novici GLASILO SZDL OKRAJA KOČEVJE ► » ► ^♦»Atlete kcjliinie, Mirnu J,re.«i0,, f® t© Odgovorni uitu—, List izhaja vsako drugo soboto Cena 10 din V KOČEVJU, DNE 29. SEPT. 1956 pred s. oktobrom, praznikom kočevske občine Harod si bo pisal sodbo sam... ju za likvidacijo belogardistične Kočevju močna socialistična živi-postojanke je padel na mostu 11. noreja in ostala podjetja, kar pred-decembra 1943 narodni heroj Mir- stavlja za mesto in okolico velik ko Bračič, ki je bil tedaj koman- napredek. dant XIV. divizije. In ko razmišljamo o vsem, kar Po osvoboditvi je bilo treba spet smo že dosegli in o tem, kar je še trdo prijeti za delo: mesto in oko- pred nami, se nehote spomnimo lica je bila razdejana, gospodar- zgodovinskega zasedanja Kočev-Na tem zboru so bile uzakonje- narodnoosvobodilnega gibanja na stvo pa uničeno. Potrebni so bili akega zbora. Saj je ta prvi uza-ne pridobitve dotedanjega boja Kočevskem in doprinosu v NOB nečloveški napori. Ali ljudje so s konil pridobitve narodnoosvobodil-zlastl pa le bila izražena enotna priča tudi veliko število narodnih pesmijo na ustih in z veliko po- nega boja, s čimer se je pri nas volia slovenskega naroda da je tre- herojev. Saj jih je v občini progla- žrtvovalnostjo obnavljali staro in vse bistveno spremenilo. Nič več ba prenesti vse napore in žrtve v šenih do sedaj že nič manj kot se- gradili novo. In tudi k splošni ob- hlapci — postali smo narod gobo iu za osvoboditev in združitev dem. Le-ti so: Jože Šeško, Ivan novi in graditvi je dala Kočevska spod&rjev. In ob tem razmišljanju za novo in demokratično ter močno Omerza Anton Marincelj Duško spet svoj velik doprinos: izvozili zazvene besede Ivana Cankarja: TiifmslnvHn in 7n srečno bodočnost Remih, Evgen Matejka, Jože Ož- smo iz gozdov 2,250.000 kub. me- »Narod si bo pisal sodbo sam, ne Jugoslavijo m za srečno poao_ u„,f T o„ na trov lesa> lz Rudnika pa nad x mL frak mu je ne bo in ne talar!« pre- ti jon 300.000 ton premoga, kar pred- roško — in ob njih šele spoznaš stavlja vrednost nad 12 milijard vso veličino teh pridobitev, dinarjev. Prav tako se razvija v Rudolf Mohar Tal napis še danes živo priča, da je bil pred 13 leti v Še-škovem domu I. Zbor odposlancev slovenskega naroda (Kočevski zbor). Ta dan ni pomemben le za Kočevjej kjer je zasedal, pač pa za ves slovenski narod, saj predstavlja zbor v naši zgodovini pravzaprav prvo ljudsko skupščino, sestavljeno Iz ljudskih predstavnikov. Zato tudi praznujejo ljudje kočevske cbčlne 3. oktober s toliko večjim ponosom. bolt in Lev Cetinski. Od vseh sta živa le še poslednja dva. Tudi samo Kočevje je bilo večkrat pozorišče težkih borb. V bo- slovenskih ljudskih množic. Izvoljen je bil 120-članski plenum OF, ki je predstavljal tedaj najvišji predstavniški organ in vrhovni organ ljudske oblasti — Slovenski narodnoosvobodilni odbor, ki se je pozneje preimenoval v SNOS. Med drugim je bila izvoljena še 40-član-ska delegacija, ki je odpotovala na zgodovinsko zasedanje AVNOJ v Jajce. Kočevski zbor ni bil v Kočevju Prvi teden v oktobru je Teden ti problemi preglednejši in ukrepi otroke, terja stanje nekaterih otrok le slučajno, pač pa se v tem odra- otroka, 1. oktober pa mednarodni preudamejši. še veliko naporov. Zlasti bo še tre- ža borbenost in mogočen razvoj Dan otroka. Nič čudnega ni, če A čeprav se v naši družbi pora- ba dosti storiti, da bi bilo novo narodnoosvobodilnega gibanja na pripisujemo v socialistični družbi jajo vsak dan nove oblike dela za pokolenje prosto Idejnega mračnja- 1. OKTOBER, MEDNARODNI DAN OTROKA Vsa sktS našemu atcaku Kočevskem, saj se je prvo osvobo- temu že tradicionalnemu praznova-jeno ozemlje, ki je bilo osvobojeno nju še večji pomen kot drugod po po zavzetju Broda na Kolpi 1. ma- svetu, saj pri nas skrb za otroka ja 1942, razprostiralo čez vso Ko- ni izključna pravica in dolžnost čevsko tjakaj do Loža in je to staršev, ampak postaja praktično močno razgibalo ljudske množice vedno tool j zadeva celotne družbe, že tedaj. V samem mestu, kjer je Prav v razvoju naše stvarnosti bila močna italijanska postojanka, lahko od leta do leta ugotavljamo je obstajal in aktivno deloval ra- napredek na tem področju, jonski odbor OF Kočevje vse do skoraj nepregledna je vrsta or-kapitulacije Italije. Na Kočevskem ganov, ustanov in društev, katerih sta bili formirani že v letu 1942 nai0ga je, storiti vse za boljši te-Cankarjeva in Tomšičeva brigada, igsnl in duševni razvoj naših otrok. Poleg tega so se po Kočevskem to so ljudski odbori, šole, vzgoj-stalno gibale močne enote NOV, ne jn zdravstvene ustanove, posve-katerim so dati ljudje vso podpo- tovainice, pionirske in mladinske ro. Skratka: lahko rečemo, da je organizacije, politične organizacije bila Kočevska stalno prizorišče (SZDL, ZKJ, ZB), društva prlja-borb — in je bilo Kočevje zaradi teljev mladine in druga društva, tega tudi najbolj prikladen kraj za Družbena skrb za otroka je torej zbor, kakršen se je vršil. pri nas stvarnost. Kako ta skrb za- Kočevje je bilo močno središče vzema čedalje širše področje, se vi-narodnoosvobodilnega gibanja že dj \z tega, da so se nedavno skrb-od vsega začetka okupacije, to je stveni oddelki ljudskih odborov * od leta 1941 dalje. Saj je bil tu okrepili s sveti za zaščito družine, sedež okrajnega komiteja Komu- v katerih se o vprašanjih posamez-mstične partije, katerega sekretar nih otrok sklepa na sejah. Enako je bil Jože• Šeško, organizator upo- so biti številni državljani priteg-ra v kočevskem okraju. V sredini njeni v šolske odbore in druge or-leta 1942 je bil ustanovljen kočev- gane družbenega upravljanja, ki skl bataljon, ki je kmalu prera- odločajo o vprašanjih vzgoje in var-stel v odred in se ves čas aktivno stva otrok. Na ta način so postali boril po vsej Kočevski. Tudi prispevek v narodnoosvobodilnem bo---------------------------- ju je b11 zel° velik. Lahko rečemo, NOVA SLIKANICA da je skoro vse prebivalstvo aktivno sodelovalo, padlo' pa je 478 lju. Na zadnji strani smo začeli z dl. in v internaciji jih je pomrlo rednim objavljanjem zanimive do-214. Požgane so bile skoraj vse mače slikanice. Po povesti Josipa vasi in zravnane z zemljo. Vendar Jurčiča »Jurij Kozjak« je slikani-ni vse to nič pomagalo: duha upo- co priredil Franck Bratkovič, na-ra ni bilo mogoče zlomiti. O moči risal pa M. Badista. Program občinskega praznika 29. SEPTEMBRA ob 10: Turistično društvo otvori umetniško razstavo mladih kočevskih umetnikov v dvorani množičnih organizacij ob 16: Začetek atletskega prvenstva Dolenjske na stadionu 30. SEPTEMBRA ob 8: Nadaljevanje atletskega prvenstva Dolenj, ob 8.30: Gasilski nastopi pri šeškovem domu ob 11: Promenadni koncert rudarske godbe na Trgu S. oktobra ob 14: Nogometna tekma Partizan B : Grosuplje na stadionu ob 16: Prvenstvena nogometna tekma Partizan : Svoboda Rudnik 1. OKTOBRA ob 19.30: V hotelu »Pugled« šahovski brzoturnlr pod pokroviteljstvom tov. predsednika Grm Karla ob 20: V Šeškovem domu — Serije Popovič: komedija »Pogospodena butlca«, DPD »Svoboda« Kočevje 2. OKTOBRA ob 15: Strelsko tekmovanje na novem strelišču 8. OKTOBRA ob 16: Nogometna tekma med reprezentanco Kočevje : Odred iz Ljubljane ob 18: Sprevod (zbirališče na cesti med okrajem in železniško postajo). Pred spomenikom koncert rudarske godbe In slavnostni govor (V primeru slabega vremena se vrši del programa v Šeškovem domu). K praznovanju vabimo vse delovne ljudi občine Kočevje PRAVNA POSVETOVALNICA Pravno posvetovalnico za vprašanja otrok bo odprlo Društvo prijateljev mladine v Kočevju 2. oktobra 1956. Vsak torek od 15. do 17. ure bo v poslopju Zdravstvenega doma (poleg tiskarne) brezplačno dajal pravne nasvete In sestavljal vse potrebne tožbe, pritožbe, prošnje In druge vloge strokovnjak vsakemu, ki se bo nanj obrnil zaradi zaščite koristi otrok. Ločeni zakonci z neurejenim preživljanjem otrok, nezakonske matere, skrbniki, skrbstveni organi občin In vsi drugi, Id Imate kake težave — obračajte se na to posvetovalnico ! Stva Ln praznoverja, podedovanega iz preteklosti. Premnogi spisi kazenskega sodišča o sojenju staršev nam pričajo o primerih neverjetnega zanemarjanja otrok s strani pijanskih ali delomrznih staršev in nezakonskih očetov. Tudi skrbstveni organi rešujejo na vsaki seji več takih primerov. Kot pereč problem kočevskega okraja naj omenim zastoj ^'ovanja šolske kuhinje na gimm»J4ji v Kočevju, številni dijaki, ki se vozijo z vlakom, bodo ob sedanjem voznem redu imeli toplo kosilo šele v poznih popoldarskih urah, zato moramo najti sredstva za šolsko kuhinjo. Teden otroka praznujemo tudi zato, da bi se teh potreb in slabosti zavedeli in jih po svojih močeh odpravljati. RAZGLAS za teden otroka od 1. do 8. oktobra Teden otroka je povezan z mednarodnim praznovanjem Dneva otroka, ki je 1. oktobra. Menimo, da bi bilo dobro, če .bi letošnji Teden otroka posvetili vprašanju skrbi občinske skupnosti za vsesplošen razvoj otroka in bi obenem poglobili tudi skrb družbe za družino. Program delaj v Tednu otroka vodi Socialistična zveza skupno z Društvi prijateljev mladine, Sveti za varstvo družine, Zvezo ženskih društev, Zvezo borcev, Rdečim križem in sploh z vsemi organizacijami in ustanovami, ki imajo v svojem programu skrb za otroka in družino. V okviru občin naj se skličejo širša posvetovanja vseh navedenih organizacij. Na teh posvetovanjih naj pe prikaže zdravstveno In socialno stanje otrok v občini. Program za bodoče delo naj se vskladl s potrebami In pogoji posamezne občine. Največja pozornost naj se posveti zdravstveni prosveti: šole in zdravstveno-prosvetnl de- ■ Spomenik »Osvoboditve« v Kočevju ★ K 3. oktobru, prazniku občine Kočevje .čestitajo Občinski ljudski odbor Kočevje Občinski komite ZK Občinski odbor SZDL Občinski komite LMS Občinski odbor ZB PO SVETU ★ Zadnjih štirinajst dni je minilo zaseben obisk, je ta zelo pomem-brez velikih in burnih dogodkov, ben, ker bo imel Hruščev ob tej vendar v napetem pričakovanju, .priliki prijateljski razgovor z na-kako se bo nadalje odvijalo vroče šim Maršalom in drugimi voditelji __w __ ____________________ _____________________________^ vzdušje okrog Sueškega prekopa. Zveze komunistov o vprašanjih, ki lave! naj vsepovsod sistematično širijo higienske navade. Ker posega Mnogo poudarjana londonska kon- zanimajo obe stranki in državi, dobršen del programa na področje šolstva In vzgoje mladine in od- fei*encat na kateri so ustanovili po- MEDNARODNI USPEH raslih, je v občinskih odborih nujno potrebno sodelovanje šolskih lil sebno Združenje uporabnikov Sue- Zagrebški velesejem je letos do-prosvetnlh organov ter prosvetnih delavcev sploh. Veliko vlogo morajo čkega prekopa, je ostala zaradi od- živel izreden mednarodni uspeh in pri tem odigrati zdravstvene In socialne ustanove, vse družbene or- ločnega stališča Egipta zopet brez je vzbudil zanimanje in pohvalne ganlzaeije, posebno pa zdravstveni, prosvetni In družbeni delavci. Raz- vsakega praktičnega pomena. An- komentarje v inozemskem tisku in vljati moramo prosvetno delo za pravilno prehrano otrok preko mleč- gleži in Francozi so namreč pred radiu. Inozemstvo priznava, da ee nlh in šolskih kuhinj, šolski odbori naj poskrbe za sistematičen pre- konferenco odpoklicali svoje pilo- je Zagreb s svojim velesejmom uvr. gled šolskih otrok, občine pa naj to uredijo s svojimi predpisi. Poglo- *e- ki vodijo ladje skozi prekop, da stil med evropska velesejemska me-biti je treba delo zdravstvenih ustanov za matere in otroka in ga b* na ta način onemogočili plovbo sta zaradi velike mednarodne ude-usmcritl predvsem v preventivno dejavnost. Zainteresirati moramo P° prekopu in dokazali, da Egipt ležbe in uspešne organizacije. To družbene organizacije, da preko svojih upravnih organov prevzamejo ni sposoben upravljati te važne pa je obenem tudi lepo priznanje skrb za te ustanove in njihovo delo. Zlasti pa je treba tem usta- morske poti. Toda na poziv egip- našemu gospodarstvu, ki je na ta novam omogočiti, da razvijejo patronažno službo, ki je ena najvaž- tovske vlade se je po vsem svetu način uspelo vzpostaviti še en živ nejših oblik skrbi za zdravje otroka. oglasilo precej mornariških oficir- kontakt s svetovnim trgom. Zasluga požrtvovalnega dela staršev, družbenih in strokovnih de- Jev z več kakor dvajsetletno prak- Pomen uspelega zagrebškega ve-lavcev in najrazličnejših organizacij ter ustanov je, da se je skrb za BO> ki so odšli na področje Sueza lesejma se bo pokazal tudi v na-otroka lepo razvila. V tem pogledu smo šli zadnja leta znaten korak ln prevzeli novo službo pilotov na slednjih mesecih, ker bo verjetno naprej. Najrazličnejša zvezna ln republiška posvetovanja so obrav- pr®^>p“" njuni je tudi deset prišlo do živahnejše zamenjave bla- navalu ln osvetlila ta vprašanja ln nam dala dragocen material za našlh kapetanov dolge plovbe. Ja- ga z drugimi državami, kar bo iz-delo na tem področju. Posebno važno je bilo posvetovanje o neka- ™° Pa ®e Je PreceJ Ameri- boljšalo naš položaj v zunanjetr- terlh vprašanjih družine in pripravi mladih za zakonsko življenje, kancev. Tako poteka promet mimo govinskem poslovanju. Že letos se Prvi nacionalni zdravstveni kongres za zaščito otrok je posebno po- lxj umjeno ter brez zastojev. An- ta položaj zelo izboljšuje, saj je iz-udaril preventivno delo na zdravstveni ln socialni zaščiti otroka, važ- ^ , Francozom je poskus voz večji od lanskega kar za 35 nost skrbi za otroka ln razvoj te skrbi v občini. Zato je prav, da spodletel. odst. posvetimo letošnji Teden otroka prav tem nalogam. POMEMBNA OBISKA NEMČIJA Vsepovsd naj zažive s pomočjo vseh družbenih organizacij ln Poleg angleških novinarjev In de- Po poslanici predsednika zahod-šole pionirski starešinski »veti, ki morajo voditi vsakdanjo skrb za legaclje poljske narodne skupščine no-nemške vlade vladi Sovjetske izvenšolsko vzgojo ln razvedrilo otrok. — Sejma, nas je obiskal v zadnjih zveze, da želijo Nemci direktno V Tednu otroka telimo poglobiti splošno družbeno skrb za otro- dneh predsednik republike Indone- razpravljati o možnostih zedinjenja ka. Zato moramo utrditi občinske svete za varstvo družine, saj rav- zije, ki je z našo vlado imel obšlr- obeh delov Nemčije, je prišlo na no- tl pri mladinskem skrstvu ln zaščiti družine igrajo važno vlogo, ne razgovore o mednarodnem polo- vseh straneh do raznih Izjav v zve-V Tednu otroka priredimo take akcije, lz katerih bomo lahko razvl- žaju In medsebojnem sodelovanju, zl s to združitvijo. Zadnji je govoril jati trajnejše oblike dela. sedaj pa je na zasebnem obisku pr- predsednik vzhodnonemške vlade V tem tednu Izrekamo priznanje ln zahvalo vsem onim tovarišem vi sekretar Centralnega komiteja Ulbricht, ki je zahteval da sme Za- In tovarišicam, ki vlagajo mnogo svojega truda za zdravje ln razvoj Komunistične partije Sovjetske zve- hodna Nemčija po združitvi z naše mladine. ze Hruščev, ki Je bil prvič pri nas Vzhodno Imeti največ 200.000 mož Okrajni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva lani maja meseca ob obisku so- v vojski, da morajo biti vse tovar-Kočevje, Zveza prijateljev mladine okraja Kočevje vjetskih državnikov. Čeprav gre za ne orožja podržavljene. 70 Cet JCmeUfske šole na Qwm Slovensko kmetijsko šolstvo se 21. oktobra bodo na Grmu pri bosta zasedala republiška plenuma upravičeno ponaša z bogatimi tra- Novem mestu proslavili 70-letnico vinogradnikov in sadjarjev. Na Gr-dicijami, saj je prav strokovno izo- delovanja šole. V Novo mesto so mu bo zbor mladih zadružnikov, braževanje slovenskega kmeta v povabljeni vsi absolventi z Grma, »Naša vas« pa bo pred tem izdala preteklih desetletjih spravilo našo ki bodo imeli ta dan zborovanje, posebno številko, posvečeno kmetijsko proizvodnjo na napred- ogled šole in učil, popoldne padru- tijski šoli ha Grmu. USLUŽBENCI HZ TURJAK, DOLENJA VAS IN KOČEVJE PRED DISCIPLINSKIM SODIŠČEM Iz disciplinskega sodišča OZZ Dejavnost disciplinskega sodišča pri Okrajni zadružni zvezi se raz-kme- teza na vse zadruge 'v okraju. Nprnl na Turjaku nejša pota. Leta 1837 na Slapu v žabno prireditev. V tednu po 21. Vodstvo kmetijske šole na Grmu V KZ Turjak je bila zaposlena Vipavski dolini ustanovljena »Vi- oktobru bo v Novem mestu več vabi vse nekdanje absolvente šole, kot poslovodkinja v trgovini B. A. norejska in sadjerejska šola« je bi- kmetijskih zborovanj. Tu se bodo da do konca septembra prijavijo Zaradi malomarnega poslovanja je la zbujena v življenje na pobudo zbrali predavatelji vseh slovenskih svojo udeležbo na proslavi 21. ok- povzročila zadrugi precejšnjo pre- tedanjega kranjskega deželnega kmetijskih šol, za njimi pa živino- tobra da jim bo po potrebi žago- moženjsko škodo. Disciplinsko so- povedjo vrnitve v službo v trgov! zbora. Kmalu pa se je pokazalo, da rejci sivorjavega področja iz Slo- tovilo prehrano in prenočišče, dišče je po temeljiti obravnavi spo- no zadružnega sektorja za dobo bi bito Britje -sredi Slovenije -potreb- = vepiie, y., Novemv iojestu dvo- J^gnci grmske šole, obiščite Do- znalo B. A. za krivo in jo obsodilo dveh let. Ostali oboženci so bili ob- , 1 -* * slovenskih’ lehjšlto terWogle'jle"'njeHo"rast' zaradi nevestnega poslovanja, ki je kaj časa na dežju in delno pokva-znašal več sto tisoč dinarjev. Di- ralo, KZ pa ga je morala potem sciplinsko sodišče je po daljši ob- prodati za nižjo ceno. Nadalje mu ------------------------- — ----* je bilo dokazano, da je tedaj, ko je ravna vi obsodilo krivce na kazni, in sicer Z. M na odpust jz službe s prepovedjo vrnitve v službo v zadružni sektor za dobo enega leta, H. I. na odpust lz službe in s pre- nejša kmetijska šola s širšim uč- dnevno posvetovanje nim programom, ki bi koristila Sadjarjev, 26. oktobra popoldne pa uspehe! vsem slovenskim predelom. Zato je bila šola na Slapu v oktobru 1886 preseljena na bivše graščinsko posestvo Grm pri Novem mestu, kjer je kmalu razširila pouk še na poljedelstvo, živinorejo in ostala kmetijska področja. 70 let plodjiega udejstvovanja . - grmske kmetijske'• šefe, ki je bila b°r.to upravnik zadruge so poro-kot popolna. tofe') kmetijska šola Call članom o svojem delu in o de-znana zlasti do začetka i druge sve- cK^^u. zadruSe-tovne vojne, se ižreali v , lepem šte- Občni zbor je v celoti odobril vilu njenih abWvfentoy to v nji- dfo upravnega in nadzornega od-hovem koristnenV datu pri širjenju v Prvi polovici leta. Iz finanč. naprednega Brneti j-rtvu na Koro- nega '.poročila, ki ga je podal uprav-škem, Primorskem,, štajerskem, nik zadruge Kapš Karlo, je bilo nejše, so bili zadružniki mnenja, da Dolehjskeim iit, pa-drligih naših ,pre- iazVi^ho, da je zadruga imela ce- moramo še nadalje vlagati vse sile delih. Grmska dWetna, enoletna in ‘^uPPep P«>meta v prvem pol- - bil direktor »Brazde«, s slabim gospodarjenjem povzročil v tem podjetju več nepravilnosti. Naj citiramo en odstavek razsodbe: »Kot direktor podjetja (Brazde) ni dovolj ukrepal, da bi preprečil nestrokovno nabavljanje in vskladiščenje Iti na odpust i2f službe pil-KZ Turjak .sojeni n*- znižanje mesečnih-piv- , raznega, pokvarjenega,- blaga po- po- Polletni zbor KZ Predgrad Pretekli mesec je Kmetijska za- izvoljeni Rade Jožef iz Predgrada, druga Predgrad imela polletni obč- Kapš Karlo, upravnik KZ Pred-ni zbor. Upravni in nadzorni od- grad, in Kaupič Drago iz Predgrada. Zadružniki so obenem sklenili, s prepovedjo vrnitve v katero koli trgovino zadružnega sektorja za dobo enega leta. , V Dolenji" vasi go gospodarili po svoje • Spet drug primer iz KZ Dolenja vas. Tu so bili obtoženi Z. M., poslovodja v poslovalnici št. 1 v Dolenji vasi, T. I., poslovodkinja v Rakitnici. H. I,,« poslovodkinja v jemkov v višini od 10 do 15 odst. slovodjih trgovin to je danes v pod-za dobo od 3 mesecev do 1 leta. jetju zaradi takega malomarnega (7;--rr _-ae . bodo m prali poslovanja blaga v vrednosti okrog din, ki je ali popolnoma .Glavni obtoženci se bodo _ zaradi' 'kaznVvih ’ dejanj 'zagovarjati še pred rednim sodiščem. Razprava proti uslužbencem KZ Kočevje je trajala 2 dni Ob priliki obravnave disciplinskega sodišča proti nekaterim vodilnim uslužbencem KZ Kočevje je da prične kreditni odsek z delom Grčaricah ter K. I., poslovodkinja trajala razprava dva dni. Disciplin-* . *■ poslovalnici št. 4. v Dolenji vasi. ska sodba obsegi 10 tipkanih pol takoj, a najpozneje 1. septembra t. 1. Sprejet je bil tudi sklep o obnovitvi zadružne sadne sušilnice, ki je zgorela leta 1955. Da bi, bilo delo zadrpge še plod- Storili' so,,več tem, da niso kaznivih dejanj, S in iz tega je razvidno, kako, posa, 'vodili paragonskih mezniki razpmejo zadružno trgo- ma dveh let prepoved vnnte v sveto. korist .. ,..„3______,... 700.000 din, ki uničeno ali ne idoče in torej nesposobno za prodajo.« Pred disciplinskim sodiščem so se morali še zagovarjati R. A., računovodkinja »Brazde«, K. F., komercialni istega podjetja, in še dva uslužbenca. Sodba se je glasila za prvo to drugo, obtožena — odpust iz, službe in za dobo enega oziro- vrnitve v blokov, so lahko gospodarili z go- vanje v svojo korist. Prvoobtožgni službo v trgovine zadružnega sek- tovino, kakor se jim je zljubilo. Imeli so veliko dolžnikov in je tako, KZ Dolenja vas kljub vsem A. J., upravnik zadruge, je v času torja. Ostali so bili obsojeni na od 1. aprila do 30. Junija^l956 kot znižanje mesečnih .prejemkov za 1 . tj;- dobo od 3 do 6 mesecev v višini od V'-1 • VAJ'* J jd, paslovodja poslovalnice št.' dvoletna Zimska krtfettjskič 'Sola je, dPtiu ?6;343.506 din, izdatkov pa je v preteklih 70 letih nad 1500 bilo 24,492.565,-tako da .znaša-čisti » .1.W 1 nenum« '------------je za dala absolventov, ki s® v ' precejšnji iitie- dobiček , 1,407.069''din, kar rj vplivali na ražartjj sloyehskega $Pl'‘ ^e.t& 'Vsekakor lep uspeh, kmetijstva 'in utirfrli vhjpm napred- ' Od ’vprašanj, ki po sp obraipia-na pota, Kmečki’ ‘fantje,.’ ki so na v*la tia. Občnem zboipj, je bilo riaj-Grmu spoznali kmetijske stroje, Važnejše vprašanjp. uResničevanja napredno vinarstvo, • sadjprejo, ži-' gospodarskega , načeta kmetijske vinorejo in poljedelstvo, so v mno- zadrhge, ki je bil sprejet na letnem ge kraje ' nšše ožjd1 domovine pri- občnem zbofti, dne 13. maja 1956. nesli toliko strokovnega 'zhahja' in' Največji uspehi so bili doseženi pri organizacijskih sposobnosti da so gradnji skladišč v zadrtilžnem domu; " ■■■■ ““ dviS kmetijskega zadružništva predpisom kreditirala na ta način govskega podjetja »Brazda Ko- 5 do 10 odst mesečnega zaslužka to pritegniti slehernega kmetoval- posameznike. Dva od navedenih po- čevje zaradi malomarnega poslova- Prvoobtoženi A. j. mora poleg te-ca v naši občini v kmetijsko zadru- slovcdij sta si -razdelila pokazani n ja povzročil primanjkljaj v zne- ga vrniti povzročeno škodo Tra. go. Le s skupnimi močmi bo kme- višek ob lažni inventuri za 20.000 sku najmanj 127.281 din. Nadalje podjetju »Brazda« 60.215 din dru-tijska zadruga dosegla svoje cilje din vsak na pol. V poslovalnicah je bil obtožen še drugih nepravil- goobtoženi Z. F. mora »Brazdi« to uresničila sprejete sklepe! 'je bil prikazan tudi primanjkljaj nosti, tako da je ob priliki trome- povrniti 86.900 din, Kmetijski za- 1 ' sečne 1 inventure v marcu 1956 laž- drugi Kočevje pa 17.510 din Di- no vnesel v inventuro za najmanj sciplinsko sodišče je utemeljilo sod. Lovstvo v Poljanski dolini 35.000 din več gotovine kot pa je je dejansko bilo, da je, s tem prikril neupravičene dolžnike in da je lahko dovoljeval neupravičeno izplačevanje gotovine posameznikom. bil Ž. F., po- ni tnir t -----ja V razsodbi ' ,u tudi precej število jelenov. Ker pa iz vseh'predelov Slovenije. Ugled koloradskega hrošča pa- bi Kili vse- J® v P°}}^8klr S'! T šole je bil tesno povezan s kqrist- ena lahko 'doseženi še večji uspehi, ra ° divjih prašičih, je dobro, da mi, ki jih je, dajala svojim učen- če bi to nalogo pravilno izpolnil cem poljedelski odsek, to bi se je bolj Po osvoboditvi je uspehom šole vestno lotili- tudi posamezni’ za-na Grmu - škodovalo večkratno spre- družniki. minjanje učnih programov, kakor Pregled gospodarskega načrta je tudi prepogosto menjavanje vodil- pa pokazal tudi nekatere pomanjk. nega in učnega osebja na šoli. ljivosti, ki jih bo moral upravni Pred 70-letnico šole pa je okrajni odbor v bodoče odpraviti, ljudski odbor v Novem mestu sklenil, da vrne šoli njeno poslanstvo, se je obravnavalo tudi vprašanje Letos so grmsko šolo obnovili, na- razširitve nadzornega odbora, tako kupili nova učila, popravili gospo- da bi štel 5 članov. Občni zbor se darske objekte in dali posestvu to je s predlogom strinjal to je izvesta vbam spet prijazno lice, ki ga lil poleg že izvoljenih 3 članov nad-je tudi vojna vihra leta 1944 moč- zornega odbora še dva člana, to to no prizadela. V enoletno kmetijsko Rauh Mirka iz Laz to Štefane Iva-šolo se je letos že vpisalo 40 krneč, na, star., iz Predgrada. kih fantov iz raznih slovenskih Nadalje se je še govorilo o usta-krajev, posebej pa bo šola orga- novltvi kreditov hranilnega odseka nizirala že to jesen tudi dvoletno to o poslovanju s hranilnimi knjiži msko kmetijsko šolo, ki bo tra- žicami. Ustanovil se je Kreditno jala od novembra do marca. hranilni odsek, v katerega so bili >bo s tehtnimi dokazi jn na osnovi dokumentov. Sodba je bila ostra to je njen namen, da bi vzgojno vplivala na tiste, ki so grešili. Iz tega naj bi se učili, da bodo v bodoče celi ljudje v pravem pomenu besede. To jc pa končno tudi namen , ^ tek- grešili, pomaga spraviti na mi’spravil v skladišče, je ostalo ne- pot. so pravo -k- Nerednosti v dobrepoljskih trgovinah Videti ie torei da se lovci zanimalo Svet za gospodarstvo pri občin- tovljeno da Ima trgovina ca. zanje in prečujejo mnogo nočf ob skem .ljudskem odboru Dobrepolje 560.000 din primanjkljaja. Seveda ■ L: 6 ■ t . je na več svojih sejah razpravljal je vsa zadeva nejasna, bo se pa o poslovanju naših trgovin, končno gotovo še dala razčistit). Trgovina čuvanju' kdnižč,' sij so v avgustu bili ustreljeni kar • 3 ; prašiči. Pri gledajo1 ravnodušno. Lovska družina' Predgrad je na svojih' lovskih posvetih že večkfat iz Mozlja - in Peter' Kalčtč ■ iz Brezovice ir4- vsi člknl 'lovske družine Predgrad. Ostali lovci in kmtitje iz razpravljala o lovu prašičev, saj je Poljanske doiihe jim k njihovi sreči to tudi njetia korist in ne samo -V' čestitamo. M. J. ^f^™n)0ČktdrnegVedja ^ugto prtoel^ zate k^pada ni tem so imeli lovsko sX Jože Pa ^ “a primer, ki zasluži tudi ni bila rentabilna, kar je“jasno nič čudnega, Če kmetje nanjo ne Kapš iz Hrelina, 'Anton. Križman večjo pozornost že zaradi pouka, ki vidno iz ustvarjenega prometa. V lz nJega sledi: njej so bili zapsoleni 3 Uslužbenci Na, področju občine so 4 trgovine ter so dobivali komaj 80 odst. plače. KZ in 4 trgovine splošno družbenega sektorja. Na erio trgovino odpa- SVEl'1 POTROŠNIKOV de 500 potrošnikov. Iz tega lahko NAJ NADZORUJEJO sklepamo, da je trgovska mreža pri Vse takšne in podobne probleme nas zadovoljiva. ¥0 drugi strani pa laKft6 regevaTl'sveti potfosmkov9 zopet vidimo, da so nekatere trgo- katerih naloga je, da vršijo družbe-vinc slabo urejene, seveda so tega no kontrolo nad poslovanjem trgo-krivi predvsem prostori, glede sa- vin to da jim pomagajo pri delu. me higiene in čistoče pa tudi Vod- Vodje trgovin (Struge in Videm) stva trgovin. Pogosto tudi trgovine seveda trdijo, da potrošniških sve-, ne nudijo potrošnikom Ravno naj- tov pri nas ni treba,' češ da imajo nujnejših artiklov, po katerih po- dovoljno kontrola od drugih držav-vprašujejo. Zaradi tega le-ti mno- njh organov. Toda po mnenju veči-gokrat negodujejo (trgovina KZ ne te trditve niso utemeljene, kajti Videm). mnogokrat morda ravno takrat, Mnogokrat se pojavlja tudi ne- kadar je kontrola potrebna tudi tl zdrava konkurenca med tRgovinami organi nimajo1 zanjo časa’ Edino zadružnega to splošno družbenega sveti potrošnikov bodo lahko -/ nn- Zadružniki iz Poljske na obisku Petčlanska delegacija predstav- na tem posestvu. Poljski predstavnikov poljskih zadružnikov: pred- niki zadružnikov, katere je sprem, sednik Zadružne zveze Poljske Da- ljal direktor Agrotehnike Ljubljanici Kuszewski, predsednica Zve- na tov. Turk, so se v Kočevju doze žena zadružnic Poljske, pod- bro počutili to so svojo zahvalo predsednik Zadružne zveze Polj- izrazili tudi pismeno preko pred-ske, predsednik potrošniških za- sednika OZZ tov. Mikuliča s po-drug Poljske in predsednik pokra- tovanja po Hrvaškem. Poljski jinske Zadružne zveze, so prispeli gostje so odšli iz Kočevja 16. sep-v soboto 15. septembra v Ribnico, temhra popoldne. -žem- Predpt,avnikj KZ . Ribnica, na čelu ...- s 1 tov. Mikuličem, predsednikom______________________________________ OZ Kočevje, so poljske, goste-Jopo j t" sprejeli, nato pa so sl ogledali lz -if f JESEN JE, ŽE TU delke zadružnega kbvinskega pod-’ jetja,. Na pogostitvi, ki jo je pri- Prišla je nenadoma s slano in redila KZ na čast poljskim zadruž. mrazom. Res se čez dan ozračje nikom, so le-te obdarili' z Ribniškim ogreje, vendar so jutra in noči že šopkom in drugim: še isti dan sb kar mrzle. Ko je padla na 1 polja gostje z Poljske nadaljevali' pot v slana, so Vse poljske kulture do- ____JV. Kočevje. Tu so jih sprejeli pred- zoRele. Koruzna stebla so postala dne 30. avgusta 1956 šla s svojim satvnlkl KGF na čelu z direktor- čez noč svetlorjave barve. Kmetje možem na ' travtilkf nakladat seno. jem tov. Nagodetom ter predstav- sedaj’ hitijo s pospravljanjem polj- Bila je na vozti, mož pa ji je po- pripravlja po projektu inž. arh. Bi niki OZZ. Okrajna zadružna zvezi skih priclelkov. Sicer pa je sedaj dajal seno. Ko so voli nenadoma žala Milana gradnjo novih vrstnih polagti vsa potrebni sredstva, je priredila gostom na čast večer- na kmetijah’ veliko dela. Poleg po- potegnili voz tiapRej, je padla na hišic v Kočevju. ' 1 ■ jo. Drugi dati so si poljski gostje spravljanja zadnjih poljskih pridel- tla ter sl klomlla 'tilnik. Vsaka ' • • * ■ ogledali hleve, živino in razne stro- kov je treba tudi orati, pripraviti za zdravniška’ pomoč je bila brez- Kemična tovarna v Izgradnji v uspešna! ! " Kočevju pripravlja projekte za no- : 1 Vo industrijsko dvorano, živinorejslsa razstava 'v Velikih Laščah NESREČA V PODGORI »I sektorja, to pa večkrat zgolj lz osebnega sovraštva med samimi poslovodji trgovin. PRIMANJKLJAJ V VIDMU Na predlog delovnega kolektiva trgovin splošno1 družbenega sektorja je občinski ljudski odbor sklenil ukiniti trgovino SDS v Vidmu. Trgovska poslovna enota je prišla v težaven položaj ne samo zaradi nekaterih objektivnih .okoliščin, temveč bolj zaradi subjektivnih vzrokov, 'Pri inventuri je bilo ugo- posredno kontrolo preprečevali podobne pomanjkljivosti v bodoče. Ta primer dovolj jasno opozarja uslužbence trgovin. k budnosti in odgovornosti, ki jo imajo, do c]ruž. bene lastnine in do potrošnikov. L. S. Marijo Mauser, Rojena.1 Gačnik, stara 68 let, doma iz PodgoRe; je Kratke novice je na državnem posestvu Mlaka pri zimo drva, za živino steljd itd. Kočevju ter se seznanili z delom -žem- Karel (pražem: Pred zmago na Turjaku minometov, ki so razbili grajski t>i|a. notranjost gradu in s tem ves __ vodnjak, je belim zmanjkalo vpele,, grad po krajšem silovitem boju --------- —-— zato so pjll samo alkoholne pijače, zavzeta., V prostoru, kjer so. Imeli ------ —*----- pa menda tudi za koRajžo. Na na- belogardisti skladišče municije, je , , ( še položaje je prišla izmena. Pia- silovito pokplo. Med bojem s.e je ta Septembrska nož brez zvezd. Va-tomomi boj, ki so ga izzvali beli zeč ,se ,smo odšli v varno, kritje, municija . vžgala in potem je, pokalo sice, pod turjaškim gradom spe v pod krinko obrambe vere to ne vem tik za položajem. Dpbili smo ye- ip gorelo, da se ,tt je zdelo,, kot da nemirni dremavici, le tu in tam česa še. Sredi mojih razmišljanj sc čerjo ali polnočno kosilo: nezabe- Sj v samem,'peklu, vznemirja noč nenaden jok otroka, vsuje iz lin grajskega zidu rdeč Ijen krpmpir, ki pa nam je, žejo , Gjiezijp plemepit,ih gospodov Tur-pa spet drugje zateglo lajanje psov. pramen smrtonosnih krogel. Me dobro .teknil po celpdnevnem »de- jaški, j— pimbol sužnosti kmečke Kljub . vsej tej navidezni mirnosti vem, ali so beli vedeli, da je tu lu«-. Spanec ,je jcmglu zatisnil oči, raje m turjaški grad je padel za je v ozračju nabito kot z elekjrir naš položaj, vendar so tisto ndč kljub , neprestanemu regljanju vedno. Ob njegovem zatonu, yidim ko. že več dni. se bije tu boj na kaj pogosto’ streljali na naše izpo- strojnic, .tjregkajočih mto in zamol- dolgo kolpnp bednih belogardistov, življenje in smrt med belimi v gra--stavljene položaje. Krogle dum: klemu bobpenju vseh vrst orožja Smrtno bledi, s povešenimi glava-du to partizansko vojsko. V zraku dumke so tako lepo pele in se raz- In bukljmtp, p cek^oS um dmtodm mi, so priča,( jemu žalostnemu konje nekaj velikega, ,npkaj veličast- letavale pred menoj, in za menoj, In kljub temu, da, smo, spal) ;nai c^n, ki je pomenil kpneč tiijil. njim, nega, to je,r— skorajšnja .zmaga, da mi, je bilo pri srcu kar mrzlo. g°lPm, kampu. .Sopee je vstalo izza samim. , . ... , Drobna smreka je. bila moj edi- Glavo sem stiskal ,ob vznožju.; mo- dolenjskih hribov, v vsej svpjl ve-. Zaigraj hairnoniBaš pesem ,o ni zaklon. Vsenaokrog je bila jasa. je smreke to bes do belih je: na- ličastnoeti. Zdelo se ml je, da ga. zmagi, -zaori.: pesem partizanskao Stiskajoč puško v rokah- sem ler raščal, vzporedno z njihovim stre- obdaja rdeč obrobah pa, sena imel velljd zmagi, ,ki bo ostala, trajno žal za tisto smreko že nekaj-ur in ljanjem. Hudiča, ko bi smel vsaj ?amo. privide, , , , ...... zapišajia< v srcu slovenskih • ljudi, premišljeval o vsem tem, kar ne streljati, in, tako dati duška svoje- Boroi Prešernove brigade, so,,stp- dokler bo .ostal le še ,en kamenček, je dogajalo pred menoj.-Kakih 200 mu srdu. Toda,, bila je stroga ko-nill, jeklen pbroč pkoll. gradu. Sor-.qd turjaškega gradu. 19, september do 300 m zračne linije je bila na manda, da ne smemo streljati, da vražnik v gradu se je oglašal ved- leta 1943, ta velik); dan zmage ju-nasprotnem hribčku močna sovrpž- ne izdamo naših polpžajev, Prekle- no,. redkeje. Naši topovi so, razbili n^ške partizanske yojake, naj psta-nai postojanka —- tur jaški :• grad, v ti sinovi naše. domovine, vi beli od- debelo grajsko ,obzidje od vrha., de ne mod’ nami t vedno ..enako svež,, katerega se je zateklo pred parti- paetoiki! In kot -,v porog našemu vznožja v široki razpoki. Naskok slava te zmage, slava „ borcev jur zansko vojsko kakih 700 belogar- besu je prihajalo iz starodavnega na sam grad je ,b|l, izvršen z .vso.naške Prgšenjpve., zmage, ki je naj-distov Iz raznih - krajev Dolenjske, gradu do nas hripavo petje pija- partizansko, hrabrostjo in iznajdljl- več prsipevala zei, zmago na Tur-Mlslil sem si: čemu služi ta bra- nlh brambovcev. Po zaslugi naših v ost jo. V borbi moža z možem je jaku, naj se prenaša iz roda v rod. ČEBELARSTVO SE LEPO RAZVIJA Kdo ni prijatelj medu? Nekateri ga uporabljajo tudi. za zdravilo proti prehladu in podobnim bolez- ’ " . ■ ■ ________ nim. Pa spregovorimo danes nekaj 11 — besed o čebelarjih. V vsem okraju --------------—-------------imamo 365 čebelarjev, ki so zdru- Občinskl ljudski odbor v Kočevju naj bi se pričela proizvodnja konec ženi v 23 čebelarskih odborih pri prihodnjega leta, ako bodo na raz-' kmetijskih zadrugah, kar nam po- u----- “ - -vei da pri vseh zatinigltit..v. bdSSm okraju delujejo čebelarski odbori. * Čebelarji imajo 3248 panjev, kar predstavlja že lepo številko. Naj še 11XJ_ Trgovsko podjetje Klas v Kočev- omenimo, da je bila letos čebelna v kateri ju namerava graditi ob, reki Rinži paša bolj slaba In zato čaka. naše pri avtobusni postaji v Kočevju no- čebelarje precej truda za prezimo- vo stanovanjsko stavbo za svoje vanje čebel. Pa tudi pridelek medu potrebe. bo zaradi slabe paše manjši kot * pa ob normalnih čebelnih »letfnah«. Z gradnjo predprostora pri želez-........................ niški postaji v Kočevju to z dokonč. no ureditvijo predprostora pred že- USTRELIL JE 200 KG leznjško postajo v Ribnici letos ne TEŽKEGA JELENA bo nie Žeiezniško tremspotno^ pod- Lovec Boris Lovrenčič je imel v jetje, ki je v pretek em letu ftaan- arcdo le septembra na lovu dober siralo gradnjo je letos dalo vsa mpeh. v Travni gori je ustrelil 17 sredstva za izboljšanje železniških dQ lg iet, starega jelena, ki je imel tirnih naprav. Trenutno tudi ni Iz- krasno r,ogovjeS S-Ju lzrastk(i 115 - » 81 30 J cm široko in 95 cm visokof jCp so prihodnje leto, - pripeljali tega 200 kg težkegti jcle- * na v Sodražico, si ga je vsakdo Ker je gRadnja zapornega jezU hbtel ogledati, zlasti se je §e zanj na Rinil v Kočevju končana, ha \oX »k^evšk^CT jezera«'TstrJ^K šču ustrelil tudi divjega prašiča. nSb So otoček iz materffi nrtoravlIaio'Ci na ki bi trn sicer bilo treba iv štruce '° agllni m se pripravljajo tudi na oisthrnltl S '9V "a,volka ter so zato proteklo , nedeljo že skupno zgrad)h opazo-,, ' ,, ”, valnico n^. .kraju, kjer imajo vol- 4. ojftobra bo v Ljpbljani ličita- kovl prehod. V sodraškl okolici so olja, z^i .gradnjo nove .zgradbe za sp udomačili tudi medvedi ah, pri. podružnici) Ma^pcjif'e., banke,.y, Ko- jaajajo. skoraj do hiš uničeni ko-čevju. V tej /.gi-acli)! ,bddo pojeg ru^o Seveda pa so medvedi zaščt-poslovnih prostorov tudi stanovanja teni. Upamo, da bo lovcem vsaj za ualužlbenpe. O gvadnjj, pomp. Še delno uppplp,.uniplti Jjudl volčjo za-iporočali. lego. O B ] A V E KINO »JADRAN«, Kočevje: od 28. do 30. septembra ameriški barvni film »Roberta« in francoski film »že. no so nevarne«; 30. septembra ob 10. uri dopoldne mladinski film »Skupni program III«; 3. in 4. oktobra ameriški film »Da bi ne vstala zarja«; od 5. do 7. oktobra ameriški barvni film »Lepotica za milijon dolarjev«; 10. in 11. oktobra ameriški film »Sonce nas greje«. »SVOBODA«, Rudnik: 29. in 30. septembra ameriški film »Seli-na«, 6. In 7. oktobra ameriški film »Tarzan brani džunglo«. LOŠKI POTOK: 29. in 30. septembra avstrijski film »Potepuhi«; 6. in 7. oktobra italijanski film »Za dva solda upanja«. PREKLIC Podpisana Kožuh Malči iz Kočevja, Rudnik 12, obžalujem in preklicujem vse žaljivke, s katerimi sem dne 7. maja 1956 žalila Kosec Angelo iz Kočevja, Rudnik 13, in njenega sina Kosec Vladimirja ter se zahvaljujem obema zasebnima tožilcema, da sta odstopila od zasebne tožbe. Kožuh Malči Ima Vaš sosed že naročene Novice? če si jih še vedno Izposoja pri Vas, mu svetujte, da si za 240 dinarjev letno zagotovi redno prejemanje lista, na svoj naslov! DEŽURNE TRGOVINE Dežurno službo imajo: v soboto 29. septembra od 8. do 12. in od 15. do 18. ure v Kočevju trgovina »Hrana« Kočevje, v Ribnici pa trgovina »živila« Ribnica. V soboto 6. oktobra od 8. do 12. in od 15. do 18. ure v Kočevju trgovina »Oskrba« Kočevje, v Ribnici pa trgovina »Prehrana« Ribnica. MALI OGLAS Prosim najditelja ženske copate (natikača), izgubljen 19. t. m., da jo vrne na upravo lista. V TEDNU OTROKA OBIŠČITE! V Tednu otroka, ld bo od 1. do 8. oktobra, bo Društvo za pomoč družini mesta Kočevje odprlo gospodinjske prostore (nasproti pošte). Odprti bodo vsak dan od 8. do 18. tire. Razstavljeni bodo razni gospodinjski pripomočki, ki jih Ik) razstavljal Zavod za pospeševanje gospodinjstva. Društvo babic bo praktično prikazalo ravnanje z dojenčkom. Društvo za pomoč družini pa bo poleg sodobnega kuhinjskega pohištva pokazalo ln nudilo obiskovalcem različno pripravljene malice. Na razpolago bo tudi gospodinjska literatura. Na ogled vabimo vse prebivalstvo. OBVESTILO Obveščamo prebivalstvo Ribnice in okoliških vasi, da podružnica Fotolika v Ribnici posluje od 1. septembra t. 1. vsak dan razen ponedeljka od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Priporočamo se! — Izvršujemo vsa v stroko spadajoča dela. Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža in očeta ŠTEFANA VIDICA skladiščnika v tovarni »Tekstilana« Kočevje se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti ter s tem dokazali, kako ste ga ljubili in spoštovali, kar nam je bilo v veliko tolažbo. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem, delavskemu svetu in sindi. kalni podružnici tovarne »Tekstilana«, množičnim organizacijam, lovski družini, pripadnikom predvoja-ške vzgoje, podjetjem in vsem ostalim za prekrasno cvetje, pevcem za ganljivo petje, godbi in govornikom. Posebno zahvalo dolgujemo sosedom in vsem tistim, ki ste ob težki izgubi z nami sočustvovali ter nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. žalujoča žena Fllipina, sin Srečko in ostalo sorodstvo Vsem občanom bočevsbe občine čestitajo za občinsbi praznih in jim pošiljajo borbene pozdrave OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Kočevje Okrajni komite ZK Okrajni odbor SZDL Okrajni odbor ZB Okrajni komite LMS Okrajni sindikalni svet Okrajni odbor RK Uprava za gozdarstvo pri OLO Uprava za ceste pri OLO TISKARNA „ U R Š K A„ KOČEVJE čestita k prazniku občine K 3. oktobru prazniku o6čine čestita Kolektiv trgovskega podjetja » ■X V Kočevje X T 0“ Splošno ovtoprevozništvo KOČEVJE čestita k občinskemu prazniku Vsem delovnim ljudem čestita k 3. oktobru občinskemu prazniku občine Kočevje delovni kolektiv ■Mlilsli giiMtia MlN-IlM tieftica Kočevje čestita vsem občanom za občinski praznik Fotolik Kočevje čestita k občin, prazniku in se s svojimi poslovalnicami v Kočevju in Rib- nicami še nadalje pripo- roča MIZARSKO PODJETJE .MIZAR' KOČEVJE ČESTITA ZA PRAZNIK OBČINE KOČEVJE K OBČINSKEMU PRAZNIKU ČESTITA Pekarna in slaščičarna KOČEVJE S PODRUŽNICO V SODRAŽICI , em mn lit '(itEfJIE Čestita za praznik občine Slikoplesk KOČEVJE □ čestita k 3. oktobru občinskemu prazniku občine Kočevje, miM' tooaniu S tih mi CKiwioje Hi, i K čestita vsem občanom k občinskemu prazniku 3. oktobru Grosistično trgovsko podjetje Trgopromet Kočevje čestita k občinskemu prazniku 3. oktobru K občinskemu prazniku občine Kočevje čestitajo »POTR08NI K« Trgovina z živili Kočevje »O S K R B A« Trgovina z živili Kočevje KNJIGARNA IN l PAPIRNICA Kočevje »HRAN A« Trgovina z živili Kočevje »PREHRAN A« Trgovina z živili, Kočevje s prodajalna v Kočevju in Mozlju »P R E S K R B A« Trgovina z živili Kočevje s prodajalnami: Kočevje in Livold pri Kočevju »TOBAK« Kočevje s skladiščem Kočevje in maloprodajalnami Kočevje, Ribnica, Vel. Lašče in Dobrepolje »PRESKRBA RUDARJEV« trgovina z mešanim blagom Rudnik - Kočevje s prodajalnami Rudnik, Šalita vas in mlekarna »Ž E L E Z N I N A« Trgovina z železnino Kočevje s prodajalno in steki, delavnico »GALANTERIJA« trgovina s steklom, porcelanom in galanterijo, Kočevje »Š P E C E RI J A« Trgovina z živili Kočevje s prodajalnami Kočevje, Željne in Koprivnik »TEKSTI L« Trgovina z manufakturo in konfekcijo Kočevje »OBUT E V« trgovina s čevlji, urs-njem, čevljarskimi in tapetniškimi potrebščinami, Kočevje TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM Stara Cerkev »MANUFAKTURA« trgovina s tekstilnim blagom, konfekcijo in trikotažo, Kočevje Finančno samostojni zavod »KNJIGOVODSKI CENTER« Kočevje Splošno gradbeno podjetje Zidar Kočevje Čestita k 3. o&toBru občinskemu prazniku ./Hiifulh Qatthix AVTOMEHANIK KOČEVJE čestita k občin, prazniku in se priporoča za vsa avtomehanična dela K občinskemu prazniku občine čestita TRGOVSKO PODJETJE ZA NAKUP IN ZBIRANJE ODPADKOV PROMET KOČEVJE Gospodarsko podjetje KLEPARSTVO Kočevje čestita vsem občanom k občin- skemu prazniku 3. oktobru K OBČINSKEMU / PRAZNIKU OBČINE ) KOČEVJE ČESTITA ) UPRAVA \ Mestnega vodovoda \ Kočevje ) v , Ndgdmetric. tekmovtinja VlMtm D0lei|SlS» illMskO |imkll\llO X Jutri na stadionu, Partizan : Svoboda Rezultati zadnje in nedelje: Ptirtizan' (Kočevje) (Grosuplje) 6:1 (3:0) Svoboda (Kočevje) V necjeljo 30. t. m. bo na Partizanovem stadionu ob Rinži odi grabna velika derby1 tekma,‘med domačima rivaloma Partizanom in Svobodo za prVo mesto v dolenjski nogometni družim. Naslednja tabfela na (Črnomelj) 3:1 (0:1) kaže trenutno stanje: ‘ 44 Elan (Novo mesto) (Ribnica) 5:1 (3:0) Svoboda (Koč.) 4 4 0 0 32:3 8' Partizan (Koč.) 4 4 0 0 15:2 '8 Bela krajina (Cr.) -4 2 0 2 '16:11 4 Elan. (Novo'm.)' 11 4 2 0 2 8:6 4 Partizan (škof.) - ' 4 2 0 2 10:10 4 Partizan B (Koč:) 4 2 0 2 6:16 4 Grosuplje'.' 4 0 0 4 2:14 0 . Partizan (Rib.).' 4 0 0 4 '3:31 0' 1 predzadnje V soboto" iri nedeljo 29. in 30. t. Kratke proge' so rezervirane zb' 'no, ker je Torkar V odlični formi m. se bodo zbrali v Kočevju že če- Kočevje, ker ni verjetno, da bi kdo in skače na treningu okoli 6,70 m. trtič dolenjski atleti v borbi za lo- ogrozil Torkarja (11,3), Bižala čjihalov rezultat, 13,25 m v metu vorjev venec' JtilcnjskfegU. - V prvih' (n^1), Clhala' (11,9>, Keniga '(12,1) krogle ■ pred enim , tednom ga potreb prvenstvih je v oceni dru- in Adamiča (12,3). Srednje proge stavlja na čelo v tej disciplini, če Grosuplje štev premočno zmagoval Partizan nam obetajo borbo med Doklom bo le dovolj siguren in ga ne bodo iz Kočevja in si osvojil v trajno (Nm) ter Veselom in Bregarjem mnogi nepotrebni prestopi posa-Partizan last pokal AZS. (oba K). Veselov čas 2:03,9 na dili kakor lani na drugo mesto za Letošnje prvenstvo bo še poseb- 800 m, ki ga je dosegel pred enim' Dolencem (Nm). Ta dva atleta se Parti- no zanimivo, ker dominacija Ko- tednom, ga postavlja za sigurnega bosta pomerila tudi v metu diska, čevja ni več tako velika, saj se favorita. 3000 m je bila in ostane kjer imata enake izglede. Brez čr-Elan pričakuje pri ženskah zanesljiva domena Novomeščanov. Obe State- nomeljčanov verjetno ne bo v kop-zmaga Novega mesta. Vendar bi ti bi morali biti plen Kočevarjev. ju posebnih rezultatov, lovorjev ve-bilo Kočevju le težko vzeti skupno Velika borba se obeta v skoku nec pa bo šel skoraj gotovo v No- zmago, ker je moška ekipa zelo v višino, kjer bo moral favorit Po- vo mesto. močn=. trč (Nm) ponoviti najmanj svojih Pri ženskah je položaj v posa- Kot je. videti bosta,, edina konjui- 175 cm, če bo hptel biti prvi. V meznlh disciplinah precej nejasen, Na igrišču pri ..Šejkovem domu nad nasprotnikom, je po nepotreb- renta j ljetps1 le; Noj/o mesto in1 K6- opojnosti Kopdilje • my , bqsta to ker Imamo za oceno premalo rezul- bila prvenstvena nogometna nem prdjel od branilca domačega čevje, ker ‘ni pričakovati udeležbe škušaln 'preptččlti Fucelj- in člhsl tatov. Brez dvoma pa so Novome- tekma med Svobodo m Belo kra- moštva Kneža, dve zaušnic) in je od drugod. Kljub temu pa se bodo (oba 170 cm), Adamič se bo s pa- ščanke kot ekipa absolutne favori- Kakor jč iz 'tabele razvlotoo, ‘ štg j)no iz Črnomlja., tZačgtne poteze razžaljeh Zapustil' igrišče. S sta- predvidoriia 'vodile v več disciplinah lico boril le z dolenjskim rekordom, tinje. (Kočevje) 6:0 (5:0) Svoboda (Kočevjd) Grosuplje (Grosuplje) 3:1 Partizan (Kočevje) Bela kraji- (Škofljica) 3:0 (1:0) Bela krajina (Črnomelj) Partizan zan Ribnica) 5:2 Partizan B (Kočevje) Partizaji (Škofljica) : Partizan B (Novo mesto) 3:0 w. o. ■■ ■ ' ■ I, Svoboda : Belokrajina 3 : 1 ----” .. - .......-I JHIO VI IlUillljUl, , r -- -----“““'J'-** - pretendenta ža prvo mesto enaka .gostov so dalassltititt1, da se ne bo- njem 3:1 ‘sc' je tekma končati, po točkah, le razlika ' v gčlih ju Uo dali jJahka ' premagati "Ih res loči: Ker je žoga okrogla, se ne Ve, je bilo t^iko. Napad domačih--hi kdo’ bo koga 'premaggl in sc vse- najboljč znašel, še najboljši jc" bile. del na vrh lestvice. Nekoliko na Taslapian. Prvič se je potresla mre. \ ’ ža dopiačih že v 12. minuti, žoga ^ hude bot-bti. boljšem je -Partizan, ker je odigral že tekmo' proti' Elanu iž Novega mesta. Zato v nčdeljo vsi na igrj-šče, da bomb Videli najbolj zanimivo tekmo tega leta. ODBOJKA KOČEVJE : JEŽICA 3:1 ni bila točno podana vratarju in mu •1 je čez' gib vo pačila* do prednjega napadaflca).go6tov, rki, jo Je prisebno poslal v ‘tnfejso — '1:6. Ta zadetek je deloval na domače igralce kot rahel1* tuš. Izvedli so sicer še mrio-go napadov.'pa vrgta gostov dar ven- . zaradi odlične igre srednjega si- Pretcklo nedeljo smo videli prvo kry VugČm pofčasu"^a'se je conske lige. Pntizan je premagal domačint ka” trikrat uspešni. Trikrat je pofresel mrežo gostov liXtoGCrukdnrmlh’ Sm°,a’ £)U" pm:..no°^;^je^roZS Ježico s 3:1 (11:15, 15:1, 15:13 15:4). Kočevske barve so zastopa- __________,iola. Du- prav dobri . Taslaman ževlč in Helmih se je presenetljivo vrnil v moštvo in bil najboljši mož na polju. Lahko bi Omenili še Cuka in Bižala. V splošnem sta obe moštvi pokazali zelo povprččno, mestoma tudi želo slabo igro. vladal žogo. Neljubi incident, ki je nastal med vrstami domačega moštva, ni v čast rudniškim nogometašem. Najboljši igralec domačega moštva Svete, ki je obenem tudi igralec, Preteklo nedeljo je bila odigrana ki ne zna grešiti in se ne spozabi katerega je sposoben dvigniti na Prvenstvo bo na stadionu Parti-355 crflt Prav posebna poslastica za zana v soboto, popoldne in v nede-ljubitelje atletike bo skok v dalji- ljo dopoldne. Er- SPOMINSKI ŠAHOVSKI TURNIR NA RABU Ing. Volk med prvimi Kakor vsako leto tako je tudi le- Za nadaljnji kvalitetni dvig kotos Gorenjski šahovski odbor pri- čevskega, kakor tudi dolenjskega redil šahovski turnir v počastitev šaha sploh bi bilo dobro, če bi se žrtev najhujšega uničevalnega jta- zbrala sredstva, da bi organizirali lijanskega taborišča na Rabu. namesto običajnega prvenstva Do-Okrog 5000 internirancev, med nji. lenjske, ki bo v februarju v Komi veliko število iz našega okraja čevju, odprto prvenstvo z udeležbo (bivša obč. Osilnica), je našlo svoj nekaterih mojstrov in mojstrskih grob na Rabu. kandidatov. Na takem turnirju bi ša- Foto P. Vovk: Stadion v Kočevju „Tek svobode" v Kočevju Letos so prvič na tem turnirju mogoče doseči dolenjskim sodelovali tudi dolenjski šahisti in bi st om eventualno kandidaturo za sicer Kobler iz -Črnomlja, Škerlj iz rnois^ra a . Pa vsaj omogočiti Sili, Novega mesta in inž. Volk iz Ko- Sitarju, Primcu in Moharju iz Fa-čevja. Imenovani so igrali v B sku- re pridobitev 1. kategorije, ki jo pini in so merili svoje sposobnosti Prav gotovo zaslužijo. s prvokategorniki iz vse Slovenije fi*„nvsKF vrsTi in z gorenjskim) drugokategorniki. ŠAHOVSKE VESll Turnir je bil nekako merilo vred- Na rednem mesečnem brzotur-nosti dolenjskega šaha. Končni nirju, ki ga prireja šahovsko dru- Prva tekma na stadionu v Ribnici Svet za telesno vzgojo ObLO niku, nato Kočevje priredi v počastitev občin- »Avta« in skega prazhika krožni tek skozi Kolodvorske mesto za člane športnih in parti- OLO naravnost do zanskih društev. dolga 2000 m. Start m cilj teka bosta na glav- Ker go vabljenj štvo Kočevje vsak zadnji ponedeljek v mesecu, je zmagal šafar z vrstni red je bil tak: KVemičnem0tovarneagdo - izposojeni opremi živel novozgrajeni ribniški stadion , Prav dobro je sodil Maver iz Ko-svoj krst z nogometno tekmo med čevja. Tekmo je obiskalo precej moštvoma Bele krajine iz Crnom- gledalcev, lja in domačim Partizanom. Prvi polčas, se je končal z realnim rezultatom 2:2. Tudi v začetku drugega polčasa so bile moči precej izenačene, vendar se je proti koncu nagnila tehtnica v korist gostom, ki imajo boljšo kondicijo od domačinov. Končni rezultat je bil 5:2 za goste. , . t ,., ,,nq .pryemtvp;obyeznikpv, predvoja- bra. Prvo mesti''je' zasedel Milan' Ce pomislim® na' pOt-aa “R/bničk-* škeP vžgoje V' stre-ljkhjtl z Vojaško Nared iz Kočevja s 105 krogi, dru- nov v tekmi Svobodo (Koč.) 19:0, puško. Na tekmovanje so prišli go mesto Janez žužek iz Velikih jo tj teknja že poklala,napredek mladinci,.iz- Kočevja, Sodražice in Lašč s 104 krogi in tretje mesto mladega, ribniškega moštva, ki do- Ribnice. Vsi so se na to dobro pri- Franc Dejak iz Ribnice. Deset mla- okraju razna meddružihska in osta- Sl,e3 nLin?flp Pr°s.tor=i za-. tr®‘ Pravi“- Borba za prvo mesto je bi- drncev, ki so dosegli najboljše re- la tekmovanja v vseh vrstah orožja, mesta in diplome'za člane, iti imajo ning. Moštvo , kot celota še ni vi- la ostra, saj je bila razlika med pr- zultate, je odpotovalo v Koper, da v., h,,____________________________,____________________J poneaeljeK žem 8,5, Antonom Klaričem 8 itd. V počastitev občinskega praznika organizirajo šahisti velik brzo-turnir z udeležbo čim večjega šte- V Kočevju dvoboj Slovenija : Srbija V soboto, 15. septembra 1956 je zastopala naš okraj na republiškem bilo na strelišču v Kočevju okraj- tekmovanju v Kopru 23. septem- n?i?r^d .za 0Sj”I prvij lahko skl šahisti. lahko .merijo s šahisti Iz \ oktobra c-b 19.30 v šahovski sobi pričakujemo dobro udeležbo. ostalih'krajev Slovenije, kjer ima hotela »Pugled«. Tek bo na predvečer -praznika v šah večjo tradicijo in boljše mate- 4. oktobra bo istotam otvoritev torek 2. oktobra ob 16.30 uri. rialne pogoje. šahovskega tečaja s predavanjem inž. Volka »Rabski turnir«. Vsi šahisti vabljen; — za igralce 1. moštva udeležba obvezna. ŠAHISTI POZOR! Obveščamo vse šah iste, posebno pa člane šahovskega društva Kočevje, da se je začela redna šahov ska sezona. Igralni dnevi so vsak in četrtek v šahovski Okrajni strelski teden i od 17. do vkljuf-'o 23. t. 95 krogov, Zupančič Jože f r. je bil v Kočevju, tedep, strelstva. gov;, Planinc Vlado 70 krog tem okviru so tila v celotnem Po končaijem tekmovanju še razdeljene diplome za so bile prva tri reSSa* s Msessr -°-” h 525 sr, ki precej obetaj0-, Ribniški Parti- ka. Vsi mladinci so po - končanem lih okrajev, zan' ti sc moral potruditi in dobiti streljanju nestrpno pričakovali ob-nekje potreben denar, da prizaflcv- javor rezultatov kakor tudi določi, nltn igralcem ne bo treba,-kot ,do-, tev . okrajne; ■ reprezentance, ki bo KRATKE VESTI Svet 'z:i tclentlo vzgojo 01)L0 Kq- V počastitev občinskega- prnzni-čevje jo na' svoji sdji razpravljal o ka S,, oktobra bo v Kočevju med telesni vsfgojl v šolah, Predlaga 29. septembrom In 7, oktobrom ce-uredltev lctn'ega telovadišča pred la . vrsta športnih prireditev. Med deno-osnovno ,'šol-o v Kočevju. Pregledali njimi bodo atletsko in riamiznote-bodo tudi vse možhošti za ureditev niško prvenstvo Dolenjskega, krož-enostkvnih .............................' : - - delovanju s Strelsko, družino Kože sedaj ,naj omenimo, tudi to, čevje organiziral tekmovanje za da so priprave za medrepubliško prehoijni pokal- okrajnega strelske-tekmovanje, Slovenija —r' Srbija, ki Sa -°dt)ora Kočevje. ' bo 7. oktobra v Kočevju, že v te- Tekmovanje je bilo v nedeljo 23. ku. Vse ljubitelje strelstva in ostale m- Tekmovalo se je- z vojaško - prebivalce že* sedaj vabimo na • to Pu^^° na 300 metrov daljine. Pra-tekmo.vanje,. Posebno strelske dru- v'co tekmovanja so imele vse strel, šine' paj 'nudijo "vso1 pomoč vod- s^e družine v okraju, in to z ude-stvu, ki se bo tudi samo potrudilo, članov, da bo tekmovanje čimbolje Izve- Vsaka ekipa je Imela možnost ■ .ujk doseči 750 krogov. .X. i I Prvo mesto v tekmovanju je do- segla ekipa Strelske družine Kočev-Milče Frica ne- namerava več je, ki je imela od zgoraj navedenih bodo redna predavanja iz šahovske Poleg gornjih diplom je vsaka teorije. Zaradi predstoječlh turnir-nastepajoča ekipa prejela brezplač- jev za prvenstvo Kočevja in Done kot darilo okrajnega strelskega lenjske kakor tudi bližnjega brzo-odbora, Kočevje po eno mavzer pu- poteznega prvenstva v Črnomlju je ško," ' udeležba za prvo moštvo obvezna. Križanka „Naš pisatelj' , ,]h pri ni tek skozi .mesto,, kot posebna jg,.^ namiznega tenisa. To je ža- 750 možnih krogov 453 krogov, vseh šolah v koČČvsk^ občmi. Za- zanimivost pa nastpp mestne nogo. ^sten konec NT kariere enega naj- Drugo mesto je osvojila ekipa Ve- talentiranih- igralcev namizne- like Lašče -*- 234 krogov. letnih v- , _ ________________J , hteva se takojšnja ureditev zadeve metne' reprezentance, ki jo bodo bol-Šeškov dom, kar bo rešila predla- sestavljali skupno igralci Svobode ga tctosa?kar jlh^Tdalo Kočevje' gana nova uprava. ,Jn Partizana. Bil je večkrat član slovenske1 In en- Sodelavec Partizana Lado Ko- v izdelavi so načrti za gradnjo krat jugoslovanske mladinske .rerun, ki služi vojaški rok, je sedaj modernega dvosteznega, kegljišča, prezentance. Odslej bo igral 'nogo-za kratek čas, na bolniškem dopu- k) naj b) bji0 zgrajeno s pomočjo met v dolenjskem merilu, Podobno stu v Kočevju. sindikatov. ■ se je odločil tudi Marjan Bast ar. OBVESTILA ekipa ekipa I KOČEVCE Tretje niesto je osvojila Ribnice -— 194 krogov. četrto mesto je osvojila Šalita va§ — 187 krogov. . Peto mesto je osvojila ekipa Or-tenek — 169 krogov. Šesto mesto je osvojila ekipa »Jože Šeško« — 138 kVOgov. S tem je Strelska družina Kočevje osvojila prehodni pokal za' leto 1956 ter diplomo’ za- pt-vo mesto. fckipa Strelske družine Kočevje je imela naslednje rezultate (od 150 Rodilp so: Bedek Valerija, go- iz Rilmlce, in Skok Irena, kuhari-spodlnja iz Kočevja — -.-dečka; ca, iz Banje Loke. Kerndl Marija, delavka iz Kočevja CestUarnb! — dekljco) Petek Anica, tiatakari- Umrli so! Pelegrlni Dominik, os. iz Kočevja — dečka;. Kolenc upokojenče /iz Slovenske Koeevšk'e“RČftej_ ŠecETar Oton, zidar — 73 let; Lovšin Xloj:zij, preužit- možnih krogov): - 76 let; Zi- Hren Jernej 105 krogov, Kužnik Brež — star Viktor 96 krogov, Hočevar Antoii ca iz Kočevja — dečka;. KOienc upokojenec /iz Slovenske vasi Danijela, uslužbenka iz Kočevja —- star 85 "leti , Koža;;, Dušan, učenec dekltcij; puktč Jelena, gradbena iž šalkc Vasi — 9 let; žagar Bran-dekivka iž Kočevja — deklico; Re-^ k6, otrqk 'iz? Kohl ar j eij, — 3 leta; kar iz. Goriče vasi dar ,Franč, otrok iz 1 mesec. LAŠČE Rodila je Glavan Pepca, gospodinja iz HoČčvja V—deklico. Čestitamo!' , Poročili so se: Repar Anton_ mi- p r * j* V T- =sa u J— T~ T= 73= TT i w m 7T~ L 72 ...v sttna,,. gosptifirija' jz Grintovca pri ,’<•>. .. ; RIBNICA OsllMti r-j dečka; - Ptigelj Vera, - RodWe,,So;i Mihelič Ana, gospodi kmgWalk " " * 1 •- ■ —-•- 1 'i|'- ______________________ T,ri...i o. € r______________________________________ ________________| Parodiji so ^e: Žonta Dragutin* ^-'deklico ter Baškovič Mafija, got Hrustovega —'star "69 let, trTSS SI^fe^rel -lek,!ro' j. ' ' „ pOBKrtoUE ja; Džater,'.tudai- ti ,K0‘ ,poučili so se: Petek, Ivan, elek* r.R<^U-a ti Grti /Jožefa, gospodi-, čevja, in-,peruti • Nežka tekstitib j^^ik'iz Ribnice!' in Kozina Ve< J T" .deklfc0j delavka'iz" ja; \toif"Alojzij, rdf 'uslužbenka iz Sušja; Martino- Oestltalho. jamski rudarski delavec iz Livolda, vič Peter, oficir JLA iz Ribnice, in — in Starič Amalija, tkalka iz Livol- Gornik Marija, uslužbenka iz Bu- Uredništvo in uprava v Kočevju, da; Mohar Ivan, učitelj iž Kopriv-1 kovice; Arko Franc, delavec iz Ljubljanska cesta 22. Telef. 389. nika, )n Troha Marija',''bčitiljlča iž Brega pri Ribnici, in Dobravec Tek. račun pri podružnici NB Ko-Koprlvnika; Kalič- Ivah,' gozdni dč- Ljildmila, gospodinjska pomočnica čevje, št. 617-T-388. — Letna na-lavec iz Rajhdoia, in Dolamič Mar- iz Brega pri Ribnici. ročnina . znaša 240 din, polletna ta, žlvinorejka' Iz Rajndola; Vučkb' čestitamo! 120 din- in je plačljiva vtiaprej. — Jože, poljedelski delaveč )z Kočar- Umrl) s6: Zidar Anton,- kmeto- Za inozemstvo 5Č0 din ozir. 1,50 tiv )n Cvornjek Jožčfti.' pdljedelskti’valeč' iz Brež — 71 let; Lovšin, ameriškega dolarja. — Poštnina delavka"Iz"Kočai-jev; DUltiln Mir* foj. češarek Marija, preužitkarica plačana v gotovini, i— Rokopisi Se ko, uslužbenec iz Kočevske Reke, lž Brež -—' 84 let; Zidar, roj: Arn- ‘ ne vrača!jo. m šnajder Marija, gospodinja iz brožič Neža, preužitkarica iz Brež' Tiska tiskarna »Urška«, Kočevje •iz Slovenski; vasi ključnico, Kotar, Vinko, škodoval desno 30. priirihek ,tn ime sloven- ■a pisatelja in pesnika, . -ki mu (dve besedi), 17. predlog, 19. vsota roko, štajdohar bosvočena ta križanka, 33. skrl-. vrednosti, uporabljenih za dobiva--Marjan ^ele/ostrugar iz RudiUka , vati,; prikrivati, 35. že tako, 36. nje presežne vrednosti z izkorišča-sl je" poškodbvgl prste leve poge,'-ljubki, dragi, 38. poškodba, 40. sim- njem mezdnega dela, 20. ekvator, Pbtan Ivani čirkulkrist iz Mlake bdi aktlnlj, 42;,ptica peVka, 43. 22. pesen) pesnika pod 30. vod., 24. pri Kočevju'si je ,s ' kfožno ikgh 'doplača žival '(dvojina),, 44. upiet. nošilna- gred, 26. časovna obdobja, poškodoval prste leve roke, žer jav niška smčr, M’ teži "ža čim' resnič- 27. zEičetiilct priimka jn imena slov. Mihael, gozdni delavec-sekač iz nejšim in popolnejšim slikanjem pesnika (»Zlati čoln), 28. vrstadre-Gornjega kota se je pri kleščenju stvarnosti; pripadal ji je tudi pes- vesa (dvojina), 29. kratica za naj-posekane bukve poškodoval. nlk in pisatelj pod 30. vod., 48. višji akademski naslov, 31. osebni - : , oziralni zaimek, 49. začetnici Ime- zaimek, 32. kratica za tov. foto- NAJDENI PREDMETI na- in priimka slov. pesnika in dra- grafskega materiala v Zagrebu, 34. ' matika (»Herman Celjski«) — plemenska, narodnostna, 37, prirni- V Kočevju' so bili najdeni: mo- hemški predlog, 50. trg v Vinodolu, tivno orožje, 39. ubožica, 41. neod-ški -čevlji (gojz'ericC) in 3 kroglič- nerabljeni, 51. stanovalec jame, 53. ločen Izid šahovske Igre, 44. pod-nl avto-ležaj) - premera 12 etn. ^esem pesnika in pisatelja pod 30. zemeljski hodnik, 45. zvišana glas-Lastniki.-predrtietov ndj se javijo-tvod. (dve besedi), 54. nekdanja po- bena nota, 46. lep, krasen, 47. na Tajništvi! ža tiotranje zadeve krajina na naših tleh. vzročni veznik, 50. predlog, - 52. ja- Kočevje, soba St. 30, II. nadstr. n > Navpično: 1. klasična povest pi- ponska dolžinska mera. Iz naših krajev 125-lefnica Frana Levstika Pred 125 leti, 28. septembra 1831, se je v Spodnjih Ret- Čateža« ter klasično povestjo »Marjah pri Velikih Laščah rodil Fran Levstik. Bil je pesnik, pri- tin Krpan« je položil temelje slo-povednik, literarni kritik, programatik slovenske proze, znan- venski književnosti, stvenlk-jezikoslovec in začetnik mladoslovenskega gibanja. T ’ bilo en sam prve pesmi je priobčeval v takrat- Toda Levstik ni bil samo pesnik in pisatelj, bil je tudi politik. Prav takrat so zlasti mlajši narodni vo- Od železnice pričakujemo red in točnost Delavski vlak, ki naj bi na sekU Velike Lašče—Kočevje važal številne delavce, ki jim niški vlak ob 7. uri ni primeren, iškem voznem ima skoro dnevno tako veliko za- četrt ure nazi „ mudo, da ga potniški vlak, ki bi odhod vlaka 8474 vsaj za 5 min. delavcem moral voziti za njim, prehiteva že kasneje iz Kočevja. Prosimo v ime- skupnosti. življenje in se bojevala za uresni- naziji brez mature ni mogel vpisa- bila velika. pred Velikimi Laščami ali pa v nu_ staršev in dijakov, da želez- Upamo, da ne bo naš glas »glas iev^Je slt>venaklh narodnih in so- ti na vseučilišče, je odšel v Olomuc Da bi imel list potrebni učinek, "Zaj VT2K našim »J* fck*™* P« jatfUd M- P«- - ' m W.m ‘u«- " ”= Lm-atik p, Mnšan, g,m- naslovom vodila. Politične razmere na Slovenskem so bile takrat zelo žalostne in potreba po takem listu je V. P. Želežniška postaja v Žlebiču Ribnici, Delavski vlak zaradi tega niška uprava nujno ukrene potreb- vpijočega v puščavi, izgublja svoj namen. Ali železniška no za reden promet. Naj na primer uprava nima razumevanja za naše delavce, od katerih stanujejo mnogi tako daleč od postaje, da morajo vstajati tudi že ob 4. uri, da vlakt^Na^ostai^pa poterr^čakajo Odkar v Ortneku ni več žage in upravlja to poslopje. Ne vemo, kdo hišo, zapustiti je moral skrbno ob-in čakalo preklinjajoča izgublja- odkar tudi ni sečnje za proizvod- je za to odgovoren, prosimo pa, da delano polje obdano s temnimi go-£ S teja nSto- njo. se je na ortnJki postajf pro- se naj postajališče nujno pred ti- do oosameznik — delavec kakor met zmanjšal, tako da sedaj v pot- mo popravi, da nam zima ne uniči jatelje, med katerimi je preživel tudiGT- podjetje 6 Negodo- niškem kakor tudi v tovornem pro- še to, kar je še ostalo. Potniški svoja najlepša otroška leta vanie delavcev je Č^rivičeno m že- metu zaostaja za postajališčem promet je na tej postajici zadosten Že kot gimnazijec je zlagal pes-Sa rSTutao S vse, da žlebič. Postajališčno poslopje m in morda bi bilo umestno tudi tu ml, s katerimi je kmalu vzbudil bo ta kakor tudi potniški vlak (ju- ostale naprave pa so tu nezadost- prodajati karte. P. V. pozomos svoj . J tranji) brezpogojno točen. ne za tako velik promet. Leseno Ob tej priliki naj še omenim poslopje, v katerem so postajališč-prevoz naših dijakov, lepo število ni prostori, je v tako slabem sta-odseku Kočevje—Velike nju, da nujno kliče po novem, ki cialnih pravic. na Moravsko, kjer je vstopil v bo- Levstik je obiskoval osnovno šo- goslovje. lo v Velikih Laščah. Ker je bil ze- V tiho samostansko življenje je je bilo treba, da ga primejo krepke roke. Neustrašeni in bojeviti Levstik je bil kot nalašč za to. Za lo nadarjen učenec, ga je oče od- kot strela udarila novica, da so nje- stvar se je zavzel in kmalu je izpeljal v Ljubljano.’Takrat je mo- gove pesmi v Ljubljani proglasili šla pnra številka lista »Naprej«, ral zapustiti na pol leseno domačo jih je na Lašče, ki Požar na Travniku poslužujejo vlaka bo, upamo, lepše in pa zidano. Vse 18. t. m. je iz- ka 70, ki jima gre zahvala, da motnja za ves razred za dijake »vlakarje«. drva v štedilniku. Lesena stena se nje, dokler ni prepozno, je zaradi razgretega štedilnika Tudi gasilci so svoje delo opra-užgala. Sreča je bila samo v tem, vili dobro, saj so v rekordnem čada je bilo stanovanje zaprto in se su prispeli na kraj požara, kljub požar ni mogel razširiti z vso nag- temu, da so vaščani že sami ome- lico. j«1 P°žar- x Ljudje, ki so delali na bližnjem Sedaj se še vprašamo, kjer in polju, so opazili požar šele, ko je kako opravlja svoje delo kontrola zgorela lesena stena skozi katero za zaščito dimniških naprav in pe- , . 116.orr, „ i Ivors ki vasi r-u- je uhajal dim. Prva sta bila na či. Naj jim bo gornji primer resen l 3 p nnstaiališča ie žalost- mestu požara Anton Vesel iz Trav- opomin, da bodo v bodoče bolj mi- "uJkfSS- ">*« ™ >« A-«™ Vesel ,z ,l„i =. svoje doKnortl. K. A. ne samo treba tudi rampo za nakladanje in razkladanje vagonov, saj se tu razloži in naloži letno ca. 1000 vago-Zaradi neurejenih vlakov —• nov ^ $,1 se ta številka še pove- dijald po 12 ur odsotni čala, če bi železnica tu zgradila Druga nesreča za vlakarje pa bo, potniško jn tovorno postajo, da bodo zaradi zamujanja zjutraj morali ostajati v šoli preko 13. ure in bodo tako zamudili vlak 8474, ki je namenjen za prevoz teh nesrečnikov ter se bodo morali posluževati potniškega vlaka ob 16.03. Pomisliti moramo, kako bo dijaku, ki Čemu je podobno postajališče v Dvorsld vasi? Nekaj podobnega je tudi s postajališčem v Dvorski vasi. Po- Fran Levstik List je urejal in pisal Levstik sko. ro sam. »Naprej« je imel namen poležati se za pravice slovenskega naroda in narodno enakopravnost. To pa avstrijski monarhiji ni bilo po volji in zaradi teh zahtev je moral že tisto leto prenehati. Levstikovo javno delovanje pa se je nadaljevalo. Grajal je narodno mlačnost vodilnih ljudi ter neodločnost narodnih poslancev. Zahteval je od njih, da ne smejo nikoli odstopiti od glavne narodne zahteve, kj mora biti: popolna enakopravnost in zedinjenje vseh Slovencev. S tem si je nakopal mnogo sovražnikov in začela so se leta največje bede in trpljenja. V tej največji bedi ga je njegov prijatelj, pesnik in rojak Josip Stritar, povabil k sebi na Dunaj. Tudi v tujini ni Levstik pozabil na svojo domovino. S pazljivim očesom je zasledoval vse, kar se je godilo v Sloveniji, in čutil se je dolžnega,, da tudi iz tujine vpliva na razvoj dogodkov. V ta namen je ustanovil »Pavliho«. Njegovi nasprotniki pa. so ga začeli obrekovati, da je podkupljen od dunajske vlade, ki mu je odšel od doma ob 6. uri zjutraj vine, katero je ljudstvo tega kra-s kosom kruha v žepu v šolo in ja v dobri veri, da jo je izročilo se bo vrnil ob 6. uri zvečer domov skrbnim rokam, dalo železnici, ves zmiučen in lačen. Sedaj pa naj Danes izgleda to postajališče ta-se še uči dan, se Kočevski gasilci na Kolpi Zdravstvena postaja v Dobrepolju Na zadnji seji občinskega ljud- ni uspelo zaradi pičlih denarnih vzdržuje Pavliho, da v njem na-za pohujšljive. Predstojniki so za- pada slovenske voditelje. To obre- htevali, da jih prekliče. Toda po- kovanje je Levstika docela potrlo, nosni Levstik tega nj hotel in je Bil je razočaran. Sklenil se je raje zapustil bogoslovje in odšel umakniti iz javnega življenja in ti- domov. ho preživeti zadnja leta v domovini in pripravlja za drugi ko, da je Dvorjance kar sram ko Na zad^l g*™”™* ££ “^^ak^di wadi pcTa^ lotil° srn^rn^ stot^nefa dS novembra1’MS? j^zvesti’sto”' s£ medtem odpočije in naspi? potniki in inozemci sprašujejo, kdo .J®* q ustanovitvi zdravstvene kanja primernih prostorov. Končno Plod tega prizadevanja so mnoge venske matere umrl. Umrl je velik ioostale * pa je prišel le čas, ko se je vsem pesmi, tako pesmi o živalih, otro- mož — mejnik v zgodovini sloven- Kot ie bilo že v nekem članku tistim, ki so to želeli želja izpol- ške pesmi itd. Še večje važnosti skega naroda — ki je položil te- pisano se zdravstvena služba v nila. Odslej jim ne bo več treba pa so njegovi pripovedni spisi. S melje pesništvu, prozi ter sloven- Dobrepolju, ki šteje približno 4000 za vsako malenkost hoditi v Ve- spisi »Napake slovenskega piša- skemu knjižnemu jeziku . Vsak delovni človek ki opravlja po, ki si je osvojila vse Izletnike, prebivalcev, ni opravljala tako, kot like Lašče. »nja«, »Popotovanje od Litije do Vinko Košmrlj svoje dolžnosti 7 do 8 ur dnevno, mlade in stare. bi se morala. Vzrok je bil predvsem z ustanovitvijo zdravstvene po- ima praivlco do zasluženega letne- člani OGZ Kočevja pa so se ude- obširen teren, vremenske neprilike staje v Vidmu bodo mnogo pridobili ------------------- ■ ------------------- ga oddiha, ki traja 15 dni ali še ležili seje Obč. GZ Fredgrad in jim itd. Kljub temu, da so občani že tudi vaščani Strug, saj bo zdrav- več Seveda ne bi bilo prav, če bi je tako ostalo le zelo malo časa za pred leti želeli imeti lastno zdrav- pik redno tedensko opravljal zdrav- ne imeli pravice do odmora tudi oddih in razvedrilo. Na seji so raz- stveno postajo, ljudskemu odboru to stveno službo v Strugah, gasilci, ki so v službi tako rekoč pravljali o raznih perečih vpraša- Prostori za zdravstveno postajo noč in dan. Zato je vodstvo kočev- njih Obč. GZ. Sodelovanje funk- Praznik V Mozlju so urejeni tam, kjer je bila do se- Vzporedno z motornim prometom koristniki javnih cest in predstav-skih gasilcev popolnoma pravilno cionarjev OGZ, in sicer preaseoni- opntomhr„ Hn v daj pomožna zdravstvena postaja. raate tudi število kolesarjev. Lah- ljajo poseben problem. Ljudi ovi- prlznalo svojim gasilcem en dan ka Ivana Kluna, M(X, ”^®rlznovali^ toaievnl praz- Tudl °Prema Je preskrbljena. Naj- ko rečemo, da zna pri nas voziti rajo tudi tam, kjer vožnji z dvo- odmora ter priredilo v ta namen Šobra tajnika Andreja K™ blla 3leta 19^2 v več težav bo z nabavo takih in' z dvokolesom skoraj vsaka druga kolesi ni dovoljena, na primer po dne 9. septembra izlet celotnega predsednika nadzornega odbora Pe- ^ta je Cfmkar1eva strumentov, katerih prejšnja posta, oseba in da ta več ali manj kolo pločnikih, parkih itd. Zato niso red-članstva in pionirjev v Dol ob ze- tra Cero in tajn a j P 3 kateri 2 biio veliko bor- 3a 111 lmela- Sprva bo pač treba še tudi uporablja, čeprav ga sama ne ki primeri, da kolesarji povzročijo leni Kolpi. Vendar je moral pionir- tov. Petra Šobra je bilo zelo po- brigada, v kateri je bilo veliko bor malo poseduje. Dejstvo pa je! da večina prometne nezgode, povozijo otroke skl izlet na žalost društvene upra- membno in je pripomog o po proslavi ki ie bila popoldne Z denarno pomočjo OZSZ, kate- kolesarjev ne pozna prometnih ali stavijo na kocko lastno življe- ve in otrok zaradi nevarnosti na- tivni rešitvi g P prosvetnem ’ domu 1e ,,ovorll tu- ro upa ljudski odbor, da jo bo do- predpisov. Tisti pa, ki jih poznajo, nje, kot nam kaže naslednji prl- lezljive bolezni po nasvetu zdrav- Sanja. v P*»vetnem domu je govoril tu f ^ lahko £ ne držijo. Znano je da ^ mer. nlka odpasti, kar je velika škoda, Namen izleta je bil tudi tesnejša di Predsedrik OLO tov. Janez Pir ^ lnstrumenti. SL kolesarji najbolj nedisciplinirani w «tn bili dve desetini nionlriev povezava in seznanjenje s tam- nat. V svojem govoru je pouaarn v Težka nesreča kolesarja pod vodstvom desetarke Ivanke Bi- kajšnjimi gasilci in prebivalci, kar vlogo, ki so jo odigrali ti kraji v žalove zelo dobro pripravljeni za je kočevsko gasilstvo doseglo s narodnoosvobodilni vojni. Pretila je javni nastop. svojim popoldanskim nastopom v nevarnost od vsepovsod, toda kjer Naši neutrudni gasilci so se tako Predgradu. Zanimanje za nastop je je bila Cankarjeva brigada, se ni za en dan oprostili svoje stalne bilo veliko. Posebno je občinstvu bilo treba ničesar bati. Veliko so dolžnosti katero je ta dan prevzel ugajal šolski trodelnl napad, ki so Mozelj In okoliški kraji trpeli med težje prometne nezgode v Dolenji in bo storilca z velikim razumevanjem poveljnik ga lepo izvajale članice. Predgrad vojno. Okupator je divjal in moril, vasi. Po_ cesti II. reda m Ribnice vato^ Dejstvo Milan Kutouljan bi dne 20. septembra t. 1. zaradi nepoznavanja oziroma neupoštevanja cestnih prometnih predpisov skoraj plačal z življenjem. Navedenega dne jepri- 23. septembra 1956 je prišlo do dati. O tem bo spregovorilo sodišče vozil z dvokolesom po stranski, ne Dolenji in bo storilca tudi zasluženo kazno- prometni cesti, na glavno cesto II. Prometna nezgoda v Dolenji vasi pa je, da bi se tov Kendar s svojimi rudniškimi je imel priliko videti tudi prvi ga. zažigal domove, vendar narod se proti Kočevju je vozil amater B. L upoštevanjem cestnopromet. pred- pričal č L ' JV J silaki snrevod ki mu ie načeloval mu ni podal. Po govoru predsednika osebni avto. Na periferiji je sekal pisov lahko temu izognili. Motor- trenutku z reda, ne da bi se predhodno preče je le-ta prosta. V tem .. . allakl sprevod ki mu je načeloval mu ni podal. Po govoru predsednika oseom avto. JNa perueriji je seaai pisov laiino temu izognm. muuui- uenuiKU pa je privozil po glavni Trtniki SO v vedrem raznolože- predsednik Obč. GZ ln pri katerem Pirnata se je pričel kulturni pro- ovinek in se tako z vozilom pribil- no kolo je upravljala oseba, ki še cesti s tovornim avtomobilom po- niu prSlveli dan K temu je mno- je sodelovala domača godba na pi- gram, v katerem so nastopili pio- žal bolj levemu kot desnemu robu ni opravila vozniškega Izpita in ki klicni voznik V. A. in Kukuljan je minomLlo izredno leno vreme hala pod vodstvom 87 let starega nirji tamkajšnje osnovne šole in ceste. Z nasprotne smeri pa je v prav gotovo še nima dovolj znanja zavozil naravnost v kabino tovor- go pripomog ln š vedno aktivnega kapelnika kulturni skupini rudnika Kočevja, tem trenutku privozil O. L. z mo- ln dovolj izkušenj. Kolika krivda njaka in pri tem dobil težje po- Po proslavi pa je bilo partizan- tornim kolesom in čeprav je imel pade na drugega voznika, pa^ bo škodbe, tako da so ga morali od' še posebno pa lepa turistična okolica obmejne vasice Dol s svojo tov. šmalcelja. zeleno, čisto in vabljivo reko Kol- Ferdo Paradiž sko rajanje. Of&rc * ^LOViN^Kl Lianiča-cl še prosto cesto, je zadel v osebni ugotovilo avto. Posledice trčenja: O. A., sopotnica motorista, je dobila pretres možganov in je bila odpeljana v bolnišnico. Prav gotovo dalj časa ne bo sposobna za delo. Na razbitih vozilih pa je po neuradni oceni približno 150.000 dinarjev škode. Kdo je tega kriv, je težko pove- sodišče. TS. peljati v novomeško bolnišnico. Po sledovih trčenja je bilo razvidno, da je vozil tudi po levi strani ce- V mesecu septembru je v prometnih nezgodah našega okraja iz- ste, kar je bilo seveda še bolj usod-gubilo življenje 5 oseb, več kot no, kajti če bi vozil pravilno po 10 pa jih je bilo ranjenih. desni strani, bi tovornjak pravo- Bodimo previdni na cesti in časno opazil in bi lahko dvokolo upoštevajmo cestno-promet. pred- zaustavil ali kako drugače prepre-pise. čil trčenje. 1. Bili so pri nas na Slovenskem nekdaj drugi časi. Gospoda je živela po utrjenih gradovih, ubogi slovenski kmetje pa so se stiskali 'po skromnih lesenih bajtah. In koliko gorja so trpinčeni deželi storili Turki! Le kje so današnji dan gradovi, nekdaj vsakemu sovražniku strah in trepet? Samo še razvaline nam pričajo, da so tu v nekdanjih časih živeli mogočni gospodje. 2. Med razvalinami po Dolenjskem, Kranjskem je znamenit grad Kozjak. V petnajstem stoletju je stal grad še trden, kakor bi bil zidan za večnost. Ponosno so moleli proti nebu okrogli stolpi na hribu, obzidje stalo je nepredrtno kakor trdna skala. Kakor grad bili so tudi njegovi stanovalci silni, mogočni gospodje. Ohranili so bili svoje preprosto slovensko ime — Kozjak. 3. Pred kakimi štiri sto leti sta živela dva brata Kozjaka. Starejši brat Marko je bil gospodar rodovinskega gradu. Zastaven mož je bil Marko Kozjak, krepke roke, pa tudi blagega srca — dobra duša, le nagle jeze je bil. V orožju se je večkrat skazal hrabrega. Stopil je v zakon s sosedovo hčerjo, toda žena je kmalu umrla in mu pustila sina Jurija, krepkega, bistrega fantiča. 4. Ves drug bil je mlajši brat — grbavi Peter. že v mladih letih potuhnjen, zvit in poreden zrastel je v zlobnega moža. Bližal se ni z nikomer, vsakega je sovražil. Oče ga je poslal v stlškl klošter, a Peter se je že po mesecu dni vrnil na grad, kjer je ostal še po očetovi smrti. Za očetom je Marko prevzel gospodarstvo, Peter pa je vse dni ostajal v svoji kamrici in tuhtal debele stare pisane bukve.