II. Reja shidnih zhervov ali gofenz. "') Preden bomo od reje shidnih zhervov govorili, je treba sa poflopje, kjer fe bodo redili, fkerbeti, in torej bo govorjenje nar prej od hifhe sa shidne zherve. A. Hifha sa shidne zherve. Zhe imafh malo zhervov, jih lahko na kazih misah ali diljah ali niskih in fhirokih polizah v fvoji hifhi imafh in redifh. Zhe jih je pa veliko, je treba sanje pofebno kozho imeti. Taka kozha ne bo nikomur veliko potrofhkov persadela, naj bo sidana , ali lefena, ali s protja fpletena in s ilam ometana, pa pobelena ali pa tudi ne, de je le zhedna, fnashna, fuha, fvitla in gorka. Zhe je veliko zhervov, je potreba sanje ve-zhiga proftora, fe ve de. Nar boljfhi je kozha tako narejena , de vetrovi nimajo mozhi do nje, de je tadaj savelna, na folnzi; vunder pa folnze ne fme naravnoft: vanjo fijati. Mora imeti dvoje prezej vifokih oken in pezh; sgorej in fpodej eno ali vezh lin po velikofti kozhe, de fe sunanja sdrava fapa fpodej lahko vanjo fpufha, sgorej pa snotranjo, fmerd-ljivo is nje shene, in s vratami, de fe odpro, kadar je treba, vezh dobre fape vanjo fpuftiti, in sapro po nozhi in kadar je treba. Dobro je, de je taka kozha prezej vifoka, kazih 9 ali 10 zhevljev, in de ima ftrop, zhe tudi is lefe, pa ometan. Potlej pa ob fteni lefe kakor polize is terfta ali pa is lefenih palizhiz tako narejene, de zhervi lahko od fpodej nanjo slesejo. Lefe fe tadaj tako *) Ta fpifek je fledtja nauka, »kako shido perdelovati, ali nauka, kako murve i* a d i t i in shidne zherve sredi ti,« s zhimur fino v 14. liftu pretezheniga leta nehali. narede, de fe terft ali pa lefene palizhize druga per drugi tako poloshe in na konzeh perterdijo, de proftor vmef oftane , de zhervi fkosi morejo; sa 3o,000 zhervov 6 lef 2 zhevlja fhiroke, 6 dolge, ter dvoje, de fe lahko saporedama pozhedijo , ko zhervi na drugo slesejo. Te lefe leshe po 2 zhevlja ena nad drugo per fteni na ftebreh ali pa saporedama. Na drugo lefo pa slesejo zhervi. Kadar fe jim pafha pernefe na novi lefi, ki fe na fpodnjo nalahko, pa ne prav tikama poloshi.Kmalo zhervi fkosi fpranje na sgorno slesejo , fpodnja fe vsame in ozhedi. To fe mora vezhkrat, in sadnje tednje nar manj vfak drugi dan ftoriti. Zhervi hifho, kadar jih je veliko, slo nadi-hajo in vfmradijo. pofebno sadne tri tednje; torej je treba vezhkrat nove fape, zhifte in sdrave, ne pa od kakfhne gnojnize jim dati. To jim je ravno tako potrebno, kakor pafha; torej fe mora vfak dan fapa v hifhi prenoviti, per lepim vremenu vrata in okna nekaj zhafa odpreti, nikoli pa po nozhi ne, ali per vetru, per hudim vremenu in deshji; takrat je dofti linze sgorej in fpodej, zhe je potreba, odpreti, kakor je bilo sgorej rezheno. Tudi fe ne fme v taki kozhi tabak pili, ali kaj difhavniga, poftavim hren , zhefen, zhebula, roshe i. t. d. vanjo pernefti 5 ne s jefiham, brinjem kaditi, ne froviga perja kupe v nji imeti i. t. d. Tudi gorkomera (termometra) je treba, ki meri gorkoto, de ni ne prevelika, ne premajhina , kakor bo posneji govorjenje , in pa lonzhene, ne shelesne pezhi, de fe gorkota da, kakorfhne je treb.u Tudi ne gre s hraftovon lefam v nji kuriti, ampak s bukovim , gabrovim , lef ko v im , pa fuhim , kir vfak dim in fmrad je zhervizham sopern in fhkodljiv. Zhe je vezh dni deshevnih in gerdih, Jim ne fmefh oken odpreti; prenovifh fapo v kozhi, zhe v kaki lonzheni pofodi s prav fuhim lefam ali trefkami, bukovimi, lefkovimi, gahrovimi v nji sakurifh, tode fe ne fme nizh kaditi. Zhe per lepim vremenu vrata in okna odprefh , morafh dobro varovati, de ne pride kakfhno kure, kak-fhin ptizh vrabiz ali fniza, kaka mifh ali mazhka, ali kaj taziga v kozho, kir vfe te shivali zherve hitro poshro in pokonzhajo; to bi ti velika fhkoda bila. Tudi vari, de fe pajki v hifhi ne sarede, tudi oni zherve more, kakor is nevofhljivofti, de snajo ti zhervi lepfhi in terdnejfhi shido pre-fti, kakor oni. (Dalje fledi.) 26 Reja shidnih zhervov ali gofenz. (Na dalje.) B. Kako Je shidni zhervi isleshejo, kako dolgo shive, in kaj Je s njimi vej zhaf godi. a) Kako fe shidni zhervi isleshejo. Is eniga lota zhervniga femena ali salege, fe isleshe okoli 20,000 zhervizhev. To feme fe kupi tam, kjer zherve imajo in shido perdelju-jejo. Vezh plemenov jih je, fo beli, ki belo shido dajo, slo rumeni, ki rumeno, in drugi, ki ru-menkafto shido predejo. So tudi vezhi in manji, pervi fo lafhki, drugi fhpanfki zhervi. Vezhi delajo vezh , manji manj shide. Kadar murve she perje imajo tolikfhno kakor defetiza, fe zhervno feme ali salega vsame is fuhe in hladne f-hrambe in na gorko pernefe v kozho , kjer je treba tolike gorkote , kakorfhno ima sdrav zhlovefhki shivot, in tudi sunej bodi gorkota ne manji od 14 ftopinj (Grad), kar fe s gorkomeram smeri 5 in de fe hitrejfhi isleshejo r 6, 8, 10 ali 11 dneh, vezhidel sjutrej, je treba gorkoto smirej vezhi delati od 14— 20 ftopnje, vezhi ne, in povfod enako, pozhafi rafti s njo. Ta gorkota fe naredi, ko fe v pezhi sakuri, zhe dalje bolj, de gorkomer potrebne ftopnje kashe. Nekteri fo naredili gorkoto, ko fo fe zhervi legli od 16 — 19 ftopnje, potlej pa, ko fo fe slegli, fo smirej per 16. ftopnji oftali in je dobro bilo. Sedemnajft do ofemnajft ftopinj gorkota je , kakor sunej kak lep gorak pomladnji dan. Ko miflifh tadaj zhervno feme ali salego isle-zhi dati, deni ga, kakor je rezheno, na gorko, na popir, ki je na ftraneh pervihan, vfak febi, in ga vezhkrat malo nalahko premefhaj, kir fkufh-nja uzbi, de to veliko pomaga, de jih gorkota povfod enako fprime. Nekteri nofijo tudi zhervno feme v popirji ali pa na platni per febi na golim shivotu v nederji, de fe od shivotne gorkote isleshejo. To fe lahko sgodi, kadar ga ni slo veliko. Farba zhervniga femena je, preden fe zhervizhki isleshejo, zhernkafta, fiva, pepelnata; ko pa belo poftane , sazhno zhervizhki is njih ledi; majhni fo, de fe komaj vidijo. De fe to prej sgodi, deni popir, na kterim je zhervno feme, tako, de bo tudi od fpodej fkos popir gorkota mogla. Torej fe popir raspne po jesbi, po latah, in de bo smirej enaka gorkota povfod, sakuri v pezhi, sjutrej, opoldne in svezher, zhe ni sunej pofebno gorko. Zhe je pa sunej in snotrej dofti gorko , ni treba kurili. Je kozltA prevrozha, poftavi v hifho fkledo vode 5 fapa bo prijetnifhi, in zhervizhki fe bodo laglej slegli. Ko fe zhervizhki isleshejo , jim prezej meh-kiga murvniga perjizha na popir fem ter tje deni; zhervizhki bodo sazheli nanj lefti in jih bofh s perjizhem podftavfhi popir lahko prenefil, kjer imajo biti. Potlej zhervizhi jedo nozh in dan do fpanja. Kir fe zhervizhi ne isleshejo vfi kmalo, in je vunder veliko leshezhe, de fo vli zhervi enake ftarofti in velikofti, in de vfi eno in enako hrano in shivesh dobivajo, je treba zherve, kteri fe tifti dan isleshejo, vkup imeti. Tudi pomaga, zhe perve zherve malo bolj na hladnim imafh, ali pa jih malo ftradafh, une posnejfhi pa bolj na gorkim imafh, in jih bolj pafefh, de perve doidejo. Potlej fo vfi enako vpliki, in lahko po tem vfe enako dershifh. Torej daj perve dni pervim le enkrat, posnejim pa dvakrat jefti. Ohrani tudi dan, kdaj fo fe islegli, de bofh vedil, kdaj bodo pervizh safpali. Ko fe zhervi isleshejo, morajo gorkoto imeti, kakor je sgorej rezheno, nikoli manjfhi od 16 ftopinj dokler shive , pa tudi vezhi ne od dv ajfete. Na merslim pozhafi raftejo, slo saftajajo in shitlo malovredno fpredejo, fizer pa jim sa shivljenje hlad ni ravno fhkodljiv. Prevelika gorkota pa, vezhi od 16 ftopinj, in pa mokrota je zhervizhem slo fhkodljiva. Zhe je prevelika gorkota v hifhi, fe okno odpre; zhe je pa v kozhi mokrotno, fe v pezhi sakuri. Zhe fe ne ve, ali je mokrota tolikfhna, de zhervam fhkoduje, fe pofkufi tako le : Vsemi foli, deni jo na okroshnik (taljar) ali na miso. Zhe poftane mokra , pomeni, de je fapa v kozhi premokrotna, torej sakuri v pezhi, de fe mokrota pofufhi. Sdravje zhervov fe kashe na njih farbi, ki ne fme biti ne zherna ne rudezha, ampak per lafhkih sagorelo-koftanjafta, per fhpanfkih pa fivo-pepelnata. Dobro je nekaj jajzhik ali zhervniga femena perhraniti, de, zhe pervi fhkodo terpe, fe drugi fpet isleshejo, in s njimi samorefh kaj pozheti. (Dalje fledi.) 30 Reja Shidnih zhervov ali gofenz. ne prevelike ne premajhne gorkote dati, nam- (Na dalje.) rezh, dokler fo fhe majhni, okoli 20 ftopinj, ne vezhi: potlej pa od ftarofti do ftarofti manjfhi b) Kako dolgo shidni zhervi shive, in , ' L . ;. r r ,. L r ' . ia : r0 . •• ^ • * 1 • V do 17 itopini nasaj: um lapo vezhkrat Jpremi- kai le s niimi do vpredenia godi. . .' _ \ ' r ,': /. , r ,r r 1 ' ° njati; kadar salpe, um okna sapreti, de lo v Preden f« zhervi v shido sapredejo, fe pet- tami, in pa sdravo pafho jim noliti. Perje mokra t fpreminjajo, safpe, in ftaro kosho flezhejo kro, ali pa prafhno in blatno ali pa od tiftolet-ali fe leve, in tako pet ftaroft narede. nih mladik, ali fparjeno, ali s mano kakor s Is fkufhnje fe ve, de do perviga fpanja po kakim medam pomasano jim je fhkodljivo in od tem, ko fo fe slegli, terpi in jedo 5 dni, do dru- njega poginejo; dim ali kaka difhava ali fmrad siga 4 > do tretjiga 6, do zhetertiga 7, do petiga jim je sopern. sadnjiga ali do sapletve 10 dni, in v vfim vkup * Majhne zhervizhke pafi s voljnim mladim 32 dni. Spanje terpi vfelej 2 ali 3. dni. Nehajo perjizhem is mej, in ga jim drobno sreshi, pezle jefti, glave sazhno pokonzi dershati in fe ne ga- pa saversi. Od sazhetka malo potrebujejo, kakor nejo vezh. Krajfhi ali daljfhi zhaf do sapletenja pa bolj raftejo , jim je treba zhedalje vezh, in v shido pride od vezhi to je prave ali manjfhi sadnje dve ftarofti she terdniga in mozhniga perja, gorkote, od fkerbnejfhi ali flabfhi pafhe in reje. Reshe fe pa perje od sazhetka sato, kir fe s tem Kjer je smirej potrebna gorkota in fkerbna reja, filno veliko perja pervarje in manj potrofi. Proti fe sapleto vezhidel, 3o. ali pa she 29. in tudi sadnjim ga ni treba vezh resati. Sa 20,000 zher- zlo 28. dan po fvojimu rojftvu ; v nekterih kra- vov je treba v 1. ftarofti 5 funtov, to je od jih pa 4o. ali 42. dan, kjer jim je gorkote in sazhetka malo, potlej vfak dan in po majh- hrane permanjkovalo. Beli zhervi, ki belo shido nim vezh, tako de 5. dan 5 funtov snefe; v 2. predejo, fe tudi v tem nekoliko raslozhijo. ftarofti i5 funtov ravno kakor v pervi, vfakdan Zhe hozhefh mozhne in sdrave zherve imeti vezh perkladati, kakor zhervizhki bolj raftejo; v in lepo shido perdelati, jih morafh smirej fnash- 3. ftarofti she 46 funtov; v zheterti i3q funtov, no dershati, jih vfelej kadar fe prekoshijo ali in v peti ali sadnji 795 funtov; vfiga tadaj 1000 od fpanja sbude , prenefti, in tudi fhe vezhkrat funtov ali 10 zentov; zhe prav s perjem obra- vmef, to je, drugo isbo ali prebivaljfhe, lefo ali zhafh in zhe ga od perviga reshefh, zhe pa ne, mresho jim s perjem naloshiti, de nanjo slesejo; fhe vezh. Nikoli pa jim vezh ne dajaj, kakor ftaro lefo pa vseti, pofnashiti in pofufhiti, jim toliko, kar morejo od obeda do obeda fnefti, fizer drugo pofmradijo in je potrata, kakor per vfaki shivali. Velika 20 letna murva da okoli en ali pol drugi zent perja; kazih 10 velizih murv tadaj ali pa vezh majhnih in mladih je treba sa 20,000 zhervov, ki ti dajo okoli 60 funtov galete, in okoli 4o — 60 goldinarjev sa tvoj trud, ki fi zhervize na 6 polizah 3o dni redil in jim ftregel. (Dalje fledi.) 34 Reja shidnih zhervov ali gofenz. (Na dalje.) Obedo fe zhervam vfak dan fhtirkrat daje, sjutrej ob 4? ob 10 dopoldne, ob 4 popoldne in fpet ob 10 svezher, in fe jim fhe vmef vzhafi nekoliko perloshi, pa nikoli poprej ne, de poprefhno pojedo. Perva dva obeda fmeta biti manjfhi, popoldanfka pa obilnifhi. Perje fe mora svefto pregledati, ter she tazhaf, ko fe bere, de *) 3. dan Roshnizveta 1472 je Turk zerkev f. Petra v Ljubljani poshgal; v fpomin tega beremo tukaj leta napif: »Anno 1472 den 3. Junii ist dieses Gottshaus St. Petri als Pfarr-kirchen der Stadt Laibach von dem Erbfeindt christliches Namens deu Turke abgebrennt und verhert worden. 1618. ni vmasano, prafhno ali pa medeno in mokro. Zhe je prafhno ali blatno, ga umij in vfufhi, pezle poreshi in ga vfelej na fuhim in hladnim, imej, de fe ne pofufhi, ampak de lepo in dobro oftane. Od konza , pofebno zhe imafh veliko zher-vov, vfaj 7 ali 8 ali pa fhe 24 ur prej nabra-niga imeti, sadnje dve ftarofti pa, 2 ali 3 dni, in ga ravno pred jedjo ali pafho resati ne poprej , je dobro. Prej nabrati ga je sato dobro, de imafh, zhe desh pride, jim kaj dati, in pa zhaf mokro perje ofehniti. Sadnje dni, ko pofebno veliko jedo, je to fhe bolj potrebno. Kadar jedo, mora v kozhi fvitlo biti, folnze pa vanjo ne fijati. Pofteljze fnashiti in zhedili, je perve 2 ftarofti treba v(aj^ kolikorkrat fe zhervi od fpanja sbude in preleve. V sadnji ftarofti pa nar manj vfak 4. ali 5. dan , ali pa kolikorkrat je kaj veliko pezlov na nji, ali zhe v kozhi difhati sazhne. Nefnaga fe sunej kozhe ozhedi, in dobro je po-fteljze ali lefe s pelenam obrifati. Gnoj tak sgnit je sa drevefa in zvetlize nar boljfhi, in zhervovo blato, ki ga, zhe je veliko zhervov, lahko veliko naberefh, ni le nar bolj gnoj sa murvne drevefa , ampak tudi sa seleno farbo. Sapo v kozhi poboljfhati, potikajo na Lafh-kim in Franzoskim selene pelenove veje med okna, na Nemfhkim pa malo folitarja na talarji sashgo. De morajo okna in vrata takrat, ko fe to godi, saperte biti, ni treba opomniti. Sizer pa fe fapa 38 v kozhi nar bolj popravi, ko fe linze sgorej in fpodej, kakor je sgorej rezheno, ali okna in vrata nekaj zhafa odpro. Zhervov nikar veliko s rokami ne prijemaj, ampak s perjem jih prenefi, ali pa novo lefo in perje na nji naloshi, de nanjo slesejo. Ko miflijo zhervi safpati, fe jim ne ljubi vezh jedi, fe sazhno po konzu fpenjati in po kon-»u dershati in glave nakvifhko imeti. Takrat sazhno fpati in jih nikar ne nadlegvaj, jim tudi nizh jedi ne dajaj; okna posaperi, de bo v kozhi mrazhno. Po fpanji fe jim perje da , ter na drugo lefo, de nanjo slesejo, in fe fpodnja, kjer fo prej bili, vsame in pofnashi. Perje fe mora na vfaki novi len* bolj vfak febi djati, de zhervi prevezh na kupi ne oftanejo, ampak fe loshe proffcorneji premikajo in hitreji raftejo. Kakor vezni prihajajo, morajo, fe ve de, tudi vezh prodora imeti. Smirej je treba fkerbeti, de zhervi prevezh na kupi nifo , kir fe lahko pofhkodujejo in lahko bolesni med njimi vftanejo. V jutrovi desheli, vTartarii, kjer fo ti shlatni zhervi doma, shive po divje sunej po murvah in dosorijo, in fe ondi po nesmernih murvnih gojsdih lahko po fvoji volji po drevji rasprofte : per naf pa fe morajo pofebno savoljo neftanovitnofti vremena v kozhah rediti, kakor jih tudi she v Kini rede, defiravno fo na Nemfhkim pofkufili jih tudi na niskih drevefzah ali na murvnih mejah sunaj imeti, in fo ondi dosoreli in shido fpredli, kakor gofp. Fifher is Klofternajburga pifhejo. Tode ptizhi jih in druge rezhi sunej slo konzhajo. (Dalje fledi.) Reja Shidnih zhervov ali gofenz. odeje oberne. Potlej fe sa feme nekaj jajzhek CNa dalje.) odbere in fe na ftran denejo; is njih bodo potlej Kadar zhervi dosorijo, to je, po zhetertim metulji islesli in feme sa prihodno leto naredili, fpanji 8. 9. ali 10. dan, sazhno fkorej zhifti biti, V drujih galetah pa fe morajo vli zhervi bersh kakor srela vinfka jagoda, de fe fkorej fkosi nje pomoriti, ali pa zhe jih fam nepomorifh, pre- vidi, mehki poftanejo, nehajo jefti, sazhno vra- zej prodali, in jih bo kupiz pomoril. Zhe bi jih tove nakvifhko vsdigovati, po robi lefe lefti, kakor ne pomoril, bi zhes nekaj dni metulji is njih de bi nekaj ifkali in bi radi nakvifhko fhli. Ko to islesli, galeto pofhkodovali in vfe delo bi bilo vidifh, takrat jim sadofti, ftrufhkov ali oblanz, ali fkorej saftonj. fuhiga drazhja ali pa flame naftavl, in bojo kmalo „ nanje sazheli iti in fi bodo kraj isbrali, kjer bodo °- l0 fe zhervi y galetah pomore, shido delali in fe vanjo kakor v kakfhno jajze Zhervi fe v shidnih jajzhkih, v galetah ali sapredh. Takrat fe jih nizh ne dotikaj, kteri fo kokonih, tako le pomore: deni vrele vode v poleni, poftavi sraven njih drazhja, ali oblanzov ali fodo, v fhkaf ali v zheber, galete ali kakone v flame; kteri pa^fhe jedo, tiftim nar lepfhiga perja refheti na tako pofoda deni in s ruho ali s kom pokladaj. V 3. in pol dneh fe zhervi popolnama v drugim pokri in jih bo tako vrele vode fopar shido sapredejo. Narprej narede okoli, kakor umoril; pol firlelza ure je vfe mertvo; zhe bi pa kako mresho pajzhevni podobno, ki jo na Lafh- fhe ne bilo, fhe enkrat tako naredi; potlej pa kim bavelo imenujejo, potlej pa drugo, ki ji take jajzhke, v kterih fo zhervi poginili, pofu-naLafhkim galeta, na Franzoskim pa kokon fhi ali na folnzi ali pa na pezhi, in jih v zhed-pravijo.podobnorumenimualipabelimu jajzhiku. nim fuhim kraji pred mifhmi in pred praham Takrat ko fe to godi, sazhni malo vezh fape v hrani, de jih bofh ali prodal, ali pa bersh ko kozho pufhati. bofh zhaf imelj ghido isfnoval na yrateno ali pa Ko fe vli zhervi vpredejo, je treba lefe in na motovilo. dilize, na kterih fo bili, vseli in lepo pofnashili. Tako pomoriti zherve je nar losheji, nar hi- She le zhes 8. dni fe galete ali shidni jajzhki treji in nar manj bres fhkode, in satorej bolj- obero, ter varno de fe shida ne rasterga. Bavela fhi, kakor v pezhi. fe obere in pofebej hrani, in tudi pofebej alipro- Zhe bi shide ne snal, ali dolgo ne vtegnil da, ah pa rokovize, nogovize ali druga lepa ob- odvili, je treba tako galeto prodati, de je mol leka lsnjefprede, ali pa sa dobre lahke in gorke ne sazhne jefti, in zhe bi je v fuhim kraji ne hranil, ti shida vtegne ftrohneti in tvoje delo je saftonj. Zhe imafh zherve , de belo shido predejo, deni jih pofebej; tald kokoni fo drajfhi, pa manj shide dajo. En kokon ima okoli goo — 1200 zhevljev dolgo shidano nit, in 200 — 5oo kokonov gre na 1 funt, in 10 — 12 funtov kokonov dajo 1 funt shide, ki fe po 8— 10 goldinarjev proda. Tako 20,000 zhervov bo dalo okoli 60 funtov kokonov, ali 6 — 10 funtov shide, in vezh ko 60 goldinarjev, zhe v vfim tako ravnafh, kakor fi dosdej flifhal, in zherve 3o dni fkerbno pafefh in jih zhedno imafh. Is tega fe vidi, de bi ljudje, kmetje, veliko denarjev dobili, zhe bi hoteli tega tako lahkiga . perdelka lotiti fe, in veliko jih je, ki bi lahko ne le 20,000 ampak vezh od 100,000 zhervov preredili, zhe bi hoteli dofti murv nafaditi. Poglej tudi te novize flran 24 per napifu: „Unaj-ne povefti." (Dalje fledi.) 42 46 Reja shidnih zhervov ali gofenz. (Na dalje.) d. Galete ali kokoni sa feme. Kadar kokone sa feme odbirafh, vsemi nar lepfhi, terde in zhverfte, ne pa nar vezhih, in deni jih na ftran. Vzhafi je boljfhi feme kupiti, kakor nar boljfhi in nar lepfhi kokone satreti. Zhe pa bliso femena ni, je boljfhi sa prihodno feme doma li napraviti. Dobro bi bilo vediti, kteri fo moshkiga, kteri shenfkiga fpola; pa teshko je to natanjko vediti, Tifti kokoni, kteri fo fhirokljafti, fkosi enako debeli in podolgafti, fo vezhidel shenfkiga fpola , ali one; tifti pa, kteri fo na fredi kakor prepa-fani, vderti, zhverkljati, ne debeli, na konzeh fpizhafti. fo vezhidel moshkiga fpola, ali oni. Sa 20,000 gofenz ali zhervov potrebiijefh 60 parov metuljev, ali 120 kokonov; bavelo in druge nezhednofti jim oberi, de ne bo napo tja, ko bodo metulji is kokonov fhli. Dvanajfti, fheftnajfti ali dvajfeti dan po tem, ko fo fe vpredli, sazhnejo kokoni, v kterih fo shivi zhervi, na konzeh mokri perhajati in fe majati, kokoni fe ondi raspozhijo in metulji isle-sejo is njih. Take kokone, kteri fo v to odlozheni, deni na popir ali na kako lepo diljo, ali na platno. Gorkota mora biti i5 —- 18 ftopinj, fizer fe metulji posneji isleshejo. Zhe je fapa v kozhi mo-krotna, jo je treba pofufhiti, to je, v pezhi sa-kuriti. Takrat je prav le toliko fvitlobe v kozhi, de fe rezh od rezhi raslozhi. Metulji pridejo na dan vezhidel perve tri ure po folnzhnim ishodu — lepa podoba is groba vftajenja in noviga shivlje-nja ! Sdaj ni vezh zherv, ampak metulj. (Dalje fledi.) Reja shidnih zhervov ali gofenz. 6 aH 7. sjutrej fe isleshejo metulji, to je, pride- (Na dalje.) jo js kokonov, ob 8. fe sazhno sdrushovati, in Kokoni sa Jeme. oflanejo vkup do 2. aH 4. popoldne 5 potlej fe Islesheni metulji nimajo drujih shelj, kakor vfi fmejo raslozhiti in on pogine nekaj dni po- porozhiti in pomnoshiti fe. On sazhne s peruti tem, in nizh ne je, kar je metulj. Ona pa feme foflati, in je manjfhi od nje, ona pa je debelj- sazhne lezhi na popir ali na platno, kamur je fhi in s peruti malokdaj in malo miglja. Ko fe djana, podobno makovimu femenu, in pervih sazhno fporozhati, jih je treba sa peruti na po- 36 — 40 ur isleshe fkorej vfe, potlej malo fhe. pir ali pa na platno prenefti in jih kazih 6 — 8 Isleshe ena okoli 400 — 5oo drobnih jajzhik ali ur vkup puftiti. V kozhi mora smirej fhe sdrava zhervniga femena sa prihodno leto. Zhifta fapa, fapa in temno biti in gorkota smirej enaka. Ob gorkota in tema oftane kakor prej. Zhes 8 ali 50 io dni pogine tudi ona in nizh ne je, kar je metulj bila. Islesheno zhervino feme je ali belo ali pa rudezhkafto. V gorkoti fe farba jajzhik tako fpre-minja: is rudezhkaftih poftanejo bolj samokle in rudezhkaftofive^potlej rujave, potlej zhernofive ali pa vshivo pepelnate. Petnajft do dvajfet dni potrebujejo , de fe tako dogotove, in fo potem popolnoma srele. Nekaj dni potlej, ko fo tako do-sorile, fe vsame popir, na kterim fo isleshene, fe dva — fhtir — ali ofemkrat pregane in svije in fe v hladan, fuh kraj nefe, kjer gorkota po letu ne ftopi vifhe od i5 ftopinj, po simi pa ne pod O. Zhe bi fe kmalo potem, ko fo isleshene, (pravile in f-hranile, ko fo fhe mokrotne, bi savite lahko fplefnovale in fe fpridile. Nar bol) je tak popir potlej djati pod ftrop v kak hladan obok (velb), ali v kamro ali v hram in ga na kak drat onefti in gledati, de mifhi, podgane, ki jih grosno rade fnedo, do njih ne pridejo, in pa de prah tudi ne inore do njih. V poletni rrozhini je treba vezhkrat pogledati, zhe jajzhka nifo na mokrotnim, ki jim slo fhkoduje, ali zhe jim ni pregorko, de bi fe vtegnili zhervi islezhi. Zhe je treba tako feme delezh poflati, ga je narbolj v isdovbljenim terfti na obeh konzeh s tanjkim platnam savesaniga poflati. To fe fme pa le posno v jefen ali pa sgodej fpomlad fto-riti, de fe per gorkoti po potu zhervi ne isleshejo. (Dalje fledi.) Reja shidnih zhervov ali gofenz. Bqlesni fo: i. Debeloft aH vodeniza. (Na dalje.) Taki jedo in fe rede, pa ne predejo, fo debe- e) Bolesni zhervov ali shidnih ffofenz. Hfhi' beli^hi in bo1' vmasani od drusih, in na- b ' meft de bi predli, pozhjo. Shidni zherv je mozhna shival, ki ga ni 2. Suhotnoft ali jetika. Taki fo flabi in kmalo konez; pa /zhafi ga tako rede, de mora ne raftejo, fe ne leve, in doftikrat jih drugi oflabeti. Spanje, ki ga petkrat ima, ni nobena sadufhe. Jenjajo jefti, poftanejo mehki in pogi- bolesen, ampak natorna potreba. Kteri ga ni- nejo. Ko fe v tretjizh leve, fe jih rada prime ta majo, fo bolni in nikoli ne predejo. bolesen, zhe ljudje ne snajo prav s njimi ravnati. 3. Slatenza. Ta fe jih prime, preden sazh-no prefti. Nameft de bi dosoreli, sazhno debeliti, in rumene flare po febi pokashejo. Skorej de shida v njih shivotu fe pokasi in to bolesen naredi. 4. Terdoba. Terdi poftanejo, in to lahko v vfaki ftarofti, in zlo vzhaii, ko she prefti sazhno. Farba sazhne po njih prihajati rudezha, potlej pa bela. Po njih fmerti fe njih truplo fterdi in fplefnujejo. Ta bolesen fe rada drusih nalese, in kjer je bila, je treba vfe pofode in isbe svefto pozhediti in take zherve hitro od drusih lozhiti. Verh teh bolesen fo f he druge, od kterih flabo ali napak rejeni zhervi poginejo. Kadar je zhaf, de bi sazheli prefti, fe vidijo vzhafi zhervi kakor na pol fkosi vidni, fo vode polni in kmalo pozerkajo in ne predejo. Per drusih fe najde, de fo kakor de bi ne vedili, kaj bi ftorili, fe ne vedo kam djati; kadar je treba prefti, oflabe, shida fe v njih fterdi in kmalo poginejo in nizh ne predejo. Ko kteriga taziga vidifh, ga od ondi vsemi, drugam nefi in mu oblanze ponudi, de fe vprede, in vfaj debelifhi shido f he dobifh. Vzhaii fo zhervi mertvi in fo vidi ti shivi; ko fe jih dotaknefh, fo mehki. Kdor ima veliko zhervov, mu ni mar tazih flabih, lenih in bolnih zhervov, ampak jih savershe. Take bolesni vftanejo, kir fe ne ispote, kakor je treba, in pa od prevezh ali premalo, od flabe, prafhne, mokrotne, medene pafhe, od neprave gorkote, od nezhednofti in od flabe ftresh-be. Zhe je per zhervih vfe po redu in prav, ne more nizh bolesni per njih vftati, kakor tudi per drusih shivalih ne. Ako fo zhervi prevezh pafeni, preden fe jih debeloft loti, fe dajo osdraviti, zhe fe od drusih lozhijo in malo ftradajo. Zhe premalo pafhe imafh, in jih flabo redifh • je boljfhi nekaj zhervov savrezhi, drujikrat pa dobro premif liti, koliko zhervov samorefh srediti. Sa slatenzo in take bolesni nifo snane fhe nobene sdravila, kakor de lozhifh bolne odsdravih, in pa de varujefh, de sdravi bolni ne poftanejo. Kjer je lepa fnashnoft, dobra fapa, prava gorkota. dovoljna in sdrava pafha, in v vfim zhedna in umna ftreshba, tam ni nizh bolesen, kakor fkufhnja uzhi. Sovrashniki zhervov fo : vrabiz, laftovke, fnize in vfi ptizhi in kokofhi, tudi vfe mifhi, podgane, mazhke , mertinzi, mravlje, pajki, tudi ene ftenize i. t. d. Vfe te je treba odganjali in zherve pred njimi obvarovati, in kozhe nikoli ne farne odperle pufhati. Vzhafi zhervi tudi is fvoje blasine ali polize na tla popadajo in fe ubijejo. Blifk in grom pa jim nizh ne fhkoduje. t Nekteri pravijo , de fo shidni zhervi in shida sa zhlovefhko sdravje fhkodljivi. Pa fkufhnja uzhi od vezh fto let do sdaj na Lafhkim in Franzo-skim, kjer fkorej v vfaki hifhi zherve imajo in 54 shido perdeljujejo, de jim to na sdravju nizh ne fhkoduje, ampak veliko k bogaftvu pomaga. (Konez fledi.) * ¦