-----    349    -----
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja, — Iz zbornice poslancev imamo dozdaj dve važni razpravi omeniti: ena zadeva proračun državnih stroškov in dohodkov za prihodnje leto, drugaribsko postavo. Minister denarstva je naštel stroške prihodnjega leta na 403 milijone 869.876 gold., tedaj stroškov zopet za 21 milijonov in 687.827 gold. več kakor dohodkov, katerih primanjkava se ima pokriti s povišanim davkom in zaj emom (posojilom). To je zel6 osupnilo vse poslance, posebno pa še usta-voverce, ki nam v eno mer pridigovajo , da le njihova sistema Avstrijo pripelje v bolji stan! Po poročilu ministrovem odpadejo pa v prihodnjem letu tako imenovani „Stremajerjevi groši*', po takem tedaj ne bode več treba duhovnov naših deliti v 3 vrste: „8ubven-cijoniranih", „ne8ubvencijoniranih^' in pa „reprobiranih*^ — Druga dogodba v državnem zboru, ki pa je zel6 osupnila poslance naše (državnopravne) stranke, bila je ta, da je ministerstvo državnemu zboru v obravnavo izročilo postavo za ribštvo, katera po pravilu deželnih ustav od leta 1861 in državne temeljne postave od 21. decembra 1867 spada v področje deželnih zborov. Baron Baum in posebno naš Herman sta jasno dokazala ustavolom,   če   se   obravnava   te postave vzame
deželnim zborom; al le bob sta metala v steno v tem državnem zboru, ki je deželnim zborom cel6 v zel ustavno pravico, poslance voliti v državni zbor! Herman je v svojem govoru tako odkritosrčno in resnično razložil pogubno postopanje sedanje sisteme, da vsak pravi Avstrijan mora želeti, da bi njegov govor ne ostal — klic vpijočega v puščavi. Prihodnjič prinesemo ves Hermanov govor in danes le rečemo: slava, slava možu naše stranke! „Druge glave, druge misli!" Tako moramo zaklicati, ako vidimo, da sedanje ministerstvo po vse drugačnih potih centralizma hodi, kakor je hodilo ministerstvo leta 1867, ko je družbi kmetijski Kranjski deželna vlada poslala izdelani načrt postave za varstvo ribštva s temi besedami: ,,2luf @runb tet nebenfolgenben, mit bem 1^. 2)?imfteria(«Sr(ag t)om 11. 5dnnet 1867 3. 24/8t. M. ]^era6ge{angten SJegierung^tjorlage far ba§ ^erjogtfjum (Sal^burg unb ba§ tontgreic^ ©o^men foH eine gifc^eretorbnung fiir ^rain mit Seradfic^tigung ber fpe^teaeu Šebitrfniffe entmorfen unb a(§ 9tegierung§t)ortQge fiir ben frau nif^Ctt Šanbtog »orfcereitet n^erben." Tako je mislilo mi-nisterstvo leta 1867 — anno 1876 pa centralizem celo ribe in rake v posamesnih deželah loviti prilastuje sebi— „ad  majorem gloriam be§ t3olf^n3irt]^f(^aftIicf>en ^luf^
Iz lurskega bojisca, — Bitve, ki so bile skonca tako goste, so na obeh krajih, v Bosni in Hercegovini, zel6 prenehale. Ustajniki po hribih in od narave zava rovanih krajih vtaborjeni skrbno opazujejo Turške čete in jih prijemajo le pri ugodnih prilikah, da jim vzamejo živeža in streliva. Ker se zima bliža, se je na obeh krajih mnogo spremenilo. Zima namreč tare oboje, posebno pa Turke, katerim ljudi sicer ne manjka, pač pa vsega druzega, zlasti za zimo pripravne obleke. Zdaj že veliko trpe pred mrazom in gladom, več še, ko pa ustajniskih puškah. Okoli Trebinja, v katerem so Turki že delj časa zaprti, pričela se je goveja in konjska kuga, ki se je že v Dalmacijo zatrosila. Splošna misel je ta^ da Turčija celo zimo ne bo v stanu vzdržati vojske. — Begunov je na Avstrijsko-ogerski zemlji toliko, da naša vlada po poročilih Pestanskih listov za-nje izdd po 10.000 gold. na dan; vsak odrašen možak dobiva po 7 kraje, ženske in otroci pa po 3^2 ^^r. na dan. — O turških grozovitostih, ki jih uganjajo cel6 na Srbski in Avstrijski zemlji, listi vedno še poročajo. — Srbska in Orna-gora ste še zdaj mirni, v Srbiji je postal prvi minister Kaljevic, ki pri Slovanih ni posebno v dobrem spominu. Pri Bojini, kjer so bile 21. in 23. hude bitve, vodi ustajniško četo mladi Peter Karadjordjevic pod imenom Mrkunič. To utegne pomenljivo biti za kneza Milana, v katerem, kakor se vidi, ni več prave krvi Obrenovičev. Zato je pa narod pri ženitvi njegovi se zel6 mrzlo obnašal. Pri pojedini je knez napil samo Ruskemu čaru. — Koliko je Turčija dolžna samo Angležem , o tem prinaša „Augsb. Allg. Ztg.'* natančna poročila. Po teh je več ko dve tretjini vseh Turških državnih zadolžnic v Angleških rokah, tako da od 110 milijonov gold., katere Turčija plačuje vsako leto za obresti, gre na Angleško najmanj 70 milijonov. Po konkursu Turškem zgub6 Angleži vsako leto najmanj 37 milijonov. Zato se je njihovo prijateljstvo brž pre-menilo v sovraštvo in Turčija je zgubila vse svoje po--prejšnje prijatelje — izvzemsi menda Avstrijo.