Poštnina pla&ns ▼ gotovfaL Leto IX.. št. 15. r jutbo» xel. st m «> Llnbflana, ponedeljek IL aprila Cena t Din Dpravrnstvo Ljubljana, Knafljeva Ó - Telefon St 3122 3123, 3124, 3125 3126 Čnseratni oddelek: LJubljana, šelen-öurgova ul. — Tel 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon ét 2455. Podružnica Celle Kocenova ulica 2* — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvore St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum- eartnerja. Ponedeljska Izdaja „življenje In svet11 Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon «t 3122. 3123 3124. 3125 tn 312«. Ponedeljska izdaja »Jutra« tznaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej tn velja po pošti prejemana Din 4.-. po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečna Maribor Grajski trg št. 7, Telefon ŠL 2440. Celja. Strossmayerjer» BL 1. TAL 68, Rokopisi se n« vračajo. — Oglasi pe tarifa. FRANCIJA IMA NOVO VLADO BREZ LJUDSKE FRONTE Daladier je sestavil vlado sredine brez sodelovanja socialistov, ki pa zavzemajo napram njegovi vladi za sedaj nevtralno stališče Pariz, 10 aprila, p. Danes popoldne ob H je Datadier končal svoja pogajanja za sestavo nove vlade Maio po 14. se je v srmistrstvu za narodno obrambo sestal s člani nove vlade nakar so skupno odšli v EUzejsko palačo, da se predstavijo predsedniku republike Ob 15 je bila objavljena naslednja lista nove vlade. ministrski predsednik in minister za narodno obrambo: Datadier; podpredsednik vlade m minister za koordinacijo gospodarstva. Chautemps. minister za narodno gospodarstvo: Raymond Patrenotre; notranji minister: Albert Srraut; zunanji minister: Georges Bonnet, minister za gradbe. Frossard; minister za delo: Ramad.er; minister za letalstvo: Guy la Chambre; minister za vojno mornarico: Cham-jsinchi; minister za kolonije' Georges Mandel; minister za narodno prosveto: Jean 2ay; minister za pokojnine: Champetier «le E i bes; kmetijski minister: Queille; trgovinski minister: Genatin; poštni minister- Juies Guiliet; minister za trgovinsko mornarico: de Chappe de Laine; minister za narodno zdravje: Marqne B.iqnart; finančni minister: Marchandean= Nova vlada ie tako po zastopnikih strank, ki sodelujejo v njej, kakor po svoji sestavi izzvala ogromno pozornost v vseh političnih krogih Domneve, da ni mogoče sestaviti vlade Drez neposrednega sodelovanja ljudske fronte, so se izjalovile V zadnjih 20 meseoih je biok strank. združenih v ljudski fronti, abso-Vjtno dominirai nad vsem notranje-poli- tičnim življenjem v Franciji. Sedaj Je bil po daljši dobi neomejenega režima prvič puščen na strani Ljudska fronta ne predstavlja več enotnega bloka, čeprav formalno in morda tudi definitivno še ni razpadla. Stališče socialistov Socialisti, katerih izvršni odbor se je snoči ob 21 sestal, da bi dokončno sklepa! o svojem stališču do Daladierovega mandata, so se posvetovali skoraj vso noč; davi ob 9 so končm odklonili neposredno sodelovanje v vladi Sklenili so pa. da bodo v poslanski zbornici od prilike do prilike morda podprli novi kabinet Predvsem se bo lahko Daladier zanašal na njihovo pomoč, če bo vsaj v neki meri ugodil njihovim zantevam Zanimivo je, da se bodo v nasprotnem primeru le vzdržali glasovanja Ugoden sprejem v javnosti Politični krogi vobče priznavajo, da bi bil res že skrajni čas, da se spričo naglo se razvijajočih dogodkov v Evropi nemu-jj doma sestavi nova vlada in da bi sleher-8 no zavlačevanje za Francijo pomenilo ne-1 preceni j ivo škodo. Kar pa se tiče nove vlade same. zatrjujejo krogi, ki so se zbrali okrog nje. da bo njen zunanje politični program strogo nevtralen. Predvsem bo obustila tudi sleherno posredno intervencijo v Španiji. V notranje političnem pogledu bo v prvi vrsti skušala obnoviti pravo razmerje med delom in kapitalom Zaradi tega je pričakovati, da bodo že v najkrajšem času izšli ukrepi, po katerih bo moralo stavkujoče delavstvo, ki je zasedlo tovarne, vse tovarniške objekte nemudoma zapustiti Vprašanje je, kako bo vlada izvedla to svojo zamisel, in ali pri tem ne bo naletela na združen odpor komunistov in socialistov. V torek se bo nova vlada predstavila parlamentu Vlada se bo v torek predstavila parlamentu Zahtevala bo pooblastila in proste roke za dobo 6 mesecev. Pooblastila bodo v prvi vrsti finančnega in gospodar-sko-političnega značaja Med drugim bo zahtevala pooblastilo, da najame v tujini 5 milijard frankov posojila, doma pa 15 milijard. Sestava nove vlade • Pariz, 10 aprila. Nova Daladierova vlada je 105. vlada tretje republike in peta vlada v sedanji zakonodajni dobi. V novi vladi je 19 ministrov, med njimi 12 radikalov, 3 člani republikanske socialistične unije in tudi skupine sredine, en član demokratske zveze, en neodvisni _ republikanec, en narodni demokrat in en |f član demokratske levice. Nova vlada se more označiti kot vlada nacionalne obrambe v najširšem pomenu besede. Daladier bo tudi nadalje računal na podporo socialistov, čeprav je prvič prekoračil meje ljudske fronte in čeprav je vzel v vlado zastopnike sredine in narodnih demokratov. Daladierova vlada bo predvsem skušala rešiti problem narodne obrambe in državne varnosti ter razne finančne, gospodarske in socialne probleme. Daladier je sklenil pod imenom ožjega kabinetnega sveta sklicati dnevno ministrska posvetovanja, katerih se bodo udeležili namestnik ministrskega predsednika Chautemps, pravosodni minister Paul Reynauld. notranji minister Albert Sarraut, zunanji minister Georses Bonnet ter finančni minister Marchandeau. Desettisoči pogrebcev pri slovesu Franje Tavčarjeve ¥i§« knez-namestnik menu Rdečega lUTlZSI Olavai skupščini v Beograd» je osebno predsedoval in v svofes! govoru podčrtal važnost te ustanove Btograd, 10. aprila, p. Rdeči križ je da= lies praznoval ^rvojo 50 letnico. V prosla-o tega pomembnega jubileja se ie vršila danes redna in hsratu slavnostna skup-•ciaa velike vse državne organizacije. Skupščino je otvorii podpredsednik in sivši senator Svetczar Tomič. Ko so bile opravi j ne vse formalnosti, je obvestil ■:brane delegate in drugo občinstvo, da bo i^našnji skupščini nt kaj časa predsedoval sam njen predsednik Nj. Vis. knez .Tajnestnik Po.v,e. Skupščina je bila nato prekinjena do kneze ve ga prihoda. Med '.to so v dvorano prišli ministri Nikola Novakovi^ general Marjč, dr. Mjletič in Magaraševič tE r patriarh Gavriio v spremstvu skopskega mitropolita Josipa. Ob 10. je prišel Nj. Vis. knez namest-33ik Pavie v spremstvu ministrskega predsednika dr Stojadinoviča in ad ju tan ta generala Hrističa. Vsa skupščina je Nj. Vis. kneza namestnika Pavla burno pozdravila, Zborovanje sp je nato pod njegovim vodstvom nadaljevalo. Ko so bjla prečitana poročila upravnega odbora, je S j. Vis knez namestnik Pavle pozdravil .skupščino z naslednjim nagovorom: »Druge dolžnosti mi na žalost onemogočajo. da sodelujem pri deiu tega društva le v toliko, kolikor sem si to prvotno zamislil in želel. To pa ne bo zmanjšala» moje pažnje in moje ljubezni do Uru-läva, niti do stremljenj, tla ustrezam že-Iftam blagopokojnega kraija Aleksandra Ucdinitelja, in da zadovoljim tudi vas »er vse ostale člane in prijatelje društva. Ideja Rdečega križa je osvojila do danes *e milijone zvestih pobornikov, katerih <4c\ ilo neprestano raste. Prepričan sem, da bo nas narod pravilno razumel in pra-rilno ocenil pomen dela Rdečega križa, ki mu Je podlaga usmiljenje do revnih, in »Ja bodo pri tem delu tudi v bodoče vztrajno sodelovali. V društvu Rdečega križa mora naš narod videti ne samo neko človekoljubno in koristno ustanovo, marveč tudi podlago naše države pri njenem prizadevanju za mir in bratstvo med •arodi. Kakor ste mogli iz poročila glavnih banovinskih odborov in iz poročila beograjskega krajevnega odbora videti, je bilo delo dTuštva v preteklem letu obilno in naporno. Mnogo je bilo doseženega, mnogo pa še čaka rešitve. Za to delo so nam potrebna znatna sredstva. Zato je treba predvsem skrbeti za to, kar je najbolj nnjno potrebno. Imeti moramo mnogo vztrajnosti, volje in ljubezni do poslanstva. ki smo si ga izbrali Nadejam se. da bom pri vas in pri v«ob naborih društva. kakor doseda.j vedno naletel na popolno razumevanje Ta skupno in složno delo. Le na ta način bomo mogli izpolniti osnešno svojo tako važno >n fastno dolžnost Zahvaljujem se vsem našim odborom In članom za «sodelovanje in pomoč. posebno pa želim, da oonesete to mojo zahvalo vsem onim članom, ki jih danes ni tukaj in da jih prosite, da tndl ▼ bodoč« r vse vnemo delaj« na teu, da se ideja Rdečega križa dim bolj razširi in okrepi med Ljudstvom v dobrobit naroda in države.« Govor Nj. Vis. kneza namestnika Pavla je bil sprejet z viharnim aplavzom. Knez namestnik se je nato še kratko raz-govarjal s patriarhom in prisotnimi do-stojanstevniki, nakar je, znova navdušeno pozdravljen, zapustil dvorano. Po odobritvi proračuna f^iavnopi odbora za leto 1938 so *'<«iile volitve glavnega upravnega odbora, v katerega je bil med drugimi izvoljen dr. Fran Vštte, vladni svetaife v pokoju iz Kamnika. ★ Beograd, 10. aprila, p. V Narodnem gledališču je bila danes popoldne dobrodelna predstava v korist fonda za bolne otroke, ki se zdravijo v jugoslovensko-angleški dečji bolnici v Beogradu. Predstavi so v spremstvu adjutanta NJ. Vel. kralja prisostvovali tudi Nj. Vis. kraljeviča Tomislav in Andrej ter Nj. Vis. kne- ževiča Aleksander in Nikola ★ Beograd, 10. aprila p. V prisotnosti Nj. Vel. kraljice Marije in Nj. Vis. kne-ginje Olge je bil danes v Beogradu svečano otvorjen dom za zaščito dece. Splošna mobilizacija v republikanski Španiji Zadnji poskus za rešitev pred končnim porazom Grobnica na Visokem, kamor so položili visofiko gospo k moža in teti Barcelona, 10. aprila, o. Ministrski predsednik in vojni minister Negrin je ponoči odredil splošno mobilizacijo v vsej republikanski Španiji in KataionijL Vsi moški, ki so po zakonu in nabornih komisijah proglašeni za vojaško sposobne, se morajo prijaviti vojaškim poveljstvom v treh dneh. Vsi vojaki in oficirji, ki so trenutno na dopustu, se morajo vrniti h kadru v 48 urah. Kdor se ne bi odzval mobilizacijskemu pozivu, bo proglašen za vojnega begunca in postavljen pred vojaško sodišče, ki ga po zakonu obsodi na smrt. Politični krogi menijo, da je to poslednji poskus republikanske Španije, da se reši končnega poraza in propasti. Poročila z bojišč Barcelona 10. aprila A A Uradno poročilo ministrstva za narodno obrambo se glasi: Vzhodno bojišče: Sovražnik je prekoračil reko Parez in prišel na desni breg ter poslal izvidmiške oddelke do vasi Sort. Na odseku pri Trempu ie sovražnik izvršil napad na Isono in na bližnje poti. Posrečilo 6e mu je zavzeti Sloboieso. ki so jo republikanske Volitev kandidatov za muslimanskega verskega poglavarja Sarajevo, 10. aprila, o. Muslimanski vakufsko mearifski volilni sabor je danes izve lil naslednje tr} kandidate za reis ul ulemo: Saiiha Bašiča. Feh ima Spaha in Ahmeda Bureta. Izmed teh kandidatov bodo kralje vi namestniki sedaj imenovali novega reis ul ulemo. Vse kaže, da bo za reia ul memo imenovan Fehim Spaho, brat prometnega ministra Kongres kovinarjev Beograd, 10. aprila p V Beogradu se je danes pričel kongres saveza kovinarskih delavcev kraljevine Jugoslavije Na kongres je prišlo tudi nekaj delegatov sorodnih strokovnih organizacij iz tujine, tako zastopnik češkoslovaških kovinar* čete ponovno zavzele po uspelem protinapadu. Nacionalistične čete so pomaknile svoje I prednje vrste do Mansi ja k re in Turmela. Na i estremadurskem bojišču so nacionalistične čete po težkih izgubah naredile nekaj uspelih napadov in zavzele vas Karaskale&o Na ostalih bojiščih nič novega Republikansko letalstvo je včeraj bombardirajo nazionali stične postojanke pri Taladeli in Puente del Combisoi Burgoe. 10. aprila AA. Radio Burgos poroča: Zadnje vesti iz glavnega stana poročajo. da nacionalistične Čete nadaljujejo z utrjevanjem zavzetih postojank in s čiščenjem osvojenega ozemlja. Ujetih je bilo mnogo republikanskih vojakov in zaplenjenega nrno-eo vojneea materiala. Cete na desnem krilu so popolnoma zavzele Siero Turbel, izvidni-ški oddelki pa so zdaj že v okolici mesta San Mateo. Tarb, 10. aprila AA. Včeraj ob 14. je prekoračilo meio pri Bjel?u 550 beguncev. Med begunci so večinoma žene, otroci in starci. Poslali so jih v prvo francosko vas Fabijan S 300 miličniki, ki so danes popoldne prispeli v vas Aran, je prišlo tudi 500 civilistov. skih delavcev František Kotlaj, zastopnik madžarske zveze in drugi. Kongres bo trajal dva dni. Ciano obišče Varšavo Varšava. 10. aprila AA. (DNB) >Iii*jtrova-ni Kurier Varšavski« piše. da bo italijanski zunanji minister grof Ciano 20. aprila prispel v Varšavo, da vrne obisk poljskemu zunanjemu ministru Becku. Nov Mussolinijev političen govor Rim, 10. aprila w. Min. predsednik Mussolini bo 14. maja oficlelno obiskal Genovo. Pri tej priliki bo imel velik političen govor, v katerem se bo bavil z vsemi mednarodnimi dogodki zadnje dobe. V diplomatskih krogih pričakujejo njegov govor z yaliko napeto*tja Ljubljana, 10. aprila Danes Je Ljubljana ob častni udeležbi narodnega občinstva iz mesta tn iz pokrajine ln ob navzočnosti številnih deputacij ženstva iz ožje in širše domovine spremila častno dvorno damo Franjo Tavčarjevo na njeni poslednji poti. Vreme, ki ae Je dopoldne puščobno pripravljalo na mraz in vihar, se je do 14., ko so se pred hišo žalosti na Bregu pričele pogrebne svečanosti, dodobra umirilo ln na žalnem romanju skozi mesto je gospo Franjo spremljal eden najlepših, solnčno nasmejanih po-poldnevov. Slovo na Bregu že zdavnaj pred uro pogreba so se začele ob vseh ulicah, po katerih je bil namenjen sprevod, zgTinjati množice občinstva od blizu ln daleč, da v strnjenem špa-lirju prisostvujejo slovesu Franje Tavčarjeve od Ljubljane. Od Brega čez Novi trg, Gosposko ulico, Kongresni trg, šelenbur-govo ulico, Aleksandrovo in Bleiweisovo do Celovške ceste se je nagnetlo sveta, kolikor se ga zbira v Ljubljani pač samo ob počastitvah največjih ljudi, in policija je vso pot s težavo vzdrževala red. štirje duhovniki s stolnim župnikom kanonikom dr. Klinarjem na čelu so na pragu blagoslovili krsto, òlani Akademskega pevskega zbora so pod vodstvom dirigenta Marolta ubrano zapeli »Človek glej... « Potem je pristopila predsednica Jugoslovenske ženske zveze Le po sa va, Petkovičeva iz Beograda, in ne da bi bila mogla zadržati solze, izrekla naslednje poslovilne besede: Z globoko bolečino v srcih smo, draga sestra Franja, prišle Tvoje sodelavke, da Ti rečemo poslednji zbogom in poslednjo zahvalo. Kot mlada žena «i s svojim požrtvovalnim, nesebičnim delom začela dvigati ugled naše žene. V najtežjih razmerah, pod tujo vladavino, katere smisel in namen je bil samo potujče-vanje naroda, se je bilo pač težko boriti. Ti pa si s svojo energijo, s svojo ljubeaiijo in brezprimerno vztrajnostjo znala premagati vse zapreke, ker si v svojem srcu nosila trdno vero v boljše dni. In ko so ti boljši dnevi prišli, ko so se bratje, ki so stoletja živeli samo uporni borbi za svobodo, osvobodili in uedinili, si Ti med prvimi razvila prapor nac'onalnega edinstva in si ga z enako Iskrenostjo ln navdušenjem nosila vse svoje življenje. Jugoslovenska ženska zveza, katere podpredsednica si bila skoraj dve desetletji in v kateri se zbirajo sestre Slovenke, Hrvatice, Srhkinje skupno s sestrami iz primorske in Koroške. bo težko prebolela Tvoj odhod, zakaj nam bo zmerom treba Tvojega duha. V Imenu slovenskega ženstva se je poslovila predsednica ljubljanske sekcije Jugoslovenske ženske zveze Minka Govekarjeva. Poslavliamo se od te prve slovenske »žene in pol«, je rekla med drugim, na pragu doma. kjer Je živela dolga leta kot srečna ln ponosna zakonska družica in bistra prljatelUca svojega ljubi lenega EmTa ▲ n>a dam ni ekkptl 1« idile, temveč je bil zmerom na široko ofr-prt vsem, ki ao delali in trpeli za napredek in svobodo našega naroda: politikom Ia gospodarstvenikom, pisateljem, novinar» jem, umetnikom, študentom, pa tudi sirotam in vdovam, od usode ponižanim ln raa kaljenim. Ugledni slovanski gostje s severa in juga so se zbirali za gostoljubno mizo Franje Tavčarjeve, da se ob njeni vedresti in neizčrpnem optimizmu okrepe za novo borbo in nove cilje. Njen dom p» je bil tudi zatočišče in zadnji up premnogim, ki nikjer drugje niso našli ne utehe ne vzpodbude. Bila je naslednica M. Murni-kave od čitalniških če^ov, voditeljica nac, in socialno delavnih žen. Narava ji je dals, redko sposobnost, da Je znala pridobivati, zbirati okoli sebe in vzgajati vedno novih, agilnih ženskih močL Z ljubeznivo toplim, vedno demokratičnim vedenjem je znala organizirati naše ženstvo. 2e v času nacionalnega. mrtvila je vcepljala v mlada dekliška srca čuvstvo zrele domovinske ljubezni. Vzbujati je mala globoko vero r vstajenje in zmago slovenstva, jugosloven-stva ln slovanstva. Svoj govor Je gosi» Govekarjeva kot ena najstarejših pokojni-činih sodelavk zaključila z vzklikom: Nisi živela zaman, nisi umrla vsa. Ostanejo nam Tvoje delo, Tvoj vzgled. Zastopnica glavnega odbora Kola arabskih sester Ljubica Ppšičeva iz Beograda je slavila, življenjsko delo Franje Tavčarjeve kot velik, svetel primer za našo žensko mladino, nato pa je še predsednik dr, Adlešič poveličeval delo velike pokojnice v borbi slovenskega ženstva za majsko deklaracijo in njeno plemenito sodelovanje na humanitarnem polju. Ogromen žalni sprevod Že med govori se je pričel tiho urejati žalni sprevod, ki je še pred zaključkom svečanosti na Bregu segel tja do sreda Kongresnega trga. Za križem in črnim praporom so se zvrstile najprej gojenke ur» šulinskega zavoda in Mladike s profesorji, nato pa pripadniki Sokolstva z velikim vencem, ki ga je poklonil Jugoslovenski sokolski savez, na čelu. Savezno upravo SKJ sta zastopala župni starosta Kajzelj in tajnik Flegar. Sledilo je 8 praporov ljubljanskih sokolskih društev, prvi med njimi je bil prapor, ki ga je bila pokojnica leta 1913. darovala Ljubljanskemu Sokolu ob priliki njegove 50-letnice. V sprevodu je korakala dolga častna četa Sokola v* krojih ln velik oddelek v civUu, korpora-tivno so bili zbrani člani župnega jezdnega odseka. Sledil je oddelek gasilcev v krojih in z zastavo, nadvse dostojno je bila zastopana četa Ljubijana-meato in stari, zaslužni pionirji. Uslužbenci mestnega magistrata so nosili velik, lep venec. Brea konca in kraja je bila vrsta nacionalnih ženskih organizacij: Jugoslovenska ženska zveza. Splošno žensko društvo, Kolo jugoslovenskih sester, Klub primork. Zveza gospodinj, dniCtvo Atena, Kneginja Zorka SSadaUranje na 2. strani* In ženske podružnice CMD. Za vojaško godbo, ki je ves čas svirala žalne koračnice, so v strnjeni koloni stopah moški člani CMD. V sprevodu sta bila dva zvrhano polna vozova vencev in rož. a za vozom z duhovščino so štirje podoficirji ljubljanske garnizije nosili krasen venec, ki ga je svoji dvorni dami poklonila Nj. Vel. kraljica Marija. Vsa ljubljanska družba Za nosilcem odlikovanj je šest vrancev vleklo stekleni voz s krsto, a za vozom so globoko užaloščeni stopali otroci Franje Tavčarjeve s sorodstvom ter z vnučkoma Jorkom in Igorjem. Med odličniki so stopali odposlanci Nj. Vel. kralja in Nj. Vel. kraljice divizionar Tonič, ban dr. Natlačen, škof dr. Rožman, rektor dr. Kušej, župan dr. Adlešič, senatorji dr. Kramer, dr. Ma-rušič in dr. Gregorin, narodni poslanci dr. Fux, Türk. Koman in dr. Lovrenčič. konzul francoske republike g Remerand s konzularnim zborom, predsednik zbornice za TOI Jelačin s podpr. Josipom Rebekom in tajnikom dr. Plessom. oficirski zbor z generalom Dodičem. predsednik Odvetniške zbornice dr. žirovnik in podpredsednik dr. Krivic, zastopnik notarske zbornice dr. Kuhar, bivši ban in župan dr. Dinko Puc. predsednik oblastnega odbora JS dr. Pirk-majer s predsednikom krajevne JS Pogačnikom, predsednika RK dr Krejči in dr. Fettich. zastopniki vseh uradov 9 predsednikom okrožnega sodišča Petrom Ker-šičem, predsednik Jugoslovenskega novinarskega združenja glavni urednik Virant, predsednik Jugoslovensko - bolgarske lise ravnatelj Pustoslemšek. predsednik Jugoslovensko - češkoslovaške lige dr Stare s tainikom Oovekariem. predsedn'k Avto-kluba ravnatelj Praprotnik, predsednik CMD inž Mačkovšek s starosto naših ci-rilmetodariev Rohrmanom in vsemi odborniki, predsednik Hubadove župe dr. £vi-gelj. predsednik osredniega odbora SPD dr. Pretnar, predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov prof. Vavpotič, z odborniki. predsednik Zveze kulturnih društev, ravnatelj Jeran. predstavn;ki Zdi-u-ženja jugoslovenskih dobrovol jcev. So-čani in strnjena skupina Preporodovcev. kakor tudi številni akademiki. V ogromni žalni snored so se uvrstili številni ored-stavn'ki denarnih zavodov, trgovine, industrije in vseh gospodarskih organizacij. Vsa liubljanska inteligenca je bila zbrana prispeli pa so tudi mnogi ugledni možie in žene z dežele. Mpd odposlanci žensk;h organizacij iz države so se pogreba udeležile tudi ravnateljica dr. Mira Vodvarškova in prof Slava Rastovčanova za savsko sekcijo JŽZ iz Zagreba. M'leva Todorevičeva za Kolo srbskih seste iz Rpograda ter podpredsednica Knegime Zorke Kokalj-Laza-revičeva s tajnico Jelo Petrovičevo iz Beograda. Vso pot skozi mesto se ie med hišami. s katerih so plapolale žalne zastave, pomika) sprevod skozi gost špalir. da je pogrebu prisostvovala do nekaj desettiso-čev ljudi Voiaška godba je vso pot igraia žalne koračnice. Slovo na. Cslsvlkl cesti Ob pivovarni Union na Celovški cesti, je čakal avtofurgon, da prevzame krsto in pohiti na Visoko. Prapori so se sklonili, ko se je pokojniea peljala mimo sokolske čete. Tu sta se v imenu narodnega žen-stva poslovili gospa Aida Lebar.jeva in pisateljica Manica Komanova. Prva je ganjena poudarila v prisrčnih besedah izredno dobroto in požrtvovalnost Franje Tavčarjeve, Manica pa je rekla med drugim: r Množice Tvojega preprostega in poštenega ljudstva, ki Te je spoštovalo kakor svojo kraljico. Te ljubilo kakor svojo mater, svetovalko in dobrotnico. Te bodo danes sprejele na Visokem z bolestjo in solzami, zakaj zamrl je osrečujoči smehljaj na Tvojih ustnah, zastalo je najblažje- srce. In vendar ostaneš neumrljiva, kajti kolikor člo-veškh bitij Te je poznalo, prav toliko svetlih spomen:kov je trajno postavljenih v njihovih srcih In ti spomeniki so granitni, nerazrušni, zakaj prenavljali in presnav-Ijali 3e bodo iz roda v rod in tako boš v-srcu slehernega Slovenca in v svojih neumrljivih delih živela večno. Naj Tvoj veliki duh ostane vedno z nami. naj nas bodri k vsemu lepemu ter nas popelje v srečnejšo bodočnost«. Med govorom Manice Romanove so zablestele solze v mnogih očeh. Ogromna množica se je zgostila daleč naokrog. Pevci so krasno zapeli »Blagor mu«. Ko so krsto položili v furgon, je vojaška godba zaigrala poslednji pozdrav. Skoz Škeffo Loko Za vozom, ki je bil težko naložen z venci, je v rahlem teKu odpeljal avtofurgon pokojnico proti solnčni Gorenjski, za njim pa se je zvrstila dolga vrsta avtomobilov z rodbinskimi člani, zastopstvo mestne občine z županom in podžupanom, generala Tonič m Dodič s spremstvom, v treh avtobusih pa a kademiki-pevci in članice slovenskega organiziranega ženstva. V škofji Loki. na mestni meji je kolono sprejelo škofjeloško Sokolstvo in šolska deca. Med kiatkim postankom je vojaška godba zaigrala v poslednji pozdrav žaio-stir.ko, nato pa je sprevod Korakoma krenil dalje po mestnih ulicah meü Hišami, ! s katerih so plapolale žalne zastave. Na ! glavnem trgu je pričakovalo sprevod občinstvo v gostem špalirju. Onkraj škofje Loke je nato sprevod pospešeno krenii v Poljansko dolino. Spokojno je ležalo Visoko v senci gozdnatih hribov. Spokojna se mu je bližala njegova gospodarica v spremstvu svojih častilcev. Pred trhlim mostičkom nad Poljanščico se je ustavila dolga kolona Spremljevalci so izstopili, četa Sokolstva pa je na lož la na svoja ramena drago pokojnico in jo ponesla proti ponosnemu domu. Poslednjič so gospodinjo položili v vežo njene hiše Množica Poljan-cev in Poljank jo je pričakovalo pred njenim pragom. Vračala se je vanj v senci sokolskih praporov, sredi špalirja. ki so ji ga pripravile vrste Sokolstva okoliških edinic kakor tudi Sokoli iz Kranja in z Jesenic, Prišla je četa domačih gasilcev. žalostinko »Ecce quomodo«. Štirje sinovi in Sokoli so nato dvignili krsto in jo ponesli skozi drevored v smrekov gaj. kjer je kapela in grobnica Tavčarjev. V tišini gaja je za čas zavladala tišina, v katero se je rahlo prepletala pesem vetra, ki se je lovil med vejevjem smrekovega gozdička. Sokolski prapori so se sklanjali nad vhodom v zadnje počivališče, ki so ga zasuli spreljevalci z grmado cvetja Med njim je na vidnem mestu počival krasni venec, dar Nj. Vel. kraljice Marije. Z debelih voščenk, ki so gorele v rokah Sokolov, so padaie debele kaplje. V grobnici je zastalo življenje, tiho se je oglasila molitev duhovnikov za blagor pokojnih. Množica, ki se je stiskala med smrekovo drevje, se je zasolzila. Od daleč se je oglasila pesem poljanskih zvonov. Ob grobnici V imenu slovenskega ženstva je prva spregovorila ga. Minka Kroftova. Spominjala se je dobrih štirideset let. ko so slovenske žene hodile z njo. sprejemale od nje njene nauke in pobude, izvrševale njena naročila. Dozorevale so pred njenimi očmi v zavestno rast za blasror naroda in človeštva še pred kratkimi tedni so naše žene na stezicah visoškega gaja izmenjavale s pokojnico plodne misli za bodoče delo Danes se ji zahvaljujejo, da je žrtvovala svoje življenjske sile za blagor domovine in ii obliubliaio. da bodo kot niene zveste učenke verno izpolnjevale njene nauke. Nad grobnico se je nato sklonil prapor kranjske sokolske dece, kateremu je pokojniea v imenu ljubljene kraljice lani v septembru kumovala. Mala naraščajnica pa je v imenu svojih sestric spregovorila poslovilne besede in položila kito rdečih nageljnov na grob. V imenu Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije se je poslovil brat Kajzelj in se poslednjič zahvalil za zasluge, ki jih je imela za celotno Sokolstvo. Na njegov poziv je zbrano Sokolstvo v zadnji pozdrav zaklicalo trikrat: »Zdravo!« Sokolski prapori so se sklonili nad odprto grobnico. Poslednji je spregovoril akademik Boris Trampuš v imenu Akademskega pevskega zbora, kateremu je gospa Franja kot častna dvorna dama izkazovala neštevilne, dragocene usluge ustanovitve vse do zadnjega časa. Z veliko pokojnico je APZ izgubi) svojo najboljšo prijateljico, najvne-tejšo in najuspešnejšo podpornico. Globoko potrti akademiki ji poslednjič kličejo v grob: »Počivaj sladko v domači zemlji, hvala zà vse dobrote!« Akademiki so zaključili poslednjo pot gospe Franje s pesmijo »Srce je žalostno« Zvoki pesmi so se porazgubili v tišini smrekovega gozdič-Va. ra rtr );'c ije lfpal mrak. ko so se množice pričele razhajati in so se presu-njene vračale mimo zapuščenega doma Tavčarjev po Poljanski dolini na svoje domove. Nemški narod je volil Volitve In ljudsko glasovanje v Nemčiji in Avstriji je poteklo v miru in redu — Udeležba je bila skoraj 100% Končni rezultat bo objavljen pozno ponoči reb se je poklonil spominu dr. Pivka Lepa spominska svečanost zagrebškega sokolskega občinstva Zagreb. 10 aprila o. Snoči je priredil med društveni onhor zagrebških sokolskih dru štev v Sokolskem domu v Klajicpvj ulici ko-memorai i v no svečanost v polastitev sporni na odličnega nacionalnega in sok o Is k es a bor <■ a dr Ljudevila Pivka ob obletnici njegove smrti Velika sokolska dvorana ie l'ila nabi-fo oolna zagretškega nacionalnega meščan sUa na čelu s predstavniki -okolskp župe in posameznih sokolskih društev Dvorana ie bila okusno dpkorirana Na pročelju je bila s trobojko ovita slika slavnega poveljnika jugoslovenskih in češkoslovaških dobro-voi.icpv v Italiji. Svečanosti so prisostvovali med drugimi tudi generala Ant'é in Kuzma novič. zastopnik? češkoslovaškega in poljskega konzu'ata ter polnoštevilno osobje italijanskega konzulata. Mariborsko sokol-sko ž u po je zastopal starosta sokolskega društva Maribor I br Josip Mohorko Posebno številno «o prišli voini dobrovolrci. Brzojav-ne pozdrave je poslal poveljnik 9 praškega nešiKiika. ki je nastal iz ca^zanskib legio-nariev. Po pozdravu društvene zastave fe otvoril svečano sejo predsednik meddruštvenega odbora br Josip Rililavi. ki je pozdravil vse odličnike ter se spominjal dr Pivka kot idealnega predvojnega revolucionarnega So- kola in poveljnika jugoslovenskega dobro-voljskega bataljona. 01 širen govor ie imel nato univ. prof. dr Fran Z;i»rn k. starosta zagrebškega sokol skega društva I . ki ie kot ptu ski ror. Po češkem žgjedu se ie oprl na zmagovito sokolsko misel in ie v preroški slutnji končnega izida odločilne nacionalne borbe globoko posegel v nacionalno življenje. Pomen Carzana je orisal Pivkov ßoborec Mirko Keloševil. ki je znan iz Pivko ih knjig-Podal ie zanimive podrobnosti iz le velike borbe in tega največjega podviga pokornega •dr. Pivka. Njegova izvajanja so napravila najgloblji vtis. Predavatelj je zaključil svoj govor z raportom mrtvemu Pivku. da je sovražna Avstrija končno propadla in da so na stežaj odprta vrata za sporazum na Jadranu. ki ga ie pokojni Pivko tako iskreno želel. Br. Beloševič bo svoje nadvse zanimivo predavanje na splošno željo ponovil v radiu. Svečanost jp zaključila godba Sokola II. z overturo iz Zajičkovih »G ra niča rje v«, ob kon cu pa so vsi prisotni zapeli državno himno. Berlin, 10. aprila AA. Plebiscit in volitve v veliki nemški rajhstag so se začele danes ob osmih zjutraj Glasovanje bo končano ob 17. Pravico glasovanja so imeli vsi volilci iz Avstrije in prejšnjega rajha Volilec je vsaka oseba, ki je dopolnila 10. aprila 20 let starosti in ima državljansko pravico. Zidje ne morejo glasovati. Pravico glasovanja ljudem, ki so mešane rase. določuje niirnberški zakon Volilni listki za Nemce iz prejšnjega rajha so beli, za volilce iz bivše Avstrije pa zeleni, tako da je mogoče ločeno prešteti glasove Razen tega so še modri listki za vojake, ki imajo pravico glasovati samo pri plebiscitu in njihovi glasovi ne veljajo za volitev narodnih poslancev Na teh modrih listkih je napisano vprašanje: Nemški vojak, ali pristaneš na priključitev Avstrije k nemškemu, rajhu. ki je bila izvršena 13 marca 1938? »Na drugih listkih je napisano vprašanje: »Ali se strinjaš s priključitvijo Avstrije k nemškemu raihu. ki je bila izvršena 13 marca 1938 in glasuješ za listo našega voditelja Adolfa Hitleria?« Na vprašanje je treba odgovoriti z >Da« ali »Ne«. i V Berlinu Na voliščih v Berlinu je bilo že dopoldne zelo veliko število volilcev Ker je organizacija izvrstna, traja glasovanja zelo kratek čas Slika prestolnice nemšk°ga rajha je že od raneca jutra izredno živa Ogromna večina ljudi po ulicah nosi znake s Hitlerjevo sliko, ki jo prodajajo ni volišču po končanem glasovanju Po teh znakih sodeč, je v Berlinu in v velik°m delu nodeželia ogromna večina voRlc»v že dopoldne opravila svoio dolžnost Prvo mesto, v katerem so bile volitve kr>nr?ne že dopoldne. Nrviw°=ten pri Erdenu Tam so se volitve končale ž° ob 11. dopoldne Vsi so Plasovali z »Da« Hitler je glasoval v Berlinu Kancelar Hitler je ob 14.15 prišel z Dunaja v Berlin ter se je takoj podal na volišče pri kolodvoru Za Hitlerjem je glasoval minister dr Göbbels. zatem državni vodja SS Himmler, dr Dietrich, dr. Lammers, in Brückner, ki so se obenem s Hitlerjem vrnili z Dunaja Pred vsemi volišči se je že na vse zgodaj zjutraj nabrala velika množica ljudstva Maršalu Göringu. ki je prispel ob 13. na volišče, so priredili viharne ovacije. Na Dunaju Dunaj. 10. aprila AA. (DNB) V večini volilnih krajev je že dopoldne glasovalo nad lK>!ovico volilcev. Mesto je svečano okrašeno. Tudi v tistih delih mesta, kjer so bili prej marksisti najmočnejši, ni nobena hiša ostala brez zastave. Na Dunaj je danes prišlo veliko število Nemcev iz zamejstva ki hočejo iz-iršiti svoio državljansko dolžnost. Name?lnk Seyss-InQuart in minister Cilene-Horstenau sta bila deležna navdušenih manifestacij, ko Krasen uspeh koncerta filharmonij v Beogradu Ogromna dvorana z nad 6000 sedeži razprodana — Najvišje priznanje F.eograd, 10. aprila e. Jugoslovenska prestolnica ie doživela danes svoi veliki glasbeni dan. morda največji v svoji glasbeni zgodovini Danes s« i? pričel veliki festival, ki t;a prireiaio združene Filharmonije Beograda. Zagreta in Ljubljane. Največji pavi-hon beograjskega veiesejnia so v ta namen pretvorili v okusno opremljeno koncertno dvorano Današnji koncert jp siia.;ino uspel ;n bodo morali festival najbrž jjodaljšati še za en dan Pokrovitelj te prireditve je Nj. vu knez namestnik Pavie. Koncertna dvorana |e naravnost ogromna. Sedeži so razporejeni v osmih oddelkih, spre dai ua :e zgrajen paviljon za godbenike, ki jih nastopa 210 Orkester je nameščen v god-ben školiki. kakršne so običaje na sokolskih z.letih. tako da Je akustika nad vse pričakovan ie odlična. V dvorani ie 6000 sedežev Ker niso pričakovali da bo ta koncert izzva' toüko zan;man,ia, vstopnic za stojišča sploh ni bilo. Toda danes je bilo vse razprodano in so ljudje napolnili tudi vse hodnike mpd sedeži, tako da ie bila dvorana nabilo polna. Računajo, da prisostvuje koncertu dóno do "0!H) ljudi Na levi in desni so urejene posebne lože za dvor. vlado in dinlom;:t-ki zbor Dvoma loža ie bila danes prazna pač ua ie b:la vladna loža zasedena Ob priliki vč°rajšnje generalke sonam- Za veliko noč: Trst—Gorica—Opatija— Reku—Benetke—Padova—Milano (na vele-sejern)—Kini. Prijavite se takoj pri Potniku v Ljubljani, Kranju in na Jesenicah. Objave Poslednjič v svojem domu V veži je škofjeloška in poljanska duhovščina opravila žalne molitve. APZ pa je zapel pod vodstvom pevovodje Marolta Razširjenost in vpliv alkohola na sloneti" sko mladino še enkrat orozarjamo na no cojšnie predavanje Higienskega zavoda v frančiškanski dvoran1 ob 20 O gornji temi i>o predaval g. Voiko Jagodic. Predavanje bo ilustrirano s skioptičnimi slikami. Vstop prost. Naše gledališče DRAMA Zafei.-k »b 20. Ponedeljek. 11.: Zaprto. Torek. 12.: Nočna elužba. Premiera. Premier ski abonma. Sreda. 13.: Gospodična Juliia. Snubač. Red Sreda. Sreda. 13.: Jakobinec Red Četrtek. Da ne milite" reč nenapovedano prišli v dvorano s svojim spremstvom Nj. Vel. kraljica Marija in Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Po njihovem prihodu s<~. improviziral] koncert, ki pa je trajal vse do 8. zvečer. Visok, gostje so se nad uspehom izrazilj nadvse laskavo. Na današnjem koncertu so izvajali Wagner jevo uverturo iz »Mojstrov pevcev« in Beethovnovo 3. simfonijo, kj ju je dirigiral dirigent beograjske Filharmonije Matačič, po odmoru pa Bravničarjev »Himnus slavjcus« in Smetanovo overturo iz »V'itavi, ki ju je dirigiral dirigent ljubljanske Filharmonije Niko štritof, nato pa CajkovsKega 5. simfonijo, ki jo je dirigiral dirigent zagrebške Filnarmonije Baranovič. Koncert je v vsakem pogiedu uspel in je nudil res pravj umetniški užitek. žal b ogiajc'ka publika ni dovolj disciplinirana in je s svojim zakasnelim prihajanjem motila izvajalce in poslušalce, čeravno se je začetek koncerta za rad j zamudnikov zavlekel skero za pol ure. ce umolknef o topovi... Kino Matica Zanimive volitve v zagrebški okolici Zagreb, 10. aprila, o. Danes so bile v neposredni okolici Zagi-eba v treh važnih občinah občinske volitve. Pos. bno zanimanje so zbudile volitve v zagrebškem predmestju Kustošjji, kjer je dobila tista HSS 551 glasov, komunalna lista pa 698 glasov Ta rezultat je izzval v Zagrebu splošno preseneč nje. V Vraoču je dobila lista HSS 544. nasprotna lista pa 237. V Samo'.wru je bila postavljena samo lista HSS, vendar pa je od 849 upravičenc.v glasovalo za njo le 336. «k PRVEC1A ŽREBANJA državne razredne loterije, ki bo 2n 14, t. m. takoj kupite srečke v Zadružni hranilnici v Ljubljani. „DALMATINOVA ULICA ÖT. 6. Nemiri v Tunisu Toni8, 10. aprila, h. V Tunjsu je prišlo včeraj do velikih izgredov, ki so jih morah zatrep z orožjem. Pri spopadih je bilo 9 ljudi ubitih, 30 pa vrč alj manj hudo ranjenih. Tuniški guverner je proglasil danes nad mestom obsedno stanje. Vsako zbiranje je prepovedano. Ob nastopu mraka pa brez dovoljenja ne sme nihče več na uljco. Izgrede so izzvali takozvani ne-odesturi, ki že od leta 1911 nasprotujejo Franciji. Znani so dogodki iz leta 1920 ko je prišlo do zelo krvavih spopadov. Zadnje čase je ta pokrtt zavzel zelo radikalen značaj, tako da so morale oblasti poseči po najstrožjih ukrepih. Glavno glasilo tega p< kreta je bilo sedaj ustavljeno, voditelja Tahara Sara pa so danes zaprli. sta odšla z volišča. Dunajski nadškof kardinal Innitzer je ob prihodu na volišče pozdravil s liitlerjevskini pozdravom ter nato glasoval. Nek mladenič mu je |>r:j>el znak s sliko Hitleria na prsi. nakar je kardinal ponovno dvignil desnico in pozdravil z nemškim pozdravom. Iz Bregenza poročajo, da je v Vorarlbergu že ob 11 dopoldne glasovalo <>'i"/0 vol lcev. V' Salzburgu c?o se ob 2. popoldne pokazali na ulicah številni znaki, ki so h nosili oni, ki so že opravili državljansko lolžnost. Prav tako ie bilo tudi v Linzu in v Gradcu. V Gradec ie prispelo 5 posebnih vlakov iz Jugoslavije. ki so pripeljali jugoslovenske Nem ce na volišča. Ob 23.30 Berlin, 10. aprila, br. Do pol 21. je bjk> preštetih 3.278 168 glasov. Od teh j? glasovalo z da 3.271.705. to je 99.8 odstotka, z ne 16.673, to je 0.2 odstotka. Neveljavnih glasov je bilo 2.520 to je 0.08 odstotka. To bo tudi približna končna slika današnjih volitev. -k Odhod KssKŠEdla velilsev iz JESg3£lavi|2 Jesenice. 10. arr.!a. Že ob 9. dopoldne so se na jeseniškem kolodvoru začeli zbirati nemški državljani za odhod k volitvam v Nemčijo. Poleg domačih nemških državljanov se je zbrala na postaji tudi večja skupina nemšk.h smuTarjev. ki je imela s seboj tablo z napisom i Hamburger Skilaufer sagen s.la«. Ob 9.40 je privozil od ljubljanske smeri dolg posebni vlak. s katerim se ,;e pripeljalo okrog 300 nemških državljanov Med njimi so bili po večini starejši ljudje, ki živijo že desetletja med nami. Poseb 10 pozornost je vzbujala neka gospa, ki je bila stara gotovo že daleč i n ko 80 let. Nekaj minut kasneje ie "z bohinjske smeri privozil posebni vlak. sestavljen iz štirih pulmanov. v katerih ;e l'Ilo okrog 200 nemških smučariev ki so že od l."ai'F;1a dalje na Triglavskem pogorju, v bohinjski in zgor-njesavski dolini. Dočim je v ljubljanskem vlaku vladai skorai popoln mir, eo v blejskem vlaku živahno orspevali in vzklikali Nemčiji in Hitlerju. Ob 10. uri se je od Kranjske gore pripeljalo s posebnim vlakom še okrog 130 nemških smučariev. Vsi so s« zbrali v enotnem vlaku. V 15 pulmansklh vozovih se j:h ie okrog 700 odpeljalo skozi predor. Ko je vlak odhajal s postaje, ni bilio običajnega vzk,likanja in prepevanja, nego ie vladal v v?ste ure. ŠE EN VZROK »Takole neobrit misliš iti z mano v kino. Pepe?« »Zakaj pa ne, Olga? Saj je tam vendar temno.« »Saj prav zato!« PES IN KOKOŠ Pri vratih gospoda Drete pozvoni zvonec. Mož odpre in pred njim stoji sosed in pravi ves besen: »Slišite, gospod Dreta, vaš pes je požrl mojo kokoš.« »obro, da ste mi povedaliodvrne Dre-ta^ »pa nocoj ne bo dobil ničesar za večerjo.« »JOTRO«, ponedeljsks teäajk PwOel&k, 11 IT. im Ostre herbe v ligi Dve ligaškl tekmi brez golov — časten nastop Ljubljane v Splitu — Nade Gradjanskega za dosego prvenstva so se zelo zmanjšale V včerajšnjem kolu državnega prvenstva Je Ljubljana zopet ostala brez točke. Ven« dar pa moramo r rezultatom ki ga je doseglo Ljubljansko moštvo v Splitu, biti «adovoljni. Tesni poraz belo-zelenih daje nashititi. da se moštvo dviga in da lahko od njega pričakujemo v prihodnjih odločilnih borbah, ko bo šlo za biti ali ne biti, 4Produkta« mu je pridirjal nasproti neki motociklist. Zaletel se je naravnos v delavca an njegov voziček. Oba je neusmiljeno podrl in se seveda tudi sam prekucnil, toda ee je takoi nato spe* pobral in oddirjal brezbrižno dalje. N'a tleh pa je ležal delavec škofič, ki je jecai im prosil pomoči. Nujno so bili poklicani mestni reSevalci. ki so Škofi ca prepeljati v bolnišnico. Tam so ugotovili, da ima Škofič popolnoma zlomljeno levo nogo ter zelo nevarne poškodbe jo glavi. Upanje je vendar še, da to okreval. Za brezvestnim motoristom so ostala na kraju nesreče le njegova očala. Policija poizveduje za njim. Drugič eo bili reševalci poklicani ob 6.52 ahi tra i na Cesto v Rožno dolino. G. Jože De-jak. delovodja v pokoju, je na svojem vrtu napravijal ka.rali7ac.ii0. Pa jc nesrečno stopil v jarek in 9i ziomii levo nogo. Prepeljali eo ga v bolnišnico. Na razstavi Matije Jame Brez trušča in trušča, brez vsakega «ficjelnega uvoda je dopoldne v Jakopičevem paviljonu odprl razstavo svojih slik mojster Matija Jama. Tjäina je pač najboljša družica umetniku v urj njegovega ustvarjanja, toda občinstvo je vajeno ceremoniala in pompa. Zato se je malo ljubiteljev umetnosti zateklo danes v ta hram, v katerem je za nekaj dnj zbranih malo več ko sto oljnatih slik — brez dvoma izbor najlepšega, kar premore i11 zmore sodobno slovensko slikarstvo. Poleg nekaterih starejših, že znanih del razstavlja Jama tudi blizu petdeset najnovejših. Med njimi je kolekcija čudovitih pokrajin in okolice šmarne gore, Save in Sorškega polja pa nt kaj motivov z Jadrana, k i nazorno izpričuje, da naš prvi krajinar zmerom iznova prodira v tajne barvnega sveta in nann prinaša zmerom novih bogastev. Razstava zasluži, da jg kulturno občinstvo posveti vso pozornost, zasluži pa tudi. da ljubitelji umetnosti nakupijo na nji za svoje domove čim več deL Občni zbor starešinske organizacije „Preporoda V soboto pozno zvečer je polagala račune starešinska organizacija Preporoda. Predsednik Kovič je moral ugotoviti, da v preteklem poslovnem letu društvo ni doseglo onih uspehov, ki bi jih kljub sedanjim razmeram moglo doseči. Pri član- stvu je vse premalo iniciativnosti in navdušenja, zlasti je pa zakon o srednjih šolah onemogočil, da bi se k delu pritegnili tudi mlajši rodovi. Brez vsake javne podpore je društvo samo poskrbelo ob Vseh svetih za grobove starih preporodovcev. Zaradi pomanjkanja prepotrebnih gmotnih sredstev se proslava 25-letnice Preporoda ni mogla vršiti v večjem obsegu. Društvo se je udeleževalo tudi vseh nacionalnih manifestacij, a preko tega okvira skoraj ni prišlo. Društvo je priredilo julija propagandno turnejo po Koroški, o čemer je poročal g. Vargazon Na turnejo so ponesli nekaj knjig, ki so jih razdelili med koroške Slovence. Poročala je še tajnica gdč. Selanova. Za predsednika je bil soglasno izvoljen g. Dušan Vargazon, za podpredsednika g. Pavlin, za tajnika gdčna Selanova in za blagajnika g. Do-brič. Novi predsednik je poudaril potrebo po skupnem in poživljenem delu prav danes, ko moramo zbrati vse naše narodne sile, da si ohranimo vsaj to, kar imamo. Društvo bo tudi letos priredilo eno ali več turnej. Predviden je izlet po Prekmur ju in Apaški kotlini. Primorsko akademsko starešinstvo je zborovalo Pod predsedstvom prof. dr. Lava čer-melja je bil v soboto zv-'čer pri štruklju letnj občni zbor Primorskega akademskega starešinstva, katerega se je udeležilo lepo število članov in akademikov kot gostov. Društvo, kj šteje 178 članov, ima namen podpirati interese članstva v strokovnem, pravnem in kulturnem oziru, pa tudj gmotno podpiranje revnega dijaštva. Kakor je poročal tajnik Lah amar, je društvo sodelovalo v meddruštven em odboru aa socialno pomoč siromašnim aka- demikom in srednješolcem, ki Je razdelil številne podpore. Vršilo je obširno akcijo za interesiranje domačinov za manjšinske probleme. Predavatelji so pogosto nastopali pri raznih organizacijah. Veliko razumevanje za to delo so naš!; med naprednimi akademskimi starešinami. Revija »Misel in delo« je pogosto prinašala izčrpne razprave in članke o položaju našega naroda za mejam-. Ob upostavit-vi prijateljskih odnošajev med našo državo in Italijo je šlo društvu predvsem za to, da se je potrudilo zaščititi interese naših ljudi v Julijski krajini, da 9e jim olajša položaj in da se izpolnijo obljube, kj so bile izražene z najvišjih mest Posebno pozornost je društvo posvetilo prošnjam za podeljevanje državljanstva. Prošnje se zdaj vsaj v večjem obsegu rešujejo povoljno. Pri notranjem ministrstvu je bil ustanovljen poseben cdbor. ki pregleduje dospcle prošnje in jih predlaga v rešitev. Dosežena je bila nadalje oprostitev taks za tiste prošnje za pridobitev državljanstva, k^ so bile vložene do 31. marca. Baje pa se tudi pripravlja načrt zakona, ki bo po zgledu inozemskih dovolil vsem tujim državljanom jugoslo-venskih narodnosti enake pravice, kaker jih uživajo domačini, ne da bd jim zato bilo treba tuje državljanstvo opustiti. Društvo je posredovalo za priznanje službenih Tt nekdanjim učiteljem na tržaških šolah CMD, skušalo urediti ovire absolventom bivšega slovenskega učiteljišča v Tolminu in do seč j priznanje doktorskih diplom absolventov trgovske visoke šole v Trstu. Po poročilu blagajnika dr. Josipa Božiča. iz katerega je bilo razvidno kolikor toliko zadovoljivo stanje blagajne, je bila staremu odboru izglasovana razrešnica s posebno pohvalo. Za predsednika je bil ponovno izvoljen prof. dr. Lavo öermelj. Maribor preko nedelje Maribor, 10. aprila. Vneti mariborski dilcarjj so šli iskat snežne beline, kolikor se je je bilo nabralo na pohorskih vriiovjh te dni, ko je legal preko Maribora mraz in hlad. Tudi društveno življenje je še v polnem razmahu, saj se še ni zaključila sezona občnih zborov. V gledališču je gostoval danes Jelačin v Sehubertovi vlogi v opereti »Pri treh mladenkah«. V Unionu je bila akademija srednjih in meščanskih šol. V ospredju današnjih kulturno društvenih prireditev pa je bil krasno uspeli občni zbor mariborske sokolske župe, ki se je vršil v slavnostno okrašeni mali dvorani Narodnega doma ob polnoštevil-ni udeležbi zastopnikov sokolskih edinie iz vsega našaga obmejnega ozemlja. Zbor je otvoril in vodil dolgoletni ter veieza-služni župni starosta dr. Milan Gorišek, ki se je v svojih uvodnih izvajanjih spomnil predvsem prve?a sokolsk'ga staroste Nj. Vel. kralja Petra II., kateremu je zbrano Sokolstvo priredilo živahne ovaci-je. Počaeti" je tudi spomin nepozabnega prvega mariborskega staroste blagopokoj-nega br. dr. Ljudevita Pivka. Pozdravil je nadalje br. Jože Smrtnika kot delegata savezne uprave, dočim se je ministru za telesno vzgojo naroda dr. Miletiču, sa- vezni upravi in br. generalu Milenkovióu poslala pozdravna brzojavka. Naša obmejna sokolska župa, ki čuva kot veren stražar nad našo severno mejo, je kljub vsemu vztrajala v svojem sokol -skem delu ter še krepke j e strnila svoje vrste. Snkolska zavest je zlasti v preteklem letu narastla, borbenost se je podvojila, tako da je delo župe in vseh edinie postalo še odločnejše in intenzivnejše kakor je bilo doslej. V odlično in nad vsa pričakovanja uspelih sokolskih zletih tako v Mariboru keJtor tud; v št Hju ter v poživljenih gradbenih akcijah ter nadalje z vsestranskim vnetim udejstvova-njem na teäe&novzgojnem, kulturnoipno-svetnem, gospodarskem, socialnem in na-rodnoobrambnem polju je obmejno sokolstvo manifestiralo svoto neugnano voljo do dela ter bratsko solidarnost To delo je tembolj pomembno, ker stopamo v jubilejno leto, ko obhaja naša ohmejna sokolska župa 251 etnico svojega obstoja. Mariborska sokolska župa ima sedem okrežij in sicer: Maribor lev! breg (br. Lojze Struna ) s 7 društvi in 2 četami slo-venjgorlško okrožje (br. Davorin POlič) 2 društvi in 8 čet. mursko okrožje (br. Sašel Gregor) 5 društev in 6 let, pohorsko okrožje (br. Ciril Hočevar) 17 društev in 6 čet. prekmursko okrožje (br. Nišelvicer J.) 4 društva in 12 čet, Koro- Greta Garbo za Veliko noč v Ljubljani Za Veliko noč se nam obeta v našem kinematografskem repertoarju največja senzacija letošnjega leta, najnovejši film Grete Garbo: »Grofica Walewska«. Ze to, da nastopi najslavnejša filmska umetnica, govori o izredni kakovosti filma. Še več pa pridobi film na veljavi, če povemo da igra §ko okrožje (br. Janko Gačnik) 10 društev in 2 četi ter ptujsko okrožje (br. dr. F. Šalamun ) 4 društva in 9 čet. skupno 49 društev bi 45 čet z 12.842 sokojskimi pri-padnikj to je 4.781 članov, 1718 članic, 1.215 moškega naraščaja, 701 ženskega naraščaja, 2.156 moške ter 2.271 ženske deoe. Iz tajniškga poroč ila je razvidno, da je bilo delo v preteklem letu prav razgibano zlasti za časa župnega zleta v Mariboru ter okrožnega zleta v št Ilju, kj sta živahno izpričala vso moö in odpornost sokolstva v obmejnem pasu naše domovine. Zlasti župni izlet je bil prava manifestacija sokolske misli, kakršne Maribor v svoji zgodovini še ni doživel. Najsveča-nejši trenutek pa je bilo visoko odlikovanje matičnega društva, ko je zastopnik Nj. Vel. kralja Petra IL pripel na sokolski prapor spominskj trak Nj. VeL kralja. Sokolska Petrova petletka je poživila delo malodane vseh edinic in so si mnoge postavile za svoj cilj gradnjo svojih lastnih sokolskih domov. Sokolski domovi so najuspešnejši čin j tel j v narodno obrambni vzgoji našega obmejnega ljudstva. Dograjeni so bili sokolski domovi v Dolnji Lendavi in štrigovi, v gradnji pa so trenutno domovi v Gornji Radgoni, Marenbergu, Vuhredu, Preval ju in Mar-kovcih Iz blagajniškega pomočila posnemamo, da je znašal denarni promet 544.903 din, dočim je fond za župnj dom narastel na 54.178, fond za Tyršev socialni sklad na 55.468 din, narodneobrambni fond pa na 14.874 din. Premoženje vseh edinjc je naraslo na 6.727.000 dinarjev. 2upnj prosvetni odbor ie razvil vso svojo delavnost, dočim je župn, socialni odsek posvečal svojo prvenstveno skrb brezposelnim bratom Sokolom. V debati se je zlasti poudarjalo da se mora zlasti v obmejnem ozemlju nacionalno in narodno obrambno delo poživiti ter da mora biti Sokolska Petrova petletka tudi idejno vzgojna, da bomo iz naše mladine vzgojili narodno zaveden in borben sokolski rod. Vsa poročila so bila z odobravanjem vzeta na znanje, nakar je župni zbor v tcplih besedah pozdravil saveznj delegat br. Smrtnik poudarjajoč, da vežejo So- z Greta Garbo Charles Boyer, ki predstavlja samega cesarja Napoleona. Filmska veletvrdka Metro-Goldwyn-Mayer, ki je v teku zadnjih let izvršila celo vrsto velikih filmov, o katerih je govoril ves svet je s filmom »Grofica Walewska« zaenkrat gotovo dosegla višek. Tvrdka ni štedila z denarjem za opremo, stroški so narasli naravnost v neverjetne milijone. Za vsebino tega filma je poslužila sicer le majhna epizoda iz Napoleonovega življenja, toda spretni ameriški mojstri filma so nam prikazali vso veličino Napoleonovega dviga in strahoto njegove propasti. Videli bomo Napoleona, ko stopa k poroki kot cesar, občudovali bomo sijajno igro obeh velikih umetnikov: Grete Garbo v vlogi poljske grofice in Charlesa Boverja kot zaljubljenega imperatorja. Razkošno je bil prirejen ples v Varšavi, ko je mogočni cesar hitel krotit Ruse. Toda že kmalu nato se je prav isti mogočni gospodar Evrope poražen vračal. Uresničil se je njegov znani izrek, da je od veličastnega do sme-Snega in žalostnega en sam korak. V marsikaterem velikem mestu je f:lm o grofici Walews ki tekel istočasno v celi vrsti kinematografov po več tednov. Marši-kod ga venomer predvajajo. V Beogradu so si ga pridobili trije premierni bi o? kopi in ljudje so se dan za dnem trgali za vstoip-niče. Po takem ie umliivo. da bo tudi Ljub liana, ki zna dobro presoiati kakovost velikih filmov, uživala ob velikonočnih praznikih izredno umetno<=t ob pred=davah naivečie?a sodobn^a filma. Film si je pri« dobil Elitni kino Matica. kolstvo močne vezi skupnega dela in naporov in da je baš mariborska sokolska župa najboy izpostavljen del naše domo» vi ne. Pri volitvah je bjla izvoljena v pretežni večini stara uprava z dosedanjim starosto br. dr. Milanom Goriškom na Čehi Občni zfcor mladinske «rganiza