaral, saj je Za knnvP°3gal vanj naJveč upov 1*^“? zmago. Odlično pa se je nit T drogi ljubljanski predstav-skuDniai}ez lakotnik, ki ima na govalec es^vic^ enak čas kot zma- <&»». 166 km dolga etapa od reAvč* «? Ravascletta je bila iz-ma • ^ka, saj se je dvema dolgi-, n napornima vzponoma pri-so se slabo vreme. Izkazali pa kazafli pnedvsem Italijani, ki so do-cev p_S trenutno nimajo tekme-ga ^ začetkom 20 km dolge-m) na ,na sedlo Chianzutan (920 fesai-i V0diia skupina trinajstih ko-Oiinnu’ ki so že v Vidmu imeli pj«“‘Prednosti. Na vrh sedla je kot sedež vseh 24 partij, ki jih bosta Sovjet Spasski in Amerikanec Fischer odigrala za naslov svetovnega šahovskega prvaka. Prvo partijo bi morali odigrati 2. julija. TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH NOGOMETNIH PRVENSTEV Vesna in Breg med naraščajniki na prvih dveh mestih lestvice Bo Gaja odslej igrala bolje? ■ Primorje med mladinci nadaljuje s pozitivnimi nastopi Prvi ^ in a vrn sedla je Oiariopnv^zi1 Zakotnik pred Vid- . S] ek preveč previden in o- ^rjem. Do preobrata pa je pri- ba ^..spustu - — ' ■ v Tolmieč, ko je °d včerajšnje zmage ter ne Lto pustil ujeti od glavni-do' ra,PivU^ežn>ki je kmalu prišlo ostali , aenja vrst. V vodstvu sc kotnik 5 Vanzo, Fraccaro, Za Wvo7i]-In Pecc°l°' ki so na cilj V z dobro minuto prednosti. vtoc»n.= 7-, metrih 6 km dolgega tegriji ,.v Ravasclettu je močno po-gotovii anzo’ ki si.je.v sprintu za- I*S kartal S^0Venski predstavnik, ki je že y , z .zelo resnimi nameni, Jo dem ’e-nc,c' P0 -ie imel «le» se-j m>out zamude. Sclptm 150 na sporedu etapa Rava-;tt0 - Kranj, dolga 163 km. Mni red: anzo (Vittorio Veneto) 4.27’53”, „ Poprečno hitrostjo 35,800 km j - uro 3; pracearo (Filcas) 4. 7®CCol° (Vittorio Veneto) *kotnik (Rog), vsi v času 5 gdagovalca ' “namuccj (Pedale Dorico) 112” 6 S*«*«« 7 ndr2ar (Odred) 1’35” 8. pa Re (Filcas) 9 p^alessa (Vittorio Veneto) k)' p°ler (Avstrija) i J°ndi (Jolly Ceram) itd^ I .. Hrt Hnitfi af oni • 1 Vč1Ca P° drugi etapi: 2 gjnze 7.50'20" * -a 3. jj^Otnik z istim časom - 4 pa Re 1’42” zaostanka 5 • C°lo jjL^^ssa VAT toH0 .ekipami premočno vodi1 Vit-Uto Veneto, Odred je peti po 12| sedmi po 22 minutah, gč *vditelj je poveril organizacijo InteL1)0 Italiji tržaškemu klubu ^Pazionale 1904. kolesarstvo čer 't- — Nizozemec Van Mej. eaten .ie zmagal v sedmi etapi km e dirke po Španiji. Za 171 naroza g° Pr°g° od Valencie do Vi-Povozil 4.13’09”. Na skupni hitetig Je ae vedno prvi Španec Pe- Jutri se bo pričela uJg-jN. 4 8» pt!'0.), , .kfiragc (It.) pred Mistere 81 lestev1.11,10 prvo mesto na sbup- 4°skv. S A H j- — Sovjetska šahov-624 je sprejela Reykjavik OBVESTILO .v nedeljo, 7. maja bodo v Glinščici za najmlajše začetniške planince izurjeni alpinisti SPOT prikazali pleza'no tehniko. Ob tej priložnosti bodo lahko najmlajši pod vodstvom alpinistov tudi sami poskusili lažje plezalne vzpone v navezi. SPDT vabi tudi starše mladih planincev, naj prisostvujejo prvim plezalnim poskusom svojih otrok. Zbirališče v koči Premuda v Boljuncu ob 9.30. Za mlade planince priporočamo izletniško opremo in telovadne copate ali planinske čevlje z gumijastim podplatom. Tečajniki bodo ob tej priložnosti deiežni tudi pouka o uporabi kompasa in specialk. MLADINCI Primorje nadaljuje s pozitivnimi nastopi. V nedeljo so mladi Prose-čani premagali enajsterico CGS z 2:1. Prikazali so izredno borbeno in učinkovito igro. Zaprli so se v obrambo in so nato s hitrimi protinapadi ogrožali nasprotnikova vrata. S pridobljenima točkama so se «rdeče - rumeni» še bolj povzpeli proti vrhu lestvice. Sedaj pričakujemo od njih vedno boljše rezultate* V nedeljo bodo odigrali Prosečani zaostalo tekmo proti Libertasu, katero je sodnik prekinil zaradi slabega vremena. Tržačani se niso do sedaj posebno izkazali, zato lahko predvidevamo, da bo Primorje zmagalo s precejšnjo lahkoto. IZIDI Don Bosco — Libertas 6:0 Edera — Triestina 0:5 CGS — Primorje 1:2 CRDA — S. Giovanni 2:2 LESTVICA Triestina in S. Giovanni 12 Don Bosco 10 CRDA 9 Primorje 7 CGS 4 Libertas 3 Edera 0 PRIHODNJE KOLO Triestina - CGS in Primorje -Libertas. NARAŠČAJNIKI SKUPINA A Padriška Gaja pretekli teden ni igrala. Gajevci so zašli v prejšnjih nastopih v težko krizo, katere se skušajo čimprej otresti. Vendar to ni samo trenerjeva naloga, tem več vseh nogometašev, ki se v zadnjih tekmah niso preveč potrudili. Upajmo, da bomo zasledili prve znake preporoda že v nedeljo, ko bo imela Gaja v gosteh nevarno ekipo CGS. Openci so trenutno na čelu lestvice, venda bi jim lahko dober nastop «zeleno -rumenih* prekrižal račune. IZIDI CGS — Libertas Rocol 6:1 Olimpia Greta — Edera 3:3 Muggesana — Giarizzole A 0:2 Počitek: Triestina B PRIHODNJE KOLO Triestina B — Olimpia Greta Giarizzole A — S. Sergio Libertas Rocol — Muggesana Gaja — CGS Počitek: Edera SKUPINA B Tako Vesna kot Breg sta zma- niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiitiiimiiiiiifmiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHui isas V ZCNSKI PROMOCIJSKI USI V GORICI Domovke klonile pred UGG in zdrsnile na drugo mesto Tretja zaporedna zmaga Bora v 2. diviziji - Še en neuspeh Sloge v C ligi Promocijska liga — Dom UGG (15:8, 15:11, 15:4) DOM: Dornik, Prinčič N., Uršič, Prinčič D., Mikluš, Maligoj, Prinčič M., Komel, Klanjšček. UGG: De Zuane, Gubana, Olivie-ri, Tomasi, Garbone, Gaggioli, Pus-si in Birri. SODNIKA: Vaccari in Totaro — .Gorica. * '*V* srede? %večer so'iSekleta gori- d^ML-s|?j m p°; ‘az. Klonile so namreč v tekmi G“’ Tekma je bila zelo važna saj se 'borita obe ekipi' za osvojitev prvega mesta. Tekma sama na sebi ni bila zanimiva. Domovke so bile na igri-,šču preveč statične in nezanesljive. Prvi1 set se je takoj začel s premočjo igralk UGG, ki so vodile ie s 14:4 preden so se domovke prebudile* Toda bilo je že pre-kasno in so dosegle samo 4 točke. Drugi set je bil najbolj izenačen in Slovenke so bile enakovredne nasprotnicam. Toda popustile so prav v zadnjih trenutkih, ko bi morale najbolj poprijeti. Tretji niz pa je bil ves v rokah igralk UGG. Domovke so v tem setu dovolile nasprotnicam, da so ga osvojile brez težav. Po tej zmagi je UGG ujela domovke na vrhu lestvice (z enakim številom točk), toda je nrva, ker ima boljšo razliko v setih. Drevi bo na sporedu tekma Dom - AGI C. AGI C do sedaj ni zmagaj še v nobeni tekmi in zaseda zadnje mesto lestvice; zato je Dom v današnji tekmi favorit. Prejšnjo tekmo med Domom in AGI Č so osvojile Slovenke s tesnim rezultatom 3:2. Upjamo, da bodo tokrat zaigrale še bolje. Tekma Dom — AGI C bo drevi ob 20.15 v Gorici v telovadnici AGI — Largo Culiat 2. Vse igralke Doma so bile skli- cane za to srečanje. MoraJe se bodo zbrati pred omenjeno telovadnico že ob 19.45. IK C liga Sloga — Porzio 2:3 (15:2, 3:15, 15:17, 15:10, 12:15) SLOGA: Križmančič D. in M Čuk, Žagar, Padovan, Busletta, Cr-giič S. in L., Kralj. PORZIO: Tamburlini, Ellero, Maf-fei, Bemes, Zabai, Versano in Tamburlini. M SODNIK: Zorzerion, stranski: Ro-vetfci,. zapisnikar: Pitacco. Tudi v 15. kolu tretje ženske lige je Sloga potegnila* krajši konec. Sama tekma je potekala v prvih dveh setih v velikih preobratih tako na eni kot na drugi strani mreže. V prvem nizu je Sloga zmagala dokaj prepričljivo in so Videm-čanke osvojile le dve točki. Ta nekoliko prelahka zmaga pa je domačinke v drugem nizu sprarvila iz tira in nasprotnice so Slogi vrnile milo za drago. Najlepši in najbolj izenačen pa je bil tretji niz. Žal pa je tudi ta pripadel Porziu in po vsej verjetnosti je bil prav ta odločilen. V četrtem je Sloga nadaljevala z enakim poletom. Po izdatnem vodstvu z 12:4 je nekoliko popustila, Videmčanke so zbrale še nekaj točk, toda preko 10 le niso zmogle. V zadnjem in odločilnem petem setu pa je Porzio prebolel krizo. Vse drugače pa je bilo pri slogašicah, katerim je pričelo v teh odločilnih posegih zmanjkovati moči. To je tudi razumljivo, saj je tekma trajala več kot dve uri. Kljub porazu je Sloga odigrala eno svojih boljših tekem. V tem srečanju se je najbolj izkazala Lo-redana Kralj, ki je igrala zanesljivo od začetka pa vse do konca. Nekaj dobrih posegov na mreži je pokazala tudi Luiza Grgič. G. F. 2. divizija UGSS A — Bor 2:3 (13:15, 7:15, 15:12, 15:11, 9:15) UGSS A: Battista, Covach, Rega, Zergueni, Scodellaro, Salvi, Albrigo. BOR: Nibrandt, Rauber, Božič, Bizjak, Cunja, Prašelj, Merkandel, Štoka in Jeza. SODNIK: Schiru, zapisnikar: Sattler. V zadnjem kolu prvega dela od* bojkarskega prvenstva druge divizije za članice, so odbojkarice Bora izbojevale tretjo zaporedno in obenem najtežjo zmago. V prvih dveh nastopih niso imele težkega dela, preteklo nedeljo pa ni bilo tako. «Plave» so nastopile močno okrnjene, in sicer brez Pemarčiče-ve, Jevnikarjeve in zadnje*čase vše boljše Kostnapflove. Odsotnost teh treh igralk (vseh treh tolkačic), se je dokaj poznala in to najbolj v napadu. Kljub tej pomanjkljivosti pa bi lahko borovke tudi to pot zmaigale s čistim 3:0 samo če bi po prvih dveh zmagovitih setih igrale še naprej pazljivo in odločno. Nasprotnice so nepazljivost skrbno izkoristile in stanje v setih izenačile. V zadnjem in odločilnem delu igre pa so slovenske igralke ponovno zaigrale kot v prvih dveh in izbojevale še tretjo zmR^o. Prav gotovo za nedeljski nastop zaslužijo vse igralke največjo pohvalo in še posebej pa Praši jeva, ki je odigrala svojo najboljšo tekmo. Po tej zmagi je Bor zaključil prvi del prvenstva zmagovito in je trdno na prvem mestu svoje skupine. G. F. V nedeljo balinarski turnir Gaje za dvojice Gaja bo v nedeljo priredila v propagandni balinarski kategoriji pokrajinsko tekmovanje za dvojice s tremi kroglami. Prireditelji sprejemajo prijave še danes od 18. do 20. ure v društvenih prostorih. Vpisnina za dvojice znaša 2.000 lir. Tekmovanje se bo začelo ob 9. uri. Med najboljše tekmovalce bodo razdelili poleg trofeje Gaja še šest pokalov, eno plaketo, osem zlatih kolajn, prvim štirim dvojicam pa bodo tudi povrnili stroške v skupnem znesku 60.000 lir. gala. Križani so imeli lahko delo, saj so se spoprijeli z zadnjim na lestvici, Interjem od Sv. Sobote, ter ga premagali s 3:0. Tekma je bila samogovor «plavih», ki so razpolagali s Tržačani kot so hoteli. Dosegli so tri zadetke, vendar bi lahko z večjo športno srečo in pazljivostjo napadalcev večkrat zatresli nasprotnikovo mrežo. Breg je imel težje deio. Enajsterica Esperie se mu je več časa upirala, kljub temu pa mu je u-spelo osvojiti obe dragoceni točki. V nedeljskem kolu sta se spoprijela med seboj Libertas in For-titudo, ki sodita med najboljše ekipe tega prvenstva. Proti pričakovanju je zmagal Fortitudo z 2:0, ter je tako omogočil, da je sedaj Vesna sama na vrhu lestvice. Sledi ji Breg s točko manj. Libertas, ki je doslej vodil, je na tretjem mestu s tremi točkami zaostanka in s tekmo manj. V prihodnjem kolu bo od slovenskih ekip igral samo Breg. Gostoval bo pri Inter SS, ki nima nobene možnosti niti za remi. IZIDI Breg — Esperia 2:1 Libertas — Fortitudo 0:2 Costalunga — Triestina 1:4 Inter SS — Vesna 0:3 LESTVICA Vesna 13 Breg 12 Libertas in Fortitudo 11 Triestina A 8 Esperia 5 Costalunga 2 Inter SS 0 PRIHODNJE KOLO 'Libertas - Esperia, Inter SS -Breg in Fortitudo - Costalunga. SKUPINA C Sodniška zvezna komisija je zaradi izgredov, ki so nastali med tekmo Ponziana - Don Bosco od vzela slednjemu pet točk. S tem je Don Bosco nazadoval od tretjega na šesto mesto. Nedeljska srečanja niso bila u-spešna za naši enajsterici: Union je .proti Giajrizzolam B komaj remiziral, Primorje pa je moralo kloniti proti prvouvrščenemu S. Gio-vanniju. V tekmi z Giarizzolami je Union še enkrat pokazal stare hibe. Podlonjerci niso bili preveč borbeni na sredini igrišča, zopet pa so popolnoma razočarali v napadu, kjer morajo nujno najti spretnega napadalca: Kljub 'tčm"'pomanjkljlvo-stšm pa se ekipa počasi pomika proti vrhu ter je že dohitela Primorje na tretjem mestu lestvice. Proti prvemu na’ lestvici' niso' mogli Prosečani pričakovati več kot časten poraz. Zgubili so s 3:0, vendar niso razočarali. Večkrat so nasprotnike nadigrali in tudi ogrožali njihova vrata, vendar to je bil sad podvigov ' posameznikov in ne ekipne igre. Svetoivančani so zmago zaslužili, čeprav niso prikazali prav dobrega nogometa. Union bo igral v nedeljo z Ro-sandro. Na papirju imajo Podlonjerci več možnosti za zmago, vendar bi jim lahko nespretnost napadalcev prekrižala račune. Upajmo, da bodo prav proti zadnjemu na lestvici dosegli toliko časa pričakovani zadetek. Primorje bo gostovalo pri Don Boscu. Ekipi se še nista srečali, zato je vsako predvidevanje tvegano. Menimo pa. da bodo Prosečani napeli vse sile ter dosegli pozitiven rezultat IZIDI Ponziana — Roianese 1:3 Union — Giarizzole B 0:0 Don Bosco — Rosandra 3:0 S. Giovanni — Primorje 3:0 LESTVICA S. Giovanni 14 Ponziana 9 Primorje, Union, Rodanese 7 Don Bosco 5 Giarizzole B 4 Rosandra 2 PRIHODNJE KOLO Ponziana - S. Giovanni, Roianese - Giarizzole B, Don Bosco - Primorje in Rosandra - Union. ZAČETNIKI Breg nadaljuje s slabimi nastopi. V zadnji tekmi ga je Ponziana premagala s klasičnim 2:0. Nedvomno se je ekipi nekaj zataknilo, saj je v zadnjih srečanjih precej popustila. Upajmo, da je kriza samo prehodna ter se bodo «plavi» čimprej vrnili k zmagi. V soboto bi morali odigrati tekmo med Libertasom in Zarjo. Ba-zovci pa se niso predstavili na i-grišču in so zato zgubili z 2:0 brez borbe. Naslednji nasprotnik Brega bo Muggesana, Zarja pa se bo spoprijela s Ponziano. IZIDI Zarja — Libertas b.b. 0:2 Breg — Ponziana 0:2 Inter SS — Zaule 1:2 Esperia Pio XII ■ Giarizzole 3:1 PRIHODNJE KOLO Muggesana - Breg, Libertas - E-speria Pio Xn, Ponziana - Zarja in Fortitudo - Zaule. M. K. TENIS REGGIO CALABRIA, 4. — Italija bo v teniškem tekmovanju za Davisov pokal nastopila jutri proti Avstriji . PO ZAKLJUČKU TURNIRJA TV V BEOGRADU Do nedelje v hali Tivoli košarka na visoki ravni Nastopale bodo SZ, Brazilija, Jugoslavija in Slovenija Po turnirju v Beogradu, ki ga je priredila jugoslovanska TV, bomo priča še enemu velikemu košarkarskemu dogodku. V Ljubljani bo namreč od danes do nedelje mednarodni košarkarski turnir, na katerem bodo nastopile naslednje reprezentance: Sovjetska zveza, Jugoslavija, Brazilija in reprezentanca Slovenije. Spored: DANES, 5. 5. 72 19.00 Jugoslavija — Brazilija 20.45 Sloveniia — SZ JUTRI, 6. 5. 72 19.00 Brazilija — SZ 20.45 Sloveniia — Jugoslavija NEDELJA, 7. 5. 72 16.30 Jugoslavija — SZ 18.15 Slovenija — Brazilija Vse tekme bodo v hali Tivoli, v Ljubljani. Ne moremo mimo tega turnirja, ne da bi omenili turnir v Beogradu. Kot je znano, je na turnirju TV prvo mesto osvojila Jugoslavija, ki je trikrat zmagala. Premagala je tudi SZ. Jugoslavija bo torej tudi na ljubljanskem turnirju favorit. Žeravica ima na razpolago dobro ekip«, ki učinkovito igra v napadu in odločno v obrambi. Predvsem pa sestavljajo reprezentanco ....................................... V PRVENSTVENI TEKMI ZCNL V NOVI GORICI Novogoriški derbi za Adrio iz Mirna Cotič je bi! strelec odločilnega gola NOVA GORICA: Prvenstvena nogometna tekma ZCNL. Igrišče v športnem parku. Gledalcev 1000. Sodnik Bertok iz Kopra. Vozila — Adria 0:1 VOZILA: Vuk, Kogoj. Uršič, Hlede, Cubela, Furlan, Marušič, Pi-kula, Petrovič, Cigoj. Peršolja (Bučan). ADRIA: Leban, Gorkič, Uranič, Ivčev, Cotič (Silič), Čargo, Frančeškin, Rosič (Piščanec), Fornazarič, Rabemak, Uršič STRELEC: v 44, minuti Cotič. ’ — ' * V‘' . 11 • .*»-<.« -W“*. »*» <»«« Tekma sama je bila ves Cas napeta in zanimiva^dPSfPtnika ,p0,, sta borbo začela vsak s svojimi željami. Vozila so na vsak način hotela zmago, saj bi jim le ta omogočala še naprej enakovredno borbo za dosego prvega mesta v tej ligi. Gostje iz Mirna pa so hoteli doseči zmago zato, ker bi jim le ta pomenila skoraj gotov obstanek v tej elitni družbi. Domačini so v začetku nevarno ogrožali vrata Lebana in v 9. minuti je sodnik Bertok izključil domačina Čubelo, ki je udaril nasprotnega igralca. Potem, ko so gostje zaigrali z igralcem več, so se dogodki na igrišču spremenili, saj sa gostje vse nevarneje napadali, domači napadalci pa so v mnogih priložnostih neverjetno grešili. Poudariti pa moramo, da je vratar A-drie, Leban, bil zelo zanesljiv v vratih in je še tako težke žoge z uspehom zaustavljal. V 44. minuti pa je po streljanju prekrška s samega roba kazenskega prostora, Cotič požrtvovalno skočil in z glavo poslal žogo v mrežo. Tudi v drugem polčasu se igra ni bistveno spremenila, temveč le to da so domačini za vsako silo hoteli rešiti točko ali dve. Toda požrtvovalni gostje se niso pustili presenetiti in so z res borbeno igro rezultat tudi obdržali. Zmaga, ki so jo dosegli jim je izredna spodbuda za ostale borbe v tej ligi. Domačini so razočarali. Kljub temu, da jih je spremljala smola pri strelih na vrata in da so igrali z igralcem manj, ne moramo razumeti, da so njihovi napadi tako mlačni in napadalci nič kaj preveč požrtvovalni. Spodrsljaj, ki so ga doživeli na domačem igrišču, bodo morali čimprej popraviti na tujem igrišču, če hočejo biti še kandidati za prvo mesto in s tem za napredovanje v višjo, to je v slovensko nogometno ligo. Rajmund Kolenc Boksarska prireditev v soboto v Gorici V okviru blagovnega sejma ESPO M EGO .'722 boi v soboto v- telovadnici Ginnastice Goriziane na Trgu Cesare Battisti meddeželno boksarsko srečanje z udeležbo kar šestih športnih zvez. Na sporedu bo 11 srečanj vseh kategorij, na katerih se bodo pomerili novinci in amaterji. Prireditvi bo prisostvoval italijanski prvak Petelinje teže Claudio' Piccolo. Jutrišnjo športno prireditev organizira go-riška boksarska zveza. igralci, ki so si med seboj enakovredni in to je za trenerja velika prednost. Poglavje zaise je čosič, ki je sicer steber moštva, bil bi pa lahko še koristnejši, če bi poenostavil svojo igro in se ne bi spuščal v tvegane podaje, «assists», ki so prava poslastica za občinstvo, a nekoristne za moštvo. Jugoslovanska reprezentanca je pravi odraz jugoslovanskega izenačenega prvenstva, uravnovešenosti sil, tekmovalnega vzdušja, dobre telesne in tehnične priprave. V odločilni tekmi v Beogradu proti SZ je to močno prišlo do izraza. Najprej se je uveljavil mladi Marovič, ki je bil pravo presenečenje za sovjetske reprezentante; nato je Tvrdič z meti od daleč zadeval iz vseh položajev, istočasno pa je Plečaš poskrbel za več košev. Ko obema ni šlo, je Kapičič postal tm v peti sovjetski obrambi. V poslednjih minutah pa sta Kneževič in Simonovič zadala nasprotniku končni udarec. Močna reprezentanca torej, različnih značajev (Simonovič borben, Plečaš iznajdljiv, Tvrdič hiter, Čermak u-ravnovešen itd.), katere pa veže skupna košarkarska mentaliteta. Da je SZ močna reprezentanca, o tem ni bilo dvoma. Dvomimo pa o velikem napredku, ki ga je r zadnjem času napravila SZ in o katerem se je toliko govorilo. Trener Kondrašin je sicer pustil posameznikom več prostosti, ki omogoča predvsem Sergiju Belovu, da izkoristi svojo mnogostra-nost tehničnih prvin. Igra reprezentance pa ostaja v bistvu kot pred nekaj leti. V Beogradu so jih sodniki močno oškodovali in priča smo bili nešportnim dogodkom, ki res niso v ponos sovjetski košarki. Zanimivo bo torej slediti tej reprezentanci v Ljubljani. Ugotovili bomo, če je bil spodrsljaj v Beogradu le slučajen. SZ namreč resno misli na osvojitev prvega mesta na olimpijskih igrah v Mtinchnu. Brazilija bo nastopila s svojo rezervno postavo. Le dva igralca (Ubiratan in Rubens) bosta enakovredna ostalim reprezentantom SZ in Jugoslavije. Zanimiv bo tudi nastop slovenske reprezentance, ki bo uvrščala vse najmočnejše domače igralce, in dva Američana. b. I. BOKS Ud-26. do 28. maja bo na, Rdi*-., skem večji mednarodni boksarski turnir. V, italijanski ekipi bo na njem nastopil tudi Goričan Claudio Piccolo. FIRENCE, 4. — V Firencah se bo jutri sestala evropska športna komisija Mednarodne odbojkarske zveze. Na zasedanju bodo sprejeli pomembne sklepe v zvezi z organizacijo odbojkarskega športa v Evropi. ......... BEZBOL NA MLADINSKIH IGRAH Primorec-Chiarbola 4:1 Trebenci so si le s težavo priborili to zmago. Metalec Malalan in njegov neposredni nasprotnik sta dejansko obvladovala vso tekmo in sta le poredkoma dala priložnost tolka-čem, da bi zadeli žogo. Tako si je Primorec izbojeval zmago le z redkimi udarci. Do teh sta prišla Mauro Kralj in Aldo Briščik. Ostali niso imeli priložnosti igrati v obrambi in jih zato lahko ocenimo le kot tolka-če Nasprotnike je rešil samo njihov metalec, saj se je ta ekipa sicer predstavila s slabo tehniko. Primorec in Alpina sta (po dveh zaradi slabega vremena odgodenih tekmah) še neporažena in prav ena od teh dveh bi morala postati zmagovalec turnirja, kar je pa bilo sicer predvideno. Ostale ekipe so namreč precej slabše. Odločilna tekma z Alpino bo na sporedu 14. maja. Proti Chiarboli so igrali: V. Milkovič (5), M. Kralj (8-4), A. Briščik (3), V. Malalan (1), D. Malalan (9), Sardoč (4), D. Briščik (8), A. Milkovič (7), I. Kralj (2). Izidi ostalih tekem (29. aprila); Chiarbola — Libertas 2tl CUS — Prosecco 5:0 Alpina — IHS 15:0 (1. maja) Libertas — Prosecco 19:0 Tekem 22. in 25. aprila zaradi slabega vremena niso odigrali. Novih datumov še niso objavili. Srečanje med Primorcem in IHS je zveza registrirala v korist Primorca, ker se IHS ni predstavil na igrišče. K. T. ^1 Je 50 Komandanti in z njimi operativni oficirji. Pri- p°rojx.yudi komandant Prešernove kapetan Mirko in z njim j* ko * ®rlov- Kar visela sta na konjih. Priskrbela sta si S(J80 se vračali čez progo, kjer so bili oddali ranjence. . Ow ^©lana in neprespana. ^kovj,°V 56 Je bil odlikoval v boju s četniki. Ko so jih v N . hapadli ob spremljanju divizijske godbe, je prvi vdrl jv s četo pobil polovico članov četniškega brigadnega t 80 *)ežali kar v spodnjem perilu skozi okna in vrata k je kf ®a Je Mirko vzel iz čete naravnost v brigadni štab, ^ghila že davno njegova želja. Četniki so se Orlovu vražje " .^slednje dni, ko je bila megla, so zajeli patruljo h ^ i Prevarall so jo, preoblečeni v partizane. Takoj ®°^ke napadel cel bataljon, toda napad se je pred v v° branjenimi položaji izjalovil. Med bojem so bradača ajew,Seb Petero njegovih borcev. Slišal je krike, še njemu, d marsičesa, je ledenela kri. Ves gozd je trepetal od Nd Y hieso. Enega pa so našli globlje v gozdu, razpetega 3 J6 dreves, obsojenega na počasno, še bolj grozno smrt. ? je J?1* tisti, ki je najbolj kričal... Kakšen hudičev izum, fc Orlov, ko Je dal posekati obe drevesi. Četniki so t3°ve YreC upognili dvoje dreves in mednju privezali jetnika. ^NvesT*0 bi trpel, če jih ne bi pregnali! Tako pa so sneli 50 Pozneje, ko se je zavedel, jim je povedal, kaj k Vji p 11 z ujetniki. 2 si je ogledal zmrcvarjene žrtve. Ko je na nekem on ^ človeško sroe, je v njem vse prekipelo... ^ Je bila Gorica polna teh podivjancev, ki so klali ljudi . do Soče... ^Pogovorom, kako bi napadli mesto, je dežurni na-Kidriča. Vstopil je mednje veder, nabit z voljo ,, j bftCev' s fanatičnim žarom v očeh jim je spregovoril : '1-Uj7Sed o položaju in njihovih nalogah. Na koncu pa «Jutri mora Gorica pasti!« Perne in komisar- Iztok sta se z drugimi vred na tihem bala pouličnih bojev v mestu. Premalo jih je bilo in vedeli so, da četniki nočejo priti njim v rake. Toda Kidrič jim je razpršil strah, ko je povedal, da je IV. armada že v Trstu in da jim bo pomagalo njeno topništvo. Zjutraj navsezgodaj je brigada Franceta Prešerna napadla železniško postajo in začela vdirati v mesto. Pokalo je na vseh straneh neba, kot bi se odprla zemlja... Perne se je priplazil v štabno opazovalnico, kjer sta sredi pobočja v stari avstrijski kaverni čepela kapetan Mirko in poročnik Orlov ter z daljnogledi spremljala napad. Topništvo, ki je res prišlo ponoči, jim je bilo dobrodošlo. «Kako gre?« je vprašal Pemc. «Upirajo se, pa jih počasi le lomimo, tovariš komandant,« je raportiral Mirko. Pemc je dvignil daljnogled. Pod njim se je lesketala od talečih se snegov narasla reka, čeznjo pa se je vzpenjal obokani most, prek katerega se morajo slej ali prej prebiti. Reka je bila svetlo modra kot nebo nad daljnimi gorami. Na vzhodu je vstajal rumenkast svit. Po bojišču pa je ležal sivkasto črn dim. Iznenada se je spodaj na cesti prebil skozi dimne zavese tank. Slišali so škripanje gosenic in drobeče se kamenje. Pripeljal je na sredo mostu in obstal. «Kdo pa naj bi to bil?« Je pomislil Pemc. «Najbrž so naši,« je menil Marko. Orlov pa je dodal: «Do-bro bo, če nam odpro pot naprej!« Medtem se Je odprla kupola. Nekdo je skočil iz tanka in kdove kaj je počel. Takoj se je vrnil v vozilo in zdrvel z njim naprej. «Saj ima nemški križ?!« je razočarano vzdihnil Orlov. Tedaj pa je že odjeknila strahovita eksplozija. Pred njihovimi očmi se je dvignil oblak kamenja in se prelomil. Drobci so frlell na vse strani, prav do njih so žvižgali po zraku. Potem je vsa kamnitna gmota zgrmela v vodo. Dvignila je peneče curke in za hip zaustavila reko. Voda se Je potem divje za- gnala v nenadno zapreko in jo preplavila s penečimi se valovi... Presenečenje je bilo popolno. Obrazi so se jim r*potegmili v užaljenost. «Mirko, kljub temu moramo v mesto! Ce ne, ne smeva pred oči Kidriču!« je rekel Pemc. Premaknili so se na ugodnejše položaje. Nemci so se silovito branili s Kalvarije, na železniški postaji pa so bala okna naježena z mitraljezi tipa MG 42. Šele ko jo je topništvo spremenilo v ruševine in se je zavila v dim in prah, je Mirko zapovedal brigadi juriš. Z vzklikom «hura» so prek mrtvih četnikov vdrli za bežečimi Nemci in četniki v mesto. Orlov je pobesnel. V pouličnih bojih so se tolkli z Nemci in bradatimi četniki. Toda brigado so podprli domačini, delavci in aktivistii, ki so nažigah na umikajoče se Nemce in četnike s streh in iz kletnih oken, kjer se jih je sovražnik najmanj nadejal. Komandantu Mirku so prišli poročat, da je napad terjal od brigade šestintrideset mrtvih in mnogo ranjenih. «Torej je najbolje, da najprej zavzamemo bolnišnico,« je dejal Orlov. Sovražnik se je umikal. Vdajale so se zdaj večje, zdaj manjše skupine, ki so jih sproti razoroževali. Po ulicah so vse križem ležali mrliči in se plazili ranjeni. Domačini so kar med bojem razobešali rdeče in slovenske zastave z rdečo zvezdo in parole: »Živela Jugoslavija!« «živeli osvoboditelji!« Major Pemc je še pred nočjo sporočil štabu korpusa in Borisu Kidriču, da je naloga opravljena in mesto zavzeto. Gradnikova brigada pa je tega dne zavzela Tržič. Že proti večeru so pridrle na tankih in avtomobilih predhodnice angleške novozelandske divizije. Prešernove! so jih zaustavili. Orlov se je razkoračil sredi mostu, kar je pomenilo: nikamor naprej, razen čez moje truplo! Angleškemu polkovniku je povedal, da je mesto že osvobojeno. To so Angleži lahko tudi sami videli, saj je vihralo na hišah morje zastav, na mostu pa je bila nekaj metrov dolgo geslo, napisano z rdečimi črkami: TUKAJ JE JUGO- SLAVIJA. TU SMO SLOVENCI! Toda Anglež je imel drugačno povelje. Zahteval je komandanta. Orlov je dal poklicati Mirka. Pripeljal se je z zaplenjenim nemškim avtomobilom. Angleški polkovnik in jugoslovanski kapetan sta si segla v roke. Mirko je skušal s pomočjo tolmača dopovedati Angležu, da jih ne sme pustiti v mesto, ker je že zavzeto — razen če se poveljstva sporazumejo drugače. Angleški polkovnik je ne glede na ukaz obrnil svoje vozilo. Strinjal se je s predlogom, naj bd se poveljstva sporazumela. «Glej jih, hudiče!« se je penil Orlov. «Ce ne bi bilo nas tukaj, bd šli do Ljubljane! To so zavezniki, ha!« Cez noč so se poveljstva sporazumela. Zaradi nekega višjega sporazuma v preteklosti, ld ga niso mogli razumeti, so morali spustiti zjutraj Angleže čez most... Reka vozil se je razlila v mesto. Angleži, Novozelandci In Američani s črnci... Med jugoslovanske in slovenske zastave so se začele boječe spuščati — posebno v centru mesta — posamezne italijanske trobojnice. Ljudje so vreli na ulice. Prvo srečanje partizanov z zahodnimi zavezniki je bilo skoraj veselo. Posebno črnci so med civiliste in partizansko vojsko metali čokolado in jih vihravo pozdravljali. »Kazno je, da so od vseh teh črni še najboljši,« je Orlov, ko je patruljiral po mestu in čutil, da jih Angleži, posebno oficirji, nekam nestrpno gledajo. «Bili smo norci! Prav je imel minerec Marko! Le čemu smo jim lajšali fronto! S kolikšnimi žrtvami smo rušili Nemcem proge in jim preprečevali dovoz enot na bojišča! Cim dlje bi jih bili Nemci držali v Italiji, tem kasneje bd prišli do sem!« »Prav imaš,« je menil komandant Mirko. «Res je, bi se razpočil od jeze, če W jih videl. Kdove kje je? V ofenzivi je izginil kot kafra, ko so ga poslali minirat Najbrž je padel. Ta ne bd kar tako zapustil brigade.« «Ne boj se zanj. Kopriva ne pozebe. Je že luknjo za zadnje, najbolj vroče dni!« (Nadaltevanje sledi) Uredništvo Podružnica Uprava TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 794 638 33 82 795 823 Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Oglasni oddelek TRST Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana Gradeče 10/11 nad. telefon 22 ZU' Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400. osmrtnice >n sožaha 200 ur .Mali oglas* 80 lir beseda Oglasi za tržaško in gonško pokrajino se naročalo P vseh drugih pokrajin Italije or* 5 oglasnem oadelku ali upravi. Stran 6 5. maja 1972 Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska Z1T OD POROČILA POLICIJE IN PRIJAVE ZLOČINOV V RIŽARNI po pmsmanvi letala dc s v sofijo ŠIRI SE ODPOR PROTI POLKOVNIKOM PRETEKLO JE ŽE NAD 26 LET T"* syerilci ®f'#.b?djli TODA PROCESA ŠE NI BILO P°tnike m P®sadh° letala Objavljamo fotokopijo izredno važnega dokumenta. Gre za poročilo, ki ga je 6.12.1945 poslal preiskovalni kriminalistični oddelek Civilne policije drž. pravdniku o najdbi posmrtnih ostankov in pepela pod razvalinami porušenega krematorija v Rižarni, ter za prijavo sodišču. Prevod dokumenta se glasi: Policija Julijske krajine Preiskovalni kriminalistični oddelek Štev. 13392 Trst, 6.12.1945 Predmet: Rižarna pri Sv. Soboti - bivša čistilnica riža (najdba posmrtnih ostankov) Državnemu pravdništvu Trst Pošiljamo priloženi zapisnik o najdbi človeških kosti in pepela, ki so prišli na dan med delom za odstranitev ruševin omenjene zgradbe, ki so jo nemške SS, kot je znano, uredile za zapor in kjer izhaja, da je bila zgrajena »kre-matorijska peč, v kateri so sežigali žrtve nacistične krutosti, med katerimi zelo mnogo Judov. Posmrtni ostanki so bili v 3 papirnatih vrečah za cement, ki so bile ob zrušitvi stavbe zaradi eksplozije povzročene od samih Nemcev, očitno pripravljene za običajni prenos k morju, kjer so jih odmetavali. Iz pričevanj, zbranih med delavci čistilnice pri Sv. Soboti, namreč. izhaja, da sta vsak dan dva Nemca hodila z vrečami na ramenih k pomolčku čistilnice in jih tam izpraznjevala v morje. Posmrtni ostanki, med katerimi so se našli pomešani osebni predmeti, ki bodo služili za morebitno identifikacijo žrtev, so še vedno na kraju v pričakovanju dovoljenja tega pravdništva za njihovo odstranitev. Znano je. do neki odbor «Kra-jevnega osvobodilnega sveta* namerava svečano počastiti žrtve ob pokopu omenjenih posmrtnih o-stankov. Viceintendant (Podpis nečitljiv) Izdano je bilo zaprošeno dovoljenje za odstranitev in pokop pepela ter posmrtnih ostankov, ki jih m mogoče spoznati. Za druge predmete bo poskrbel preiskovalni urad tržaškega civ. in kaz. sodišča, kateremu se izroča prijava za formalno preiskavo proti neznanim storiteljem pokolov. Trst, 6.12.1945 Pomočnik državnega pravdnika (Podpis nečitljiv) V. in ker obravnava dejanja ne pritiče sodni oblasti P.Q.M. (Zaradi tega razloga) V. čl 28 Odreja, da se akti izročijo uradu J.T. pri Izrednem porotnem sodišču v Trstu. Civilno in kazensko sodišče Trst, 19.12.1945 Preiskovalni sodnik (Podpis nečitljiv) Preteklo je torej že več kot 26 let od poročila policije in prijave sodišču, toda procesa še ni bilo. Pred šestimi leti so proti glavnim krivcem zločinov v Rižarni uvedle preiskavo nemške sodne oblasti, pred dvema letoma pa preiskovalni sodnik pri tržaškem kazenskem sodišču. Kljub težavam, po toliko letih molka in zavlačevanje, je bilo zbranega precej dokaznega gradiva, ki zadostuje za sojenje in obsodbo krivcev, ki niso več «neznani», toda vedno bolj postaja očitno, da nekateri krogi ne mu-rajo tega procesa, drugi pa bi ga hoteli omejiti ter mu odvzeti njegovo resnično, zgodovinsko - politično vsebino. Rižarna je bila proglašena za narodni spomenik, ker je bila edino nacistično uničevalno taborišče v Italiji, ker so tam mučili in sežgali več tisoč borcev za svobodo in žrtev nacističnega terorja. Slovencev, Italijanov, Hrvatov in Judov. Zakaj se torej sodna oblast toliko obotavlja pri iskanju resnice, ugotovitve krivd in obsodbi krivcev? Sodne oblasti so za to poklicane in zadolžene, kot sta na veliki svečanosti v Rižarni. 24. aprila, poudarita tudi tržaški župan Spac-cini in minister Donat-Cattin. Iz Rižarne se vedno močneje dviga klic po pravici in po resnici! (Kopijo dokumenta hranijo v arhivu deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini kct je razvidno iz pečatov na objavljeni fotokopiji). Policija nadaljuje hišne preiskave ~-r Vj fc»eOSl» AL F06lT •7 POLIŽI A DELLA VENEZIA GlULji ,■ DIVISIONE CRIMINALE INVESTIGATIVA vč-1458. Atenski študentje so zasedli fakulteto za gospodarske vede Atentat na poveljnika turške policije Stroge kazni za 13 turških rodoljubov .t*'' .THiesTfe. ii...........6/12/_ 19.45.......................... X* ' V- I.V,. St*- f - v "Risier* 'dl'Sftiat« Sabba ex Pilatura dl Riso (rtntfenimento rasti r0MtT7°>' /•—N V • L s- -v t .V' f» mortali). Alla„Srocura. di Statd. . \... ■ TRIESTE •V.*. 'c- ■ K-. Si tfasmett* 1'accluso verbale di.rinvenimentd di ossa e cenerl »»»"« venuti &11& luce durante i lavori di rimozione f dalle macerid dali'edificio ia oggatto čhe, bota i ttoto, era ata«. do adibito a čaroara flalle SS ge rmaniche 6- dovd risulta esser le . ■ arse (stato oostruit^ un *forno-orematoib" ia cul veiUvano vittima della ferocia nazzista fra *eai£i per 1'eventuale identifiča-2ione delle vittima cul appartennero.si troWno tuttora sul pošto _in atteaa del nullaosta alla rimozione da. part« di codesta Proou« Risu.lta cha un comitato dal " Cona igli o di Liberazibna l6f- •> cale^intende tributara solenni onoranze ali« vittima nel dar aepol» jž’- ?t % :. J* iv < KV i.' ; i MILAN, 4. — Milanski sodniki so tudi danes odredili številne hišne preiskave na domovih pripadnikov izvenparlamentarnih gibanj v zvezi z odkritjem dveh skladišč orožja, kj naj bi pripadali skrivnostni levičarski organizaciji »Brigate ros-se». Kot je znano policija trdi, da je v skladiščih odkrila tudi dokumente, ki naj bi dokazovali, da so pripadniki omenjene organizacije že pripravili načrt za ugrabitev nekaterih pomembnih političnih in gospodarskih osebnosti. V tej zvezi se je izvedelo, da agenti diskretno stražijo, najvidnejše predstavnike milanskega gospodarskega sveta. • v, Vit, ... -j -j - H' t ič /1 r-- sr-'"- ' - .• r< • V'1.v•' f.j • - i. . • ‘ . • p Ja dj&p+r04* J,' brneče' :';7: / ;5 •' Tuezte, li_——JZz&zVb j U Utrmimi $TOPAc ii* I-..- •v ij: •. •. Iv ' v . . i . : vf-'/"■ i / i ~ t • - • •> •• »1 * - .■ v \ mm JJJ . .-V 'pr , * • .i SOFIJA, 4. — Štirje pripadniki turške revolucionarne vojske, ki so včeraj preusmerili letalo, ki je bilo namenjeno v Istambul, so se danes predali bolgarskim oblastem. Gverilci so osvobodili potnike in posadko ter so nato zapustili letalo ter so izročili orožje bolgarski policiji. Gverilci so preusmerili letalo v Sofijo včeraj med poletom od Ankare Istambul. Za osvoboditev 61 potnikov in 5 članov posadke so zahtevali od turške vlade, naj osvobodi 6 zaprtih pripadnikov Ljudske revolucionarne vojske, naj ukine zakon proti stavkam in naj zbriše vse dolgove kmetov s turško državno banko. Takoj ko se je zvedelo za zahteve gverilcev, se je sestala vlada v Ankari, na letališče bolgarske prestolnice pa so prihiteli diplomati turškega veleposlaništva, ki so začeli pogajanja z ugrabitelji. Danes zjutraj se je izvedelo, da je turška vlada zavrnila vse zahteve gverilcev, pristala pa je na priznanje političnega zavetišča mladim gverilcem s strani bolgarske vlade. Kaže, da so se mladeniči ob tej novici predali in so osvobodili potnike in posadko. Danes zjutraj je skupina gverilcev Ankari napadla poveljnika turške policije generala Kemalettina Ekena. Med oboroženim spopadom z žandarji je padel eden izmed napadalcev. Ge neral, njegova žena in njegov šofer so bili hudo ranjeni iri so jih prepe ljali v bolnišnico. Takoj po atentatu je štab turške vojske mobiliziral vojaštvo in začasno ukinil vse dopuste častnikov in vojakov. Posebno vojaško sodišče v Istam-bulu je danes obsodilo 13 oseb na zelo stroge zaporne kazni, češ da so skušali s silo prevzeti oblast v državi. Pred sodiščem se je moralo zagovarjati 83 oseb, od katerih so sodniki oprostili 70. Za obsojence je javni tožilec zahteval smrtno kazen, sodniki pa so bili bolj »usmiljeni* in so jih obsodili na več kot trideset let ječe. terih je eden imel odprta vrata. Približal se je in je vprašal mladeniče, kaj delajo. «Ob tem vprašanju mr- je skupina pobalinov obstopila in me podrla na tla. Nekdo izmed njih je segel z roko v žep. Mislil sem, da bo vzel revolver, zato sem bliskovito segel po svojem orožju in sem ustrelil*, je dejal Maniscalco. Eden izmed napadalcev je padel na tla. Čuvaj je ukazal mladeničem naj ga prepeljejo v bolnišnico, sam pa je obvestil policijo. Ko so pripeljali tovariša v bolnišnico, so se Bruno Schenone, Gae-tano Gardini in Salvatore Zuanaz-zi skušali oddaljiti, vendar policija jih je kmalu potem ustavila. Kmalu nato je namestnik državnega Napaden čuvaj streljal in ubil mladega napadalca GENOVA, 4. — Skupina mladeničev je danes ponoči napadla 50-letnega genovskega nočnega čuvaja Giovanrvija Maniscalca, ki je zahteval, od mladeničev, naj mu pokažejo osebne dokumente. Skupina je obstopila čuvaja, ga vrgla na tla in ga začela brcati. Tedaj je Maniscalco potegnil iz toka samokres in sprožil strel, ki je zadel enega izmed mladeničev. Ta, 21-letni Ivo Pierani, je umrl takoj po prevozu v bolnišnico. O dogodku je policijo telefonsko obvestil sam čuvaj, mladeniči pa so peljali ranjenega tovariša v bolnišnico. Maniscalco je nato povedal, da je v Ulici Sampierdarena opazil tri ustavljene avtomobile, od ka- ATENE, 4. — Preteklo noč je sku- | bili. last ameriških državljanov. pina naprednih študentov zasedla e- j za atentat v neposredni bližini fi81*" ‘coskega veleposlaništva prav v on-11’ konomsko fakulteto atenske univerze. Vzklikali so: «Smrt vojaški junti, proč z Američani, svobodne volitve, svobodna Grčija!* Podobna gesla so tudi zapisali na zidovih univerzitetnega poslopja. Akademske oblasti so danes zjutraj menjale vse ključavnice vhodov ” fakulteto, sicer pa je malo verjetno, da bo tak poseg lahko zaustavil protest študentov. Treba je pomisliti, da so tudi študentje politehnika že pred časom začeli splošno stavko, ki še traja. Danes je policija potrdila, da je aretirala tri pripadnike gibanja »AAA* (odporništvo, neodvisnost, osvoboditev). Gre za nekdanjega letalskega generala Anastasiosa Minisa, za pediatra Stephanosa Pandelaiisa in arhitekta Alexandra Zanosa. Dolžijo ah, da so izvedli vrsto bomtmn atentatov. Po mnenju policije naj b' bili od- pravdnika dr. Jacone izdal ukaz, naj | govorni za ^ bombnih atentatov, pri aretirajo tri mladeniče. 'katerih so bili poškodovani avtomo- PO TRAGIČNEM POŽARU V KELLOGU Oseminpetdeset delavcev še vedno v rovih rudnika Uprava rudnika je bila večkrat prijavljena, ker ni spoštovala vseh varnostnih predpisov KELLOG (Idaho), 4. — Več sto oseb še vedno čaka pred vhodom rudnika srebra »Sunshine*, da bi izvedelo za usodo 58 delavcev, ki so še vedno zaprti v rovih več sto metrov pod zemljo. Čas, je najhujši sovražnik teh ljudi, saj kot minevajo minute tako se možnost, da bi rešili nesrečne delavce, stalno manjša. Danes ponoči so nekateri duhovniki, ki so prihiteli na kraj nesreče, obvestili svojce, da bodo morali čakati še precej ur, preden bodo kaj izvedeli o sorodnikih. Dodali so tudi, da zelo verjetno večina rudarjev, ki so se nahajali v bližini glavnega rova v trenutku, ko je izbruhnil požar, ne bo preživela tragedije. Kar zadeva tragičen obračun požara do sedaj ni nobenih novosti. 108 delavcev se je rešilo, 82 pa sta ogenj in gost dim preprečila beg na prosto. Od teh so reševalne ekipe doslej našle 24 trupel, vendar saimo 11 od teh so prinesli iz rovov. Včeraj pozno zvečer so nekateri funkcionarji sporočili, da so našli 29 trupel, pozneje pa so se zavedeli, da so 5 trupel prešteli dvakrat. Ravnatelj zveznega urada za rudnike dr. Albert Osbom, ki je prihitel na kraj nesreče, je izjavil, da so pristojni organi v zadnjih dveh letih pregledali rudnik «Sunshine» vsaj petkrat. Delavci so večkrat prijavili upravo, ker ni spoštovala varnostnih predpisov in podporni stebri so bili prešibki in preredki. Osbom je dodal, da so oblasti odredile ustrezna popravila, do sedaj pa ni še nihče prijavil uprave tovarne zaradi nevarnosti požara. 21-letni delavec Byron Schulz, ki je bil zaposlen pri dvigalih, je v bolnišnici izjavil časnikarjem, da v rudniku ni bilo nobene organizacije in da nihče izmed delavcev ni vedel, kaj mora storiti. Podravna-telj rudnika Chase pa je dejal, da je uprava večkrat priredila vaje proti požaru. Minister za notranje zadeve Morton, ki je prihitel na kraj nesreče po Nixonovem naročilu, je izjavil, da so reševalne ekipe do sedaj na redile vse kar je bilo y njihovih močeh za rešitev nesrečnih delavcev. Letalstvo ZDA je poslalo Kellog dve posebni transportni letali, ki sta opremljeni z elektronskimi aparaturami, ki bodo omogočile lokalizacijo delavcev. ko je bil v Grčiji francoski zunanji minister. Včeraj je vlada sporočila, da s0 j?/ javili posebnemu vojaškemu sodu* še nadaljnjih 5 članov Lajne organ zacije «20. oktober* pod obtožbo « rorizma s peklenskimi stroji*-izmed obtožencev sta delavca, pa študent. Močno neurje opustošilo Mehiko CIUDAD MEXICO. 4. - Ze'“ močno neurje je danes zajelo hiko in predvsem področja oko* prestolnice. Po prvih usotovitvan kaže. da ie približno 50 ljudi bilo življenje, 216 je bilo nih, 10.000 ljudi pa je bilo ob hišo-Po fragmentarnih vesteh kaže. 08 je v samem mestecu San Andnea bližini prestolnice 13 mrtvih. 20 n18 pa je porušenih. Žrtve so utonile v morju bla ali pa jih ie zasulo kamenje, kat«; ro je valila voda neke reke, ** je prestopila bregove zaradi obi nega deževja. Reševalne ekipe n*" še prišle do področij, kjer sta je in poplava povzročila razdejanje, zaradi izredno sla®18 vremenskih razmer. Pirnatova in Maleševa razstava v Idriji IDRIJA, 4. - V idrijski gal leriji bo do sobote odprta razstava s lij481' skih in grafičnih del Mihe MaleSj pred in njegovega sovrstnika, že 24 leti umrlega Nikolaja Pirnata-Prireditev je dragocen prispevek spoznavanju zgodnejših risars» del kiparja Nikolaja Pirnata. JV razstavi so zastopane drobne P*Vr. tove risbe, skice ter študije. To JV natovo obrobno delo sega v 1922 d0 1928 in kaže začetek us^T, rjanja tega poleg Hinka Smrek3 najpomembnejšega karikaturista Slovenskem v obdobju med vojn33*!' Miha Maleš, prikazuje ob tej Pjj ložnostd poleg starejših grafik J nekaj novejših del, med katernt* , odlikujejo posebno krajinski 31011 Enaindvajset deklet utonilo v brodolomu ribiške barke LA CANEA (KRETA), 4. — Enaindvajset deklet med 13. in 16. letom starosti je izgubilo življenje v brodolomu ribiške barke. Dekleta so se vkrcala na barko za manjši izlet. Reševalne ekipe niso doslej še ugotovile vzrokov tragedije Revija primorskih harmonikarjev v Idriji IDRIJA, 4. — Društvo 6“""]^ pedagogov Primorske, Zveza kuJjV no - prosvetnih organizacij in ^ bena šola v Idriji pripravljaj0^. nedeljo tradicionalno revijo TfVjj) skih harmonikarjev. Sodelovali ^ učenci glasbenih šol iz domala ^ večjih krajev na Primorskena Glasoena matica iz Trsta. ’////žŽ//, •* / I fr PETEK, 5. MAJA 1972 TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 14.15, 17.15, 20.15, 22.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.00 Opoldne z vami: 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost književnost in prireditve; 18.50 Sodobni slov. skladatelji; 19.10 Liki iz naše preteklosti; 19.20 Zbor in folklora; 20.00 šport; 20.30 Gospodarstvo in delo; 20.50 Operni o-dlomki; 21.30 Plesi iz vsega sveta; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Glasba za mlade; 16.20 Lirike deželnih avtorjev. KOPER 6.30, 7.00, 12.30, 17.00, 19.15, 22.00 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 9.15 Juke box; 10.05 Medigra; 10.25 Prisluhnimo jim; 11-00 Operni odlomki; 11.30 Sodobni pevci; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Tretja stran; 14.15 Polke in valčki; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Top pops; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Mladi izvajalci; 16.40 Kulturna panorama; 17.10 Orkestri; ,17.30 Jazz; 18.00 Simf. koncert; 19.30 Prenos RL; 22.15 Glasbena oddaja; 22.35 Slov. kvartet za godala; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 17.00, 22.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 13.15 Poje Bing Crosby; '13.30 Radijska igra; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 18.20 Kako in zakaj; 18-55 Operni odlomki; 19.30 Plošče; 20.00 Odhod in prihod; 21.00 Volilna tribuna; 22.15 Simf. koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30* 9.30, 10.30, 12.30. 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojejo Credence Cleanvater Revival in Don Backy; 8.40 Operni odlomki; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Plošče; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 Glasbena oddaja; 13.00 «Hit parade*; 14.00 in 15.00 Plošče; 16.00 Draga RAI; 18.15 Plošče; 18.40 Vprašaj; 20.10 Bacharacho-ve popevke; 21.00 Plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.20 Lahka glasba. zvoki iz logov domačih; Literarni nokturno; 23.15 pred polnočjo. 23.05 Jazz ITAL. TELEVIZIJA III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Glasba in poezija; 11.45 Polifon-ske skladbe: 12.20 Avantgarda; 13.00 Medigra; 14.00 Otroški kotiček; 14.30 Komorne skladbe; 15.15 Stravinskijeva opera: 16.15 Ital. sodobna glasba; 17.45 Otroški vrtec; 18.45 Mali planet; 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.45 Ital. kinematografija; 21.30 Violinist L. A. Vinachi. 10.30 TV v šoli; 12.30 Kulturna oddaja: 13.00 življenje doma; 13.30 Dnevnik; 14.00 Tečaj francoščine; 15.00 TV v šoli: Tečaj angleščine; 16.00 Srednja šola; 16.30 Višja srednja šola; 17.00 TV za najmlajše: TV film — Tam, kjer je vedno poletje; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: Srečanja in predlogi; 18.10 TV film — Medved Ben; 18.45 Glasbeni prostor; 19.15 Kulturna oddaja: Vohunstvo med evropskim odporniškim gibanjem; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Volilna tribuna: Stranke pozivajo volivce; 22.00 Detektivka: Lunino kamenje, V. nad.; 23.00 Dnevnik. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Nabožna glasba; 10.20 Ital. glasba; 11.00 Medigra; 12.40 Simf. koncert; 14.10 Ital sodobna glasba. II. KANAL 15.00 Neposreden prenos športnega dogodka; 18.30 Oddaja o pedagogiki; 21.00 Dnevnik; 21.15 Na pozorišču življenja; 22.15 Vojna dveh rož — TV priredba. JUG. TELEVIZIJA SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00. 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.35 Z orkestrom A. Bernard: 10.20 Fh-i vas doma; 12.10 «Spomladnd dan*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli in godci; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Kaj vam pripoveduje glasba; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Ob lahki glasbi: 16.00 »Vrtiljak*; J6.40 Z orkestrom Hotter; 17.10 Človek in zdravje; 17.20 Operni koncert; 18.50 Ogledalo našega časa; 20.00 Naj narodi pojo...; 20.30 »Top pops 13»; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in 9.35 TV v šoli; TV vrtec, mo torji, NOB, Kalifornija, Ekviva lenca; 11.00 Angleščina; 14.40 TV v šoli; 16.10 Osnove splošne izo brazbe: Srbohrvaščina; 17.25 Ve liki lovec Hamahamahama; 18.05 Obzornik; 18.20 Obisk iz Italije. 18.40 Gospodinjski pripomočki: Na mizni elekrični aparati; 18.50 Ekonomsko izrazoslovje: Družbeni do govor; 18.55 Mestece Peyton; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Kviz 72; 21.40 Posnetek košarke Jugoslavija — Brazilija; 23.00 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Po ročila; 20.30 Dokumentarec: Eden izmed Odisejevih otokov; 20.45 TV film London; 21.45 Ray Anthony shovv. V Piranu tradicionalno srečanje pisateljev KOPER, 4. - Od 12. do 15-bo v Piranu tradicionalno pisateljev, ki ga organizirata i-----u—- * — o— o"---- . 5ji štvo slovenskih književnikov^3^ venskih centrov PEN-klub. P00 70 pisateljev iz Avstrije, Bolf?3*^ Velike Britanije ter več druž®^ ropskih držav in iz vseh i3® p vanskih republik bo obravnaval0^ katera vprašanja sodobne j pod skupnim naslovom »kaj hoč° Krištof Kolumb je bil Irec! irskega porekla. Po irskih -je bil ta pomorščak srednje ^ 0 ke postave, imel je modre °y rdečo brado in prav enake , f tudi lase. Razen tega ni voriti italijanski. K tem »dokazom* je dal še, da je Irec Lynch glavnem po Sredozemlju >° si II de ša 'n. ji W: to Da se »ji tel pr, Vi< »d: titi 'er 1 va, Dej % p ftei Itoo sed. C voj, ta | svei h1* Hod ** tj,.. Joti % H »e , tjst. 'ei MEXICO CIUDAD, 4. -fu Kolumbu ne dajo rr“rn»0ji)l' ti. Vsi se potegujejo zanj. ^ pravijo, da je njihov, ItalU3.1^ n/ je njihov, sedaj pa se 0žSjjP celo Irci, ki trdijo, da je Kolumb njihov rojak. Ker da se tudi za odkritje <$ potegujejo mnogi, saj še nj. tega, ko so se za to zaie11 / 'f govati celo Maročani, tako seznam odkriteljev Amerike v y daljši, bomo tudi zahteve beležili kot eno izmed zani3*1 naših dni. , i Te dni se je oglasil v z'^jf tem k besedi ameriški se3^ V, skega porekla James Buck*wy trdi. da Krištof Kolumb tli % j< Italijan niti Španec, pač P.3 'f njegovo pravo ime Lynch 13 irskega norekla Pn irskih ž3jyif .iai S 5* 5 s Sle *tta > S; 5» 'H':* A N Se V -S, s * tedanji gospodarji prisilili L? niti irsko ime Lynch v ita3^ ; ime. _ SvedsM ^ o*Fl STOCKHOLM. 4. iament je sklenil, da bo lijem letos prepovedan . mm letalom prelet švedsk^tf koj je treba dodati, da t« ved velja izključno tom, ne pa vojaškim, pa moremo za Švedsko reči. . w v sedanji svetovni oboroževanj/ mi. kljub svojim možnosti33*, f ska ne poganja za neki3* venstvi. *yi i s 4vt A i t s s s