§t 173 psa?" Po zaplembi druga izdaja. 'Ut V Ljubljani, torek dne 23. avgusta 1910. Leto 1 : Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO' izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob1 's6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K l-20; s pošto celoletno K18-—, polletno K 9-—, četrtletno K 4-50, mesečno K 1’50 Za inozemstvo celoletno K 28—. Neodvisen političen dnevnik, : Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo in upravnlštvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-irankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko. Dr. Ivan Tavčar župan ljubljanski. Včerajšni »Slovenski Narod" je napisal nekrolog možu, brez katerega, kakor so trdili Hribarjevi najboljši prijatelji v občinskem svetu ljubljanskem, Ljubljana ne more in noče živeti. »Slovenski Narod" od včeraj ima uvodnik, iz katerega samo eno jasno odseva, namreč to, da župan Ivan Hribar lahko gre in da je že preskrbljeno za njegovo nasledstvo. Včeraj zvečer je imel sejo izvrševalni odbor narodno-na- predne stranke. Da se ne bi sestal bi bilo vseeno. Sklenilo se je formelno to, kar je bilo že dolgo sklenjena stvar. Tudi občinski svet se bo še sešel, da se posvetuje o padcu župana Ivana Hribarja, a tudi ta ne bo ničesar novega sklenil, marveč le prikimal temu, kar so gospodje voditelji že pred meseci sklenili. »Narod" pravi, da bo obveljala volja župana Hribarja. V resnici pa bo občinski svet, da vrže ljudstvu pesek v oči, še enkrat volil Ivana Hribarja, nakar se bo pa moral župan zahvaliti za zopetno izvolitev. Občinski svet bo nato volil za župana dr. Tavčarja, ki se je z dr. Trillerjem pogajal že več mesecev pri vladi radi Hribarjeve potrditve in tudi že izposloval, da ga bo vlada potrdila — dr. Tavčarja namreč. Toda le pod gotovimi pogoji, ki so dr. Tavčarju in dr. Trillerju dobro znani. Mi nimamo nobenega vzroka skrivati, da so župana Hribarja lastni ljudje že pred mesecem dni žrtvovali. Cela Ljubljana ve, s kakimi sredstvi se je zadnje dni od osebe do osebe agitiralo okoli občinskih svetnikov, samo da bi se jim dokazalo, da je: edino pametno, če se vrže Hribar in če se izvoli za župana dr. Ivan Tavčarja. Kocka je padla. Vodstvo narodno-na-predne stranke ima slabo vest, boji se vladnega komisarja, boji se novih volitev, boji se sploh življenja in boja. Menda je narodna napredna stranka edina na svetu, ki je zmožna brez boja iz same strahopetnosti in sterilnosti položiti glavo svojega najboljšega moža na tnalo. ,. XI Disciplina, kliče sedaj »Slovenski Narod" ne pomisli pa, da je ravno ono vodstvo stranke, ki je zavozilo imenovanje župana Hribarja tudi še pred par dnevi v posebni izjavi ubijalo na prav nedisciplina-ren način mlajšo generacijo v svoji stranki. Pamet, disciplino in ne vemo kaj še vse bodo sedaj priporočali starini. Mi poznamo o danem položaju samo ene vrste strankarske pameti in strankarske discipline. Mirno kri! Nobenih nepotrebnih huj-skarij po časopisju, po katerih bi se dal kdo zapeljati k demonstracijam, ki bi nam le škodovale! Glede volitve novega župana pa si ne damo diktirati discipline in pa- meti od ljudi, katerih edini rezultat pogajanj z vlado radi potrditve župana Hribarja je bil ta, da postane ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar, ljubljanski podžupan pa dr. Karel Triller. Mislimo, da smo opravičeni v tako važnem trenotku v imenu časti našega mesta, v imenu časti narodno-napredne stranke in v imenu bodočnosti naše narodno-napredne misli, z vso odločnostjo zahtevati, da se slavni občinski svet ljubljanski postavi na najradikalnejše stališče. Zagotavljamo naše občinske očete, da se občinstvo ne boji nobenih volitev in naj bi jih prišel delati sam Khuen. Tisoči naših someščanov samo to željno čakajo, da dokumentirajo pred celim svetom z novimi volitvami komu neomajano zaupajo. Laška zasebna gimnazija v Gorici in — Slovenci. V Gorici, 21. avgusta. Kakor smo o priliki že poročali, so Lahi ukrenili vse kar treba, da se otvori zasebna gimnazija že s prihodnjim šolskim letom 1910/11. Vlada pa jim le ni hotela izdati dovoljenja, vsled česar se je pojavljala med laškim prebivalstvom splošna ne-volja in razburjenost. Zastopnik goriškega mesta drž. posl. Ussai je bil večkrat v tej zadevi pri ministru, a zadnji čas se je celo nastanil na Dunaju in je izjavil, da ne dd miru ministrstvu, dokler ne doseže od(£ britve. V soboto zvečer pa je došla v Gorico brzojavka, ki jo je poslal laški državni poslanec, iz katere posnemamo, da so Lahi dosegli še več kakor so se nadejali. Brzojavka pravi namreč, da se je vlada odločila, da se že s prihodnjim šolskim letom otvori j o na nemški državni gimnaziji v Gorici laške paralelke, vprašanje zasebne laške gimnazije pa da se odloži na poznejši čas. Tako so Lahi pravzaprav pridobili več nego so sami nameravali, ker namesto, da bi vzdrževali zasebno gimnazijo s privatnimi sredstvi, jim ta velika skrb odpade, ker bo vlada preskrbela vse potrebno. Kaj pa bo z nami Slovenci? Znano je, da je klerikalna stranka, takoj ko so Lahi sprožili misel o zasebni laški gimnaziji, sklenila, jih posnemati in vstanoviti slovensko zasebno gimnazijo, dasi so vsi trezno misleči Slovenci bili mnenja, da se naj to pereče vprašanje reši toliko za Italijane kakor za Slovence takd, da naj vlada za vsako narodnost otvori na državni nemški gimnaziji paralelke. Klerikalci pa niso hoteli ničesar vedeti o tej edino pravični rešitvi tega vprašanja, ampak so na lastno pest sestavili odbor in začeli nabirati prispevke. Ljudstvo na Goriškem pa je revno in izžeto, zato pa so klerikalci nabrali tako malenkostne vsote, da ni niti misliti, da bi mogli izvršiti svoj namen. Umolknili so zadnji čas popolnoma in nihče ne ve, kako bo s to slovensko zasebno gimnazijo. Prejkotne pa vbodo doživeli klerikalci grozen fiasko. Če vlada Lahom ni hotela dati dovoljenja, tim manj ga bo dala Slovencem. Kakor hitro so Lahi spoznali, da vlada ni naklonjena njihovim zahtevam, so delali na vse kriplje, da dosežejo za sedaj laške paralelke, in posrečilo se jim je! Vprašanje nastane, kaj so ukrenili v očigled tem dejstvom slovenski klerikalni poslanci? Ne motimo se, če mislimo, da oni še vedno jahajo na konju o zasebni gimnaziji i n d a slovenskih paralelk celo ne marajo. Pred očmi namreč treba imeti dejstva, da klerikalcem ni šlo za slovenski pouk, marveč za njihovo politično moč, katero so nameravali povečati s slovensko zasebno šolo. Zato pa se prav gotovo niso niti pri ministrstvu potegnili za slovenske paralelke. Klerikalci so bili in bodo povsod in vedno v prvi vrsti strankarji in šele potem Slovenci! Potem slovenske zasebne gimnazije so nameravali dobiti v roke in v odvisnost našo slovensko mladino in slovenske sta-riše, kateri bi se jim morali brezpogojno vdati, ako bi hoteli sploh računati na kake vspehe in napredovanje v šoli. Tako delajo že davno z mladino, ki jo imajo v krempljih v zavodih »Šolskega doma". Slična usoda je bila namenjena tudi gojencem zasebne slov. gimnazije, ako bi se sploh kedaj otvorila. Slovenska klerikalna stranka na Goriškem je tesno zvezana z laškimi liberalci. Čudno, da se Gregorčič in druge klerikalne korifeje niso ničesar naučile od zaveznikov. Lahi so lepo in brez vsakega truda in po-troška dosegli laške paralelke na državni gimnaziji, slo venski naši otroci pa bodo morali še naprej pohajati v nemško gimnazijo. To so sadovi klerikalne politike, ki ji je glavni smoter politična moč stranke, vse drugo pa le maska in pretveza. Klerikalci imajo na Goriškem vso moč v rokah, kakor oni na Kranjskem, vzlic temu pa ne veljajo nikjer nič. Padanje klerikalne stranke od nevspeha do blamaže bo tudi nevednemu ljudstvu konečno odprlo oči — toliko vere imamo v to ljudstvo — tedaj pa bo konec te šibe božje tudi med Slovenci! Iz slovenskih krajev. Iz Šent Lenarta v Slov. goricah. V Šent Lenartu v Slov. goricah se bodo po dolgi dobi šestih let zopet vršile občinske volitve. Do sedaj je občina nemška, ali kake kakovosti je to nemštvo, kaže občinski odbor, volilna komisija in način, kako se dela volilna lista, ki ima tudi za naprej osigurati trhlo nemškutarstvo. Celjski »N. Dn.“ poroča obširno o tem, mi pa podamo tu dobesedno le sledeče: »Vedoma je sprejela volilna komisija z državnopravnim funkci-jonarjem kot volilca prvega razreda z davkom nič manje kot 210 K 60 v. nekega Karla Muhiča, brezposelnega bivšega peka, človeka, ki si celo leto ne zasluži toliko, kolikor je v tem imenu navedeno, da plačuje davke; v e d o m a je pustila Vincencu Sarnicu ves njegov vpisani direktni davek po 1012 K 52 v. nedotaknjen in je vkljub temu ponovila še enkrat davek po 558 K 94 v. gori navedenemu zapopaden, ter vpisala kot drugega volilca prvega razreda Vincenca in Ivano Samic, na isti način je pustila Henrika Solaka v prvem razredu z 281 K 91 v. davka in vpisala tudi v drugi razred Henrika in Jožefino Solak z 132 K 43 v. Vedoma je pustila dr. Zirngasta v prvem razredu z 206 kron 60 vin. ter vpisala v tretji razred z že zapopadenim davkom po 40 K, a pod ime dr. Theobald in Marija Zirngast. Proti temu porine dr. Tipliča z 3201 K 60 vin., iz prvega razreda in ne sprejme v isti razred ravno tako g. Marije Aubl z 182 K 20 v. čeravno plačuje Solak sam samo 149 K 48 v. ter dr. Zirngast 166 K 44 v., ki sta pa zdaj volilca prvega razreda. Slovenska volilca drugega razreda Franceta Rebernika z davkom 82 K 33 v. pa je ta lepo komisija sploh črtala, tako da še v tretjem razredu nima glasu. K temu še pride, da so v naglici svoje vo-lilce kakor Janez Urbanič in Filip Živko z istim davkom vpisali kar dvakrat. To je storila reklamacijska komisija, komisija, v kateri sedi celo funkcijonar državnega pravdništva". — Nato pa moramo pripomniti, da je komisija zavrgla vse slovenske reklamacije, mesto njih pa postavila za vo-lilko v drugem razredu — občinsko tehtnico. To je pač višek nemškutarskega poštenja! Slovanski Jug. Dalmatinska zanikarnost. Čuden svet! Enajsta ura je že, da se dalmatinski Slovani že vendar enkrat zganejo in odstranijo ono anomalijo, ki jo je najti neprekinjeno v italijanskem značaju zaderske trgovske in obrtne zbornice, ki zastopa sicer najbolj hrvatske in srbske dele Dalmacije. Zaderske svetnike te zbornice volijo sledeči kraji: Zader, Benkovac, Obrovac, Pag, Rab, Biograd na morju, Šibenik, Knin, Drniš, Tjesno, vodič, Zlarin, Vrlika, Skradin, Nin, Novograd in Kistanj. Razven Zadra so vse te občine hrvatske ali srbske, a do sedaj niso nikoli nič storile za volitve v omenjeno zbornico. In vendar ne zastopa zaderska zbornica samo najbolj slovanskih LISTEK. IUCHEL ZfcVACO: Otroci papeža. Roman iz rimske zgodovine. 174) je dejal Ragastens Sinjevkast polkrog in njene oči so po »Priklenili ste Cezarja na svoje mesto? Ragastens je pokimal z glavo. »In vi mi to poveste! . . • Menil »Saj me vprašujete, milostljiva!" s podvojeno naivnostjo in pozornostjo. Lukrecija je nalahko prebledela, se ji je raztegnil pod težko trepalnico, . _ stale bolj svetle, bolj črne in bolj baržunaste. Vstala je ter stopila par korakov semintja, da zaduši vzdihljaj, ki si ji je hotel izviti. »To je odločilni trenotek!" si je mislil Ragastens. »Dobro se držimo . . . Zdaj pokliče ljudi, da me zakoljejo, kakor so zaklali njenega brata Francesca . . Lukrecija je stopila k njemu. »Ali veste, da ste napravili nekaj čudovitega!" / »Očitate mi, milostljiva . . .« »Ne! Občudujem vas!« »Ej, milostljiva, saj veste, naposled je šlo vendarle o mojem življenju! Zelo žal mi je zaradi njegove Svetlosti Cezarja . . . toda v takšnih slučajih ravna človek, kakor pač more ..." »Kdo vas graja?... Saj pravim, da vas občudujem ... in verjemite mi, da doslej nisem bila radodarna s to besedo . ..' Ragastens je ostro pogledal Lukrecijo. Razumel je! . . . »Vraga!" je dejal sam zase. »Zastrupljevalka se goni. Mesalina se mi zdi strašnejša od Sokuste. V petih minutah moram biti zunaj ..." Z glasom, ki je pričenjal drhteti, je Lukrecija povzela: »Vitez ... ali ljubite tisto žensko ... tisto deklico?« »Dajte, milostljiva, ne govoriva o tem, prosim vas ...« »Vi jo ljubite . . . brat mi je povedal ... in vrhu-tega — saj sama vidim! ... Pa kaj zato! ... Ali bolje rečeno, ako jo hočete imeti, vam jo hočem darovati jaz sama!" In ko je Ragastens nekoliko srdito zamahnil, je dodala: »Vi se čudite ... Še bolj se boste čudili ... Vi hočete imeti to žensko ... Jaz vam jo bom dala, pravim! Ah, vi pač ne pomišljate, česa sem zmožna za srečo tistega, ki ga ljubim ... In jaz vas ljubim, Ragastens . . . Ljubite zatorej, če se vam zdi, toda ljubite tudi mene, tudi mene . . . Ljubi me! . . . Goreč spomin mi je ostal v duši o tistih dveh urah, ki si jih prebil pri meni . ^ . Ti si nekoliko moj ... jaz pa sem vsa, vsa — tvoja . . .“ »Gospa . . .« »Ljubi me, Ragastens, ah, ljubi me . . . Vse storim, kar hočeš ... Ali hočeš zapustiti Rim? ... Ali hočeš bežati? . . . Tam doli na Sredozemskem Morju, na svojem otoku Capreri, imam grad, ... ki sem ga utrdila . . . Nihče si te ne bo upal iskati na mojem gradu . . . Tvojo Beatrice ti pripeljem tja . . . in lahko jo boš ljubil, če boš ljubil tudi mene . . .« »Groza! Milostljiva, prisegam vam, da me vas je groza I* »Da! To vem . . . Zato te ljubim le še bolj . . . Ragastens, žeja me tvojega zaničevanja . . . Pljuvaj mi v obraz, ako hočeš, toda ljubi me . . . Ali nočeš bežati? . . . Vidiš torej! Ali hočeš postati drugi Cezar, še večji, še sil-nejši, še mogočnejši? ... Ali hočeš? . . . Sama pojdem v kleti Svetoangeljskega gradu in ubijem svojega brata, preden ga osvobodč ... Ali hočeš? ... Saj poznam sredstvo, s katerim si lahko pokoravam svojega očeta . . . On me bo ubogal ... Če mi ne bo pokoren, ga umorim in napravim za papeža tebe namesto njega 1« Ragastens je bil vstal. Lukrecija se ga je oklepala; z eno roko je trgala z života rahle pajčolane, ki so pokrivali njeno nagoto, z drugo pa je skušala pritegniti Ragastensovo glavo k sebi. »Ljubi me!« je ponavljala s hropečim glasom. »Ljubi me! . . .« »Gospa ... vaš najhujši strup . . . vaše najostrejše bodalo . . . karkoli boste hoteli . . . samo ne dotika z vami! . . . Pusti me . . . Tak pusti me, kurba! Stud me obhaja od tvojih besed ... Ti se znojiš v zločinih . . . od tebe curlja sam stud!« »Ljubi me! Ljubi me!« »Naj psi požrd moj jezik, če sem katerikrat psoval žensko! . . . Toda ti, nečloveška samica ... ti nisi ženska ... ti si hijena . . . vampir si ... in moja pravica je, da te psujem ..." S silovitim naporom se je rešil njenega objema. Luk-recijine roke so se razklenile . . . mrtvaškobleda in besna se je umaknila nazaj . . . »Ti me nočeš ljubiti!« je zarenčala. »Milostljiva, prisegam vas, da so vas besede, ki ste jih pravkar govorili, skorajda stale življenje . . ,* (d«ij*j občin, ampak ona pošilja tudi zastopnika v deželni zbor. To je že najhujša zanikarnost Slednjič se še pripomni, da uraduje zbornica italijansko in da sploh ne sprejema slovanskih uradnikov, tudi ne Dalmatincev. Supllo za enotno opozicijo. Poslanec Supilo piše sedaj v svojem listu v prilog tvoritvi enotne opozicije in pravi, da mora ustati proti unijonistovski konservativni politiki opozicija v velikem slogu, ki bi lahko začela akcijo enako reški resoluciji in boju hrvatskosrbske koalicije v letu 1907 v državnem zboru, kar je obrnilo občo pozornost na se. Ta opozicija bi naj stala na radikalnem državnopravnem stališču, ali ona naj ne dela negativne politike, ampak vse kar obstaja, je treba pobijati z obstoječim, da bode možno z neodposlanjem delegatov na državni zbor ustvariti široko podlago za uspešno narodno delo. Ta opozicija naj ostane na stališču enakosti Srbov in Hrvatov in naj zastopa v vseh kulturnih in socijalnih vprašanjih demokratske in napredne ideje. Vsenemci v Slavoniji. Hrvatski listi javljajo, da se opaža v Vinkovčih že nekoliko časa sestavna pangermanska in Hrvatom sovražna propaganda. Pri neki nemški slavnosti je v zadnjem času prišlo celo do protihrvatskih izgredov in do napada na navzoče Hrvate. Dne 15. avgusta so se zbrali vinkovski hrvatski dijaki pri »Črnem orlu* in so sprejeli sledeči sklep: »Akademska mladina vinkovska protestira proti izdajskim demonstracijam in proti ostenta-tivnemu nošenju pruskih državnih barv. Ona obsoja z zgražanjem barbarske napade množice na nepripravljeno dijaštvo in kon-statuje z ogorčenostjo, da so se našli hrvatski meščani, ki so obiskali zabavo, pri tem pa ne samo molčal na napade na mladino, ampak jih še celo odobravali. Dijaštvo poziva poštene Vinkovčane, da odgovore dostojno na drzen napad na hrvatsko domovino in prepreči protizakonito panger-mansko propagando.* Same resolucije ne bodo pomagale. Treba bo drugih sredstev kakor jih uporabljamo — Slovenci. ma- ža stolno mesto ljubljansko z dne 5. avgusta 1887 št. 22, deželni zakonik. S tem se reši poročilo mestnega gistrata z dne 4. maja t 1. št 13.751. C. kr. deželni predsednik: Schwarz. O grajsko je sicer sanjavo, politike Vendar Splošni pregled. Cesar Viljem v Poznanju. Poljski listi živahno pišejo o proti-poljski politiki na Pruskem, k čemur jim daje povod sedanji obisk cesarja Viljema v Poznanju. Najbolj temeljito se bavi z obiskom »Dziennik Poznanski*, ki piše tozadevno : Prej ali slej mora kmalu priti čas, ko bode pruska vlada in družba uvidela škodljivost sedanje politike proti Poljakom. Nič pa ne kaže na to, da je ta doba že prišla sedaj, nasprotno, Poljake sedaj na vseh straneh vedno huje pritiskajo. Bolj gotovo je torej in boljše, da se človek ne podaja iluzijam, ker to bi morda razdrle narodno edinost v narodnem boju. Cesarski grad v Poznanju ne bode tega ne pomanjšal ne ojačil*. Usoda tinske dežele. razmerah na Finskem piše petro-»Novoje Vremja*: Finsko ljudstvo po svoji naravi neokretno, leno in ali sedaj se je čisto odtegnilo od in noče o njej ničesar več vedeti, pa nikakor ne bi bilo umestno zapirati oči pred nebrzdanostjo in neumor-nostjo revolucijonarne agitacije na Finskem. Danes se najde ona kajpada še samo na površini, ali kdo jamči, da ne preide tudi v notrino naroda. Ruska družba si ne želi konca Fincev in bode zadovoljna, če bode živela dežela s svojo posebno notranjo organizacijo mirno in srečno. Konec pa mora priti za rusko »gledanje skozi prste*, konec za zanemarjenje državnih interesov in konec ruske malodušnosti in popustljivosti na-pram Finski. Župan ni potrjen! Izvolitev Ivana Hribarja za ljub ljanskega župana ni dobila najvišjega potrjenja. Dr. Ivan Tavčar je bil nenadoma poklican na deželno predsedništvo in tam mu je bil izročen včeraj dopoldne naslednji dekret: Št. 3./res. Ljubljana, 21. avgusta 1910. Cenjenemu predsedstvu občinskega sveta stolnega mesta ljubljanskega v roke gospoda podžupana dr. Ivana Tavčarja, deželnega odbornika itd. v Ljubljani. Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo blagoizvolilo je z najvišjim odločilom z dne 6. avgusta t 1. izvolitev gospoda občinskega svetovalca Ivana Hribarja županom stolnega mesta ne potrditi. Vsled ukaza gospoda ministra za notranje stvari z dne 19. avg. 11. št. 8474/M. I. obveščam o tem Vaše Preblagorodje s po vabilom, takoj potrebno ukreniti, da se ne mudoma vrši volitev drugega župana v smislu občinskega reda in volilnega reda Povsod sami strahovi. Včerajšnji večerni »Narod* je bil zaplenjen radi članka »Župan ni potrjen!*, kateremu je državni pravdnik prečrtal nekoliko vrst. Zaplenjen je pa bil tudi oklic županov, s katerim se obrača na someščane. Ker je župan hotel objasniti meščanstvo vzroke nepotrditve, je izdal še eden letak, ki ga tu neizpremenjenega v celoti priobčujemo: Častiti someščanje! Dobil sem uradno obvestilo, da Njegovo Veličanstvo ni blagoizvolilo potrditi soglasno moje šeste izvolitve za župana ljubljanskega. Z drugimi besedami rečeno: vlada ni moje soglasne izvolitve predložila cesarju v potrjenje. Častitim someščanom pojasnim o danej priliki ves položaj: danes jih moram prositi naj opustč vse, karkoli bi utegnilo biti všeč onim, ki so provzročili, da moja Izvolitev ni potrjena bila. Hudi časi nastopili so v Avstriji za one Slovane, ki se ne dajo zlorabljati za slepo orodje oficijelne vsenemške politike. Toda treba je ohraniti mirno kri, vsakoršna razburljivost, pa naj bi bila še tako upravičena ter tudi zakonito utemeljena, naj izostane. Častite someščane zatorej prosim, da prepuste vse nadaljnje ukrepe izvrševal-nemu odboru narodno-napredne stranke; obenem pa tudi naj se ne dajo zapeljati k preglasnemu izražanju svojih čutil, kajti ondi, kjer hočejo, lahko vsako stvar zlorabijo. Sicer pa, čestiti someščani-somišljeniki: narodne zavednosti in slovanske vzajemnosti med nami Slovenci ne izkorenini več nobena sila. V Ljubljani, dne 22. avgusta 1910. Ivan Hribar. izrabili proti nam. Naš odgovor mora počakati volitev! Pokažimo, da poznamo disciplino! Discipline za volitev župana med občinstvom ni treba. Vsakdo ima lahko svoje mnenje. Če kliče »Narod* v tem oziru po disciplini, hoče le, da bi vse slepo verjelo, kar pravi dr. Triller. Ogromna večina pristašev narodno-napredne stranke ni zadovoljna z dr. Trillerjevo politiko in si tudi ne bo dala komandirati discipline, ki bi prišla prav le dr. Trillerju, ne pa ljudstvu. Klerikalni hinavci. »Slovenec* zopet laže, da so se klerikalci potegnili za izvolitev župana Hribarja. Celo tako nesramen je, da pravi, da bodo klerikalci interpelirali v deželnem zboru deželno vlado radi nepotrditve. To je višek hinavščine od ljudi, ki so pripravljali županu Hribarju vislice. Konfiscirano! Ljubljanska narodno-delavska organizacija razpuščena. Danes je dobil od deželnega predsedstva v Ljubljani, pod št. 2.868 gospod Oroslav Verčič, t. č. predsednik društva »Narodne delavske organizacije* v Ljubljani naslednji dopis: »C. kr. deželne vlade predsedstvo razpušča na temelju § 24. z. o društvenem pravu z dne 15. novembra 1867. drž. zak. št. 134. društvo »Narodno delavsko organizacijo v Ljubljani* vsled prekoračenja svojega statutaričnega delokroga in ker sploh isto več ne odgovarja pogojem svojega pravega obstanka. Glasom poročila uvrščenega v tukajšnjem dnevniku »Slovenski Narod* od dne 1. avgusta t. 1. št. 203. jutranja izdaja se je vršil dne 31. julija v društvenih prostorih ob veliki udeležbi udov (nad 180) občni zbor društvene »vajenske skupine*, na katerem je bila sklenjena ob velikanskem navdušenju članov sledeča resolucija in pozdrav, ki se odpošlje češki »mladeniški organizaciji*: Narodna delavska organizacija v Ljubljani na svojem občnem zboru dne 31. julija 1910. tovariški pozdravlja češko mladež organizirano v narodno soci-jalni stranki zlasti, pa one mučenike narodnega socijalizma, ki trpe v ječah za svoje prepričanje. Naj bi prišlo nam in njim po trudapolnih dnevih narodno delavsko in socijalno osvobojenje. Ker je s sprejetjem in odposlanjem te resolucije društvo »Narodna delavska organizacija* preneslo svoje delovanje na politično polje in tako prekoračilo svoj društveni delokrog, ker je društvo s prejetjem omenjene resolucije odobrilo protipostavna dejanja (antimilitaristično propagando) čeških mladeniških organizacij, je razpustitev društva v zakonu utemeljena. Zoper ta odlok prosta je pritožba na c. kr. ministrstvo za notranje stvari, ki se ima vložiti tekom 60 dni potom deželnega predsedstva. Tukajšnji mestni magistrat ima nalog takoj vsako nadaljno delovanje ustaviti. C. k. deželni predsednik: Schwarz.“ Ker živimo danes v hujših časih kot v Rusiji za časa persekucije, se vzdržimo danes o tem razpustu vsake kritike, ker Schwarzov dopis itak za enkrat ne potrebuje komentarja. naše nejo Dnevne vesti. Disciplina! Poživljamo vse pristaše narodno-napredne stranke, da osta-povsem mirni. Vsako najmanjšo demonstracijo bi nasprotniki nesramno Kje je strankina zvestoba? »Kar bo hotel župan Hribar, to se bo zgodilo,* piše »Slovenski Narod*, ki pravi, da polaga na-rodno-napredna stranka v Hribarjeve roke odločitev. Torej na Hribarjeve rame hoče izvrševalni odbor vso odgovornosti Slepec mora videti, da hočeta s tem dr. Tavčar in dr. Triller samo prisiliti Hribarja, da ne bi sprejel zopetne izvolitve. Delaj, na vrh pa še plačaj! To je klerikalno geslo. V katoliškem rokodelskem društvu se je zadnji čas začelo nekaj gibati, kar je precej podobno nevolji in uporu. Ko je zadnjič spiritual Stroj gnal svoje mlade pristaše v Trst, bi bil moral vsakdo plačati po 3 krone, da se sme udeležiti izleta. Oni pa, ki so bili pri izletu aktivni, bi bili morali plačati 5 kron. To je ujezilo knjigoveza Flegarja in odločno je izjavil, da ne mara več plačati kakor drugi, ki niso aktivno prav nič udeleženi. Vsemogočnega Stroja je to hudo ujezilo in začel je izključevati Flegarja. Ta pa se je — nebodilen — ojunačil in je zahteval iz »čebelice* svoj prihranek nad 30 kron. Stroj se je pa nad njim obregnil, da mu da denar, kadar bode sam hotel in je tako pokazal, da je klerikalni obrtniški naraščaj suženjsko vzgojen. Če je Flegar dobil denar ali če ga bo, ne vemo, poroča se nam pa, da je odstopil iz take družbe. Laži, pa bo dobro! Danes sta se oglasila pri nas mlada obrtniška pomočnika Josip Sterle in Franc Pavlin, ki sta na sobotno Slovenčevo zatajevanje in zavijanje izjavila, da sta člana katoliškega rokodelskega društva in »Orla*. S tem je dokazano, da »Slovenec* laže kakor mu hodi prav. Klerikalci najprej zlorabljajo ljudi, potem se jih pa hočejo otresti. Oba omenjena sta izjavila, da sta do sedaj še člana klerikalnih društev, a če se jih misli zaničevalno utajiti, rade volje izstopita. „Slovenisierungsbestrebungen“ imenujejo zadnje »Deutsche Stimmen* postopanje urednika uradne »Laibacher Zeitung* in mu grozijo, da bodejo zbrale ves mate-rijal, ki priča o njegovem poslovenjevanju, ter ga predložile državni zbornici. Ker je bil slučajno odlikovan župan Merhar iz Do lenje Vasi pri Ribnici, bi moral po nemških predpisih urednik pisati iz Niederdorfa pri Reifnitzu. Dejstvo pa je, da je Merhar slovensko ime in da v Dolenji vasi pač morda ni Nemca, saj je še komaj v Ribnici. Nemcem nasproti sploh opažamo, da se v ljubljanskem uradnem listu vse preveč nemškutari in da se nemško imenuje mar sikaj, kar je popolnoma nepojmljivo. V čisto slovenskih in nikoli nemških vaseh vendar ne moremo trpeti nemškutarjenja. In vendar smo na primer še le pred nekaj duevi brali med učiteljskimi imenovanji nemške kraje, o katerih še danes ne vemo, če so sploh na Kranjskem. Med oglasi pa celo nahajamo nemško imenovane ljubljanske ulice, pa tako prevedene, da si Slovenec, ki nima pojma o Ljubljani, niti misliti ne more, kaj bi znalo to biti. Torej ne neprimorano ponemčevatil »Ljubljanski cestni izgredi* imenujejo zadnje »Deutsche Stimmen* one kla verne poizkuse klerikalne mladeži, ki je ho tela na predvečer cesarjeve osemdesetletnice uprizoriti rabuko pred kazino. Mi smo o neuspeli intrigi klerikalcev že dostojno pi sali, ali označiti moramo nemškutarsko nesramnost, ki hoče vedno »izgrede in pobi janja*. Zakaj velja za kazinote druga mera? Včeraj so detektivi kakor stekli psi letali po mestu in lovili konfiscirane »Narode V kazini pa so celo visoki uradniki še dolgo po konfiskaciji nemoteno brali »Narod*. Zakaj dvojna mera? Kazinoti v stenicah. Sedem uslužbencev kazinske kavarne spi v dveh luk-nah, ki jih kazinski kavarnar sobe imenuje. V njih mrgoli mrčesa, tako da jih uslužbenci gostom celo pri kavi servirajo. Za kazinote nam je vseeno, če jih požrejo ste nice, a da se z uslužbenci ravna tako brezvestno, da se jih pusti v takih beznicah, je pa naša socijalna dolžnost, opozoriti na nedostatke merodajne faktorje. A. MelndLs Kaffee Export se nastani v Ljubljani v kratkem času. Omenjena dunajska nemška tvrdka že ima krog 40 podružnic in sedaj si je še najela v Ljubljani pri Maliču prostore za prodajalno, v katerih bode delala domačim trgovcem konkurenco s konjakom, vinom, kavo, čajem, sladkorjem i. t. d. Pri tem je nastavila še hudega Nemca za poslovodjo. Temu bi se pač lahko Slovenci uprli, kajti vodja ljubljanskega podjetja nima niti strokovne usposobljenosti. Zelo značilno za slovensko brezbrižnost je, da se nobeden treh lastnikov pražilnic za kavo ne zmeni za novega tekmeca, ki bode delal na zelo prikladnem mestu kot neosposobljenec občutno škodo. Lastnik tvrdke Meindl pa ga hoče imeti, ker je — strammdeutsch. Po strani še omenimo, da se je pred časom daroval po Narodovem* poročilu Meindl 2000 kron za Roseggerjev sklad. Te si bode med Slovenci že zopet stotero vrnil. Staculove smrdljive safalade. Ljubljanski trgovec Stacul hoče postati vreden posnemalec znanega prodajalca smrdljivih klobas Andretta. Ta dva nemškutarja si do-mišljujeta, da je za naše želodce vse dobro. Včeraj zjutraj je kupil nekdo pri Staculu safalado, ki je pa tako neznosno smrdela, da se ji je celo pes umaknil. Resnica je namreč, da zavržene klobase niti ne mara. Zadevo ima že v rokah tržno pes nadzorstvo in pričakujemo, da bo isto storilo svojo dolžnost. Nemškutar Stacul naj si zapomni, da pri nas smrdljive safalade ne veljajo za delikateso, kakor menda pri Germanih. Dodatno smo tudi zvedeli, da tudi znana frakarska gostilna »Pri roži* ni v tem oziru dosti boljša. Tudi tamkaj je dobila včeraj neka stranka tako smrdljive odrezke, da jih niti pri najboljši volji ni mogla povžiti. Zahtevamo v interesu vsega občinstva, da se pri sedanji veliki draginji, ki vlada v mestu, postreže goste solidno in pošteno, saj imajo dobiček od tega le prodajalci sami. General - de - charge — odpravljene. V vojaških krogih se govori o odpravljenju general-de-charge. Ta način streljanja je že itak izpuščen iz novih vojaških predpisov in splošno se misli, da se je na to povelje zadnjič streljalo pri cesarjevi osemdesetletnici. Oh, to bode dobro za nekatere polke, kakor je na primer 27. ljubljanski, katerega vojaki so na 18. avgusta streljali točno zapored tako vztrajno kakor pokajo pastirji z biči po pašniku. Mestnemu magistratu. Ljubljanski dimnikarji prosijo mestni magistrat, da bi se pravočasno razpisala dimnikarska dela pri poslopjih, ki so mestna last Želeti je, da se da delo najcenejšemu ponudniku, ker sicer so posredno oškodovani meščani. Dimnikarstvo je konkurenčna obrt in za to lahko ponudi vsakdo svoje delo za ceno, ki mu prija. Gospoda Vinko Majdiča v Kranju bi izvolili najvljudneje prositi, da ravna z uradniki bolj človeško, predvsem naj upošteva obljubo, ki jo je dal istim lansko leto glede uradnih ur, da se uraduje ob delavnikih dopoldne od 8.—12., popoldne pa od 2. do pol 7. oziroma 7. ure zvečer, ne pa kakor v zadnjem času od 8.—l/a I. in popoldne od 2.—8. oziroma do pol 9. ure zvečer. V nedeljah pa pride vsak uradnik vsako tretjo ali četrto nedeljo na vrsto, to pa od 9.—11. dopoldne, ne pa od 9.—1., ali celo pol 2. ure popoldne. Ce to ne bo pomagalo, povemo več, ampak lepega prav malo. Poročil se je včeraj ob pol 12. uri v cerkvi sv. Petra v Ljubljani gosp. Adam Rosin, arhitekt z gospodično Pavlo Senekovičevo, hčerko vladnega svetnika in prvo-mestnika družbe sv. Cirila in Metoda, gosp. Andreja Senekoviča. Da bi srečno bilol Vzgojevalno in izobraževalno dijaško društvo (Domovina) v Ljubljani pri-skrbuje za dijake tudi stanovanja, ki so v vsakem oziru priporočljiva. Staršem, ki so glede dobrega stanovanja v zadregi, daje natančnejša pojasnila društveni blagajnik g. prof. Ant. Jug, Ljubljana, Dalmatinova ulica 3/1. Zrakoplovec Rusjan v Gorici, katerega čitatelji poznajo zbog večne smole, ki jo je imel z dosedajnim svojim letalnim strojem, je te dni dokončal nov letalni stroj po lastnem sistemu. Stroj je nekoliko večji od prejšnjega. Rusjan dela že poskuse na Velikih Rojah. Prišel je do spoznanja, da je bil vsem prejšnjim nevspehom vzrok prešibek motor; zato si je nabavil močnejšega. Deželnemu pomožnemu društvu za bolne na pljučih na Kranjskem dovolila je c. kr. generalna direkcija tobačne uprave letno subvencijo. Za tekoče lato se je ta določila na 1500 K. S tem je stopila tudi tobačna uprava v krog onih faktorjev, ki redno podpirajo iz socijalnih ozirov tako važni boj proti jetiki. Deželno pomožno društvo pa bo v bodoče svojo skrb v še večjem obsegu kakor dosedaj obračalo na tobačno delavstvo in njega rodbine. Dobrodelna darila. O priliki 80 letnega rojstnega dne Njegovega Veličanstva cesarja naklonil je c. kr. legacijski tajnik Nikolaj vitez Gutmansthal »deželnemu pomožnemu društvu za bolne na pljučih' sto kron. Pekovski mojster gosp. Jean Sclirey pa je pri isti priliki izjavil, da bode meseca avgusta brezplačno zalagal kruh. Če pomislimo, da nakaže deželno pomožno društvo v oskrbi stoječim rodbinam in otrokom na mesec do 400 hlebov kruha, lahko ocenimo vrednost tega veliko-srčnega darila. Zdravstveno stanje v Ljubljani. V času od 7. do 13. avgusta se je porodilo v Ljubljani 21 otrok, umrlo pa je 20 oseb, med temi 8 domačinov. Za jetiko je umrlo 5 oseb (med temi štirje tujci), za kapjo 3 in vsled različnih boleznij 12 oseb. Vsled infekcijskih boleznij je umrlo 8 oseb in sicer ena za Škrlatico, 7 za grižo. Rešilna nagrada. C. kr. dež. vlada je Pavlu Majerletu in Juriju Šnelerju iz Dola podelila rešilno nagrado v znesku 52 kron 50 v, ker sta z lastno nevarnostjo rešila Marka Prebiliča iz Dola, da ni utonil. Selitve v Ljubljani. V mesecu avgustu se je preselilo v Ljubljani 531 strank, oziroma družin. Na novo se je v avgustu nastanilo v Ljubljani 28 družin, 20 jih je pa zapustilo mesto. Pomanjkanje malih stanovanj se vedno bolj občuti. Eksplozija raket v vili. Včeraj popoldne okoli tričetrt na 3. uro začulo se je iz Bregantove vile na Bleiweisovi cesti močno pokanje na lik pokanju strojnih pušk. V bližini stoječi mestni stražnik Kukovič, prihitel je na lice mesta in dognal, da je vsled eksplozije raket v podstrešju omenjene vile nastal požar. Zajedno so prihiteli na pomoč še: Franc Rak, sluga mestne hranilnice, Vinko Žnidaršič, hišnik v Narodnem domu, Franc Kukovič, civilni stražnik in sluga deželnega muzeja. Lotili so se takoj gašenja in udrli v podstrešje, ki je bilo že polno dima. Rakete so eksplodirale vse v prek, začele so goreti neke omare in kovčegi, bila je velika nevarnost, da bi se vnel strešni stol. Ker je bil v podstrešju vodovodni hidrant, posrečilo se je omenjenim 5 požrtvovalnim gasilcem ogenj lokalizirati in preprečiti, da se niso vnele tudi one rakete velikega kalibra, ki so bile v drugih kovčegih. Ko je dospela požarna bramba na lice mesta, je bil ogenj že pogasen. Neustrašenim 5 gasilcem gre hvala, da se je preprečil velik požar in velika nesreča, kajti, ako bi eksplodirale tudi velike rakete, bi bila nastala kanonada, kakor v vojski. Zavarovalnica, kateri so ti gospodje rešili lepo svoto, bi storila svojo dolžnost, ako bi jim nakazala primerno nagrado. Upoštevati je zlasti dejstvo, da so bili gasilci radi eksplozije v veliki nevarnosti. Stražnik Kukovič je dobil opekline na roki, drugi pa imajo pokvarjeno in deloma ožgano obleko. Čudno se nam zdi, da so stranke tako neprevidne, da imajo pod streho, kjer vlada silna vročina, zalogo razstreliv. Pijan razgrajač. Na Poljanski cesti je rogovilil v nedeljo ponoči med 12. in 1. uro z nožem v roki in alkoholom v glavi neki Anton Mohor. Pijani ponočnjak je metal za nekim zapoznelim pasantom kamenje in je naposled vrgel velik kamen v neka vrata. Trdne roke so komaj ukrotile možakarja, ki uživa bolniško podporo in se je menda radi tega tako napil. Izgubljeno. G. Edvard Grom je na potu od Švicarije do Maliča izgubil trg. kuverto, v kateri je bilo 100 K denarja in sicer en bankovec za 50 kron, trije po deset kron in eden za dvajset kron. Najditelj se naproša, da prinese najdeni denar proti primerni nagradi v uredništvo „Jutra*. ... dolžnosti se je hotel odteg- niti 191etni Franc Veber iz Hinj pri Krškem. Ko se je hotel odpeljati, ga je pa na južnem kolodvoru službujoči stražnik are-toval. Izročili so ga sodišču. Izgubljeno in najdeno. Ga. Viktorija Panholzerjeva je izgubila zlat prstan z briljantom. Služkinja Minka Leskovšekova je izgubila 5 K. Davčni oficijal g. Fran Starin je izgubil zlat obesek. Vdova Marija Čap-kova je izgubila denarnico, v kateri je imela tri bankovce po 10 K- Šolska učenka Jožefa Ostermanova je našla zavitek, v katerem je bilo 10 klopčičev volne in moški pas. Lastnik naj se zglasi na Kongresnem trgu šL 5. V globoko vodo zašla. Ko se je v nedeljo popoldne kopala v Ljubljanici na Trnovskem pristanu 12 letna šolska učenka Ana Cvirnova, je zašla v pregloboko vodo se *^.ela Potapljati. To pa je opazil dijak Ciril Ponikvar, skočil v vodo in rešil deklico gotove smrti. V Ameriko se je odpeljalo z južnega kolodvora 40 Macedoncev, 25 Hrvatov, 10 Slovencev in 7 Črnogorcev. Razne vesti. * Amerlkanska korupcijska afera. jz Cikage poročajo, da so tamkaj aretirali tri višje uradnike centralne železnice Illi- nois, med katerimi se nahaja tudi generalni ravnatelj Frank Harriman. Uradniki so baje defravdirali več milijonov dolarjev. Spustili so jih šele potem, ko so položili veliko kavcijo. Preiskava vzbuja po celi Ameriki velikansko senzacijo. * Bollvijanci na Dunaju. Na Dunaju biva sedaj bolivijanska oficirska komisija, ki študira avstrijske armadne uredbe, katere misli uporabiti doma. * Požar v razstavi v Buenos Airesu. Na razstavi v Buenos Airesu je požar popolnoma uničil Hagenbeckov živalski muzej. Zverine so deloma rešili. * Velika tatvina draguljev. Tašči znanega angleškega politika Packerja je bilo v St Moricu ukradenih več draguljev v vrednosti 200.000 frankov. Tatvino so najbrže izvršili tatovi mednarodne tatinske družbe. * Francoski avijatik — vitez častne legije. Pri sprejemu francoskih avijatikov v Parizu je bil poročnik Cameman radi izrednih uspehov pri avijatični tekmi odlikovan s križem častne legije. * Lov na kite. Iz Špicbergov se poroča, da so tamkajšnji ribiči našli Siver-tovo ekspedicijo, obstoječo iz štirih mož, ki je odpotovala na lov na kite, mrtvo. Trupla so že popolnoma objedena od lisic. * Japonska hiti. Japonska namerava izvršitev mornaričnega programa, ki je bil določen na osem let, doseči v štirih letih in sicer radi tega, ker so Združene države svoje brodovje močno ojačile in za L 1911 določile za zgradbo novih bojnih ladij zopet 200 milijonov dolarjev. * Princ Arenberg Izpuščen Iz blaznice. Princ Arenberg, ki je bil 1. 1899. radi zlorabljanja svoje oblasti v nemškem delu jugozahodne Afrike obsojen na smrt in potem pomiloščen v zapor, 1. 1904. pa pri ponovnem sodnijskem postopanju radi umo-bolnosti oproščen, je bil sedaj iz bolnice izpuščen. N^novejša telefonska in brzojavna poročila. Celjski nemčurji poraženi. Celje, 22. avgusta. Danes so se vršile v celjski občini volitve za tretji razred. Nemčurji so bili strahovito poraženi. Slovenska zmaga je nad vse pričakovanje sijajna. Tudi v drugem razredu je zmaga Slovencev zagotovljena. Celjski nemškutarji so grozno poparjeni. Demlsija buditnpeštanskega velikega župana. Budimpešta, 22, avgusta. Iz zanesljivih virov se poroča, da damerava budim-peštanski veliki župan Raday radi afere Erčsdy podati svojo demisijo. Splošno se opaža v politični krogih tudi precejšnja nezadovoljnost z ministrskim predsednikom grofom Kuhenom Hedervaryem posebno radi njegovega stališča v aferi Erčsdy. Nadomestna volitev na Ogrskem. Budimpešta, 22. avgusta. Danes je bil v okraju Lipto soglasno izvoljen kandidat narodne delavske stranke Kosma. Vesti o koleri v Trstu neresnične. Trst, 22. avgusta. Vesti, da bi se v Trstu pojavili slučaji kolere so popolnoma neresnične. Iz ladij se ni izkrcal niti eden bolnik, na katerem bi mogli opaziti znake kolere. Bolgarski princ Boris odlikovan. Cetinje, 22. avgusta. Črnogorski knez Nikita je podelil bolgarskemu princu Borisu veliki kordon Danilovega reda. Tudi vse ostalo spremstvo bolgarskega krrlja Ferdinanda je dobilo razna odlikovanja. Milovanovič v Berolinu. Bero lin, 22. avgusta. Na čast srbskemu ministru za zunanje zadeve drju. Milovanoviču je priredil danes nemški državni tajnik pl. Kiderlen-Wachter dejeuner, katerega se je udeležil tudi srbski poslanik v Berolinu in več drugih dostojanstvenikov. Milovanovič in Kiderlen-Wachter sta si sedaj postala popolna znanca. Občevala sta že poprej v Bukareštu kot kolega in gojila objestransko prijateljsko razmerje. Dr. Milovanoviča so sprejeli v Berolinu z izvanred-nimi častmi. Volitve na Grškem. Atene, 22. avgust. Splošno se pričakuje, da bodo v provincah kandidati ljudske stranke zmagali z veliko večino. Veni-zelos ima v Atiki dosedaj velikansko večino. Rallys jzjavlja, da so sedanje volitve takorekoč plebiscit v korist Venizelosu, ki bo po odložitvi vseh svojih mest v Kreti poverjen s sestavo novega ministrstva. Cesar Viljem pride v Avstrijo na lov. Berolin, 22. avgusta. Cesar Viljem pride dne 18. septembra na grad avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda na Ogrskem, da se potem udeleži velikih lovov. Prestolonaslednik Fran Ferdinand bo svojega gosta pričakoval v gradu. Nemški cesar Viljem v Poznanju. Poznani, 22. avgusta. Nemški cesar Viljem je odšel danes zjutraj ob 1/l na 7 z vsemi princi in vsem spremstvom na vojaške vaje v poznanjski okolici. Cesar bo prisostvoval tudi bitki. Nemški zrakoplov na ruski meji obstreljevan. Berolin, 22. avgusta. Nemški zrakoplov Ildebrand, ki je pod vodstvom nekega berolinskega inženerja odpotoval proti rusko-nemški meji, je ruska obmejna straža ponovno obstreljevala. Zrakoplov se je spustil na tla v Varšavi, kjer so vse osebe, ki so bile v zrakoplovu, takoj aretirali. Policija je odredila proti inženerju obširno preiskavo. Saški kralj v Trbižu. Draždane, 22, avgusta. Saški kralj Friderik Albert je kakor vsako leto odpotoval za več tednov v Trbiž na Koroško. Od tamkaj bo napravil več izletov v Julijske alpe. Revolucijsko gibanje na Portugalskem. London, 22. avgusta. Kakor poročajo tukajšnji listi, se razširja na Portugalskem veliko revolucijsko gibanje. Lizbonski časopis „Seculo* poroča, da nameravajo klerikalci sedanjo liberalno vlado vreči in uvesti vojaško diktaturo. Vsa armada in mornarica je za vse slučaje pripravljena. Vlada namerava vsak upor, če treba tudi z orožjem zatreti. Aneksija Koreje od strani Japonske. Tokio, 22. avgusta. Aneksija Koreje od strani Japonske je takorekoč že izvršena in ni vzbudila tudi nikakega presenečenja pri evropskih državah. Odkar je bila sklenjena rusko-japonska pogodba, je bila aneksija Koreje od strani Japonske samo še vprašanje časa. Vsak odpor Koreancev proti aneksiji bo Japonska z veliko lahkoto udušila. Eksplozija v Kruppovem laboratoriju v Essen u. Essen ob Ruhru, 22. avgusta. Danes opoldne ob 12. uri je v tukajšnjem Kruppovem laboratoriju nenadoma nastal Eožar, ki je laboratorij popolnoma uničil, aboratorij je eksplodiral in je do tal porušen. Tri osebe so mrtve, mnogo je smrtno nevarno ranjenih. Skrivnosten umor. Pariz, 22. avgusta. Iz Laracha poročajo, da so našli na državni cesti Elkar v Maroku dne 18. t. m. mrtvo truplo. Nemški konzul je izjavil, da je bil umorjenec avstrijski podanik. Umor se je moral izvršiti na prav bestijalen način, ki naravnost dokazuje veliko sovraštvo muslimanov proti Evropejcem. Zmaga generala Estrade. Washington:22.avgusta. Tukajšnji listi poročajo, da so čete generala Estrade dosegle v Managui veliko zmago. Predsednik republike se bo najbrže umaknil iz dežele. Lastnik in glavni urednik: Milan Plut. Odgovorni urednik: Vitomil Feodor Jelenc. Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani Borzna doročila. »Ljubljanska kreditna banka“ v Ljubljani, 19. avgusta 1910. Naložbeni papirji. 4o/o majeva renta................... 4'2o/o srebrna renta .... 4o/o avstrijska kronska renta . 4o/o ogrska . ... 4o/o kranjsko deželno posojilo . 4o/o k. o. češke deželne banke 5°/0 rusko državno posojilo . . Brečke. Srečke iz leta 1860 »/*... . . , 1864 .... . tiske......................... . zemeljske I. izdaje . . . U. . . ogrske hipotečne . . . . dunajske komunalne . . . avstrijske kreditne . . . ljubljanske................... . avstrijskega rdečega križa , ogrskega , , bazilika...................... . turške........................ K « r i Delnice. Ljubljanske kreditne banke Avstrijskega kreditnega zavoda Dunajske Dančne družbe Južne železnice . Državne železnice Alpine-Montan I. Hr irv. slav. sladkorne družbe -Ivnostenske banke . . . , Taista. Cekini.................... Marke..................... Franki (Napoleon) . . Lire...................... Rublji.................... denarni 93 97-30 9355 91 80 95-25 94-____ 103 60 232 — 324-115550 1299'25 280-40 248-532--j 525'— 84*— 63-25 37-75 29-1255-50 440- 663 75 546 50 113 — 747-75 74525 645 — 265-50 11-36 117-40 95-37 94-60 25262 97-50 93-75 92-96-25 95 — 104-10 238 — 329-50 161-50 305-25 286 40 254 — 542 — 535-90 — 67 25 41-75 33-25650 444 — 664-75 54750 114 — 748 75 746-25 655-266-50 11-39 117-60 95 52 94 80 253 62 Najboljša sedanjosti: zlata, srebrna, tula, nikelnasta in jeklena se- dobi samo pri H. SUTTNER Ljubljana, Mestni trg. !! Lastna tovarna ur v Švici. !! Tovarniška varstvena znamka: „ IK O “. 1 K O Mali oglasi. Beseda 5 rin. — Za one, ki Iščejo službe 4 rln. — Najmanjši znesek 50 vin. — Za informacije se plača . — nLSmenl,? vprašanjen je priložiti znamko • 7 , , malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserenti lahko v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url cvefar. Gostilna N. D. O. ullea Karadori št. 18. Trat se priporoča p. n. gostom In čitateljem .Jutra*1 kadar pridejo v Trst, da jo posetijo Na razpolago so gorka ln mrzla jedila, izborna pristna vina in prenočišča vse po najnižjih cenah. Gostilna je v bližini južnega* kolodvora. — Za obilen obisk se priporoča Hinko Kosič, voditelj._____________________________77/18—20 Avtomobil za štiri osebe se jako ceno proda. Šebenik, Spodnja Šiška, Knezova ulica. V Noyem Udmatu št. 146 se proda nova, vili podobna hiša z 13 00 mJ vrta po nizki ceni. Potrebni kapital 3000 K. Poizve Mariji Kovačič, Novi Udmat št. 146. = uradnik š zmožen slovenskega in nemškega jezika, stenografije, strojepisja, dobro trgovsko iz-vežban, z 6 letno prakso išče službe kot knjigovodja, korespondent ali slično pod zelo ugodnimi pogoji. Dopise je poslati na inseratni biro .Jutra “ pod šifro A. B. Priporoča se za vsa v svojo stroko spadtjoča dela J. ZAMLJEN čevljarski mojster VJJUBLJANI, Kongresni trg št. 13 Izdeluje prave gorske in telov. čevlje. ^ 0 Hotel in restavracija »Bavarski dvor“ Dunajska cesta 6t. 29 se priporoča posetnikom Ljubljane kot najbolj ugodno prenočišče v neposredni bližini kolodvora. :: Restavracija je moderno urejena. Mii’ in točnost zajamčena. Za obilen poset se priporoča v Stefan Bergant lastnik. Vincenc Richterja^ je izdelek, prirejen izključno na temelju znanstvenih in zdravstvenih predpisov. Imenitne posledice se prikažejo takoj po vpo-rabi te pomade: rasti pričnejo lasje in brada. Zabrani izpadanje las in povzroča rast las tudi tam, kjer jih prej ni bilo. Cena lončku z navodilom 3 K. „Schampos“, prašek za umivanje glave. Najboljše učinkujoči pripomoček za snaženje glave. Cena zavojčka 50 vin. Vlnceno Blchter, Zalogo ima A. MOLL, lekarnar, Dnoaj I., Tachlaubea it •. Poletna oblačila za gospode in dečke kakor tudi damska kon-= fekcija se prodaja zaradi minule sezije = pod vsako ceno v „Ang(eškem skladišču oblek“ O. Bernatovič v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5 nm"'“ ,i j M je vsak dan vso noč odprta. Z velespoštovanjem Štefan Mihelič. Cvetlični salon ANTON BAJEC XjJ"cl1o3o ana Pod trančo štev. 2 poleg čevlarskega mostu izdeluje šopke, vence in trakove. Velika zaloga nagrobnih vencev. Zunanja naročila se izvrše točno. Cene zmerne. ESSsssEsssssrsssssi^^ssssi^sgsffiasssžss Prodam najtkošnji na|Glincah fexi|X^-u.T=nja,ni*ag okoli dvanajst oralov otave. Ivan Jelačin, Ljubljana. Cndp lz belega hrastovega Ol/UC iesa> trpežni, močni C3 •*-* «K JZ C/3 ££ O) > G 3= & 03 ŠS C11C točna postrežba Ustanovljena 1. 1882. — Telelon št. 185 Poštne hranilnice na račun Stev. 828.405 Ogrska poštna hranilnica štev. 19.864 Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registrovana zadruga z neomejeno zavezo Ljubljana,Dunajska cesta 18 v lastnem zadružnem domu je Imela koncem leta 1909 denarnega prometa K 83,116.121-11 upravnega premoženja K 20.775.510-59 obrestuje hranilne vloge po 4101 |2 |0 Drez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim proti metom in Jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. ;; Stanje hranilnih vlog nad K 20,000.000. Rezervni zaklad K 400.000. Posojuje na zemljišča po 5*/40/o z l’/2°/o na amortizacijo ali pa po 5>/4°/0 brez amortizacije; na menice po 6°/o. ’ Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsaki dan od 8.—12. in od 3.-4. izven nedelj in praznikov ■ »onOppac -wmic Franjo Parkelj lastnik reklamnega in pla> katerskega podjetja. Snaženje stanovanj in okenj. izvršuje vse v to stroko spadajoče dela in po točno zmernih cenah. StiLiAuJHLI±fcjzg.aM:,3Bi 1 w 'T^r ‘■nerg’ Diplomirani krojač Anton Presker v Ljubljani, Sv. Petra c. 14 priporoča svojo krojačnico in veliko zalogo oblek. 13/52 10 Oglejte si največjo zalogo poljedelskih strojev, slamoreznic, čistilnic, mlatilnic, kosilnic, motorjev, gepeljnov in stiskalnic za grozdje in sadje, štedilnikov, peči, nagrobnih križev, blagajn itd. pri tvrdki FR STUPICA v Ljubljani, Marija Terezija cesta 1, poleg, Figabirta*. Ravnotam lahko kupite vsak čas po najnižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino, gnojnico, vseh vrst tehtnice, uteže in vse druge : : v železnino spadajoče predmete. ;: 3>T.A.Z ! Velecenjenemu občinstvu in svojim ljubim prijateljem vljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem prevzel znani hotel „Ilirija“, Kolodvorska ul. 22. . ,Tožila bodo pristna dolenjska, štajerska, istrska in avstrijanska vina v sodih in steklenicah ter vedno sveže marčno belo in črno pivo lz združenih pivovaren Žalec in Laški trg. Gorka in mrzla okusna meščanska kuhinja ob vsakem dnevnem času, posebno ob odhodu in prihodu vseh vlakov. Opoldanski in večerni abonnement po prednostnih cenah. Krasni prostori za družbe, svatbe; skupne pojedine po dogovoru. Popolno zadovoljitev p. n. naročnikov jamči moje dosedanje mnogoletno delovanje v največjih podjetjih. Gospodične, ki se hočejo v kuhinjstvu izvežbati, sprejemajo se pod najugodnejšimi pogoji. Velik senčnat vrt in kurljivo kegljišče. Popolnoma nanovo urejene sobe za tujce se zaradi bližine južnega kolodvora nai-toplejc priporočajo. 1 , .Zahvaljujoč se za dosedaj mi kot ravnatelju Grand-hotela .Union* izkazano zaupanje bilježim z najodličnejšim spoštovanjem IVAN BRAČIČ, hotelir. ZbTao-srečja, zalogra, čevljev domačega izdelka. L KEBER, Ljubljana, Stari trg- štev. O. Na debelo In na drobno. Najnižje cene. Vzorci na zahtevanje. Ljubljanska kreditna banka Ljubljani Delniška glavnica K 5,000.000. Stritarjeva ulica št 2 Reservni fond K 450.000. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu priporoča Promese zemljiških srečk k žrebanju 5. septembra 11. po K 5-50 k žrebanju tiskih srečk 1. oktobra 11. po K 8-—. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po čistili =^= 4VV ===== ovenski pogrebni zarod r Ljubljani Prešernova ulica štev. 44. Prireja pogrebe od najpriprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence umetne, cvetlice, kovine, porcelana in perl. Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo Najniže cene! TURK in BRATA ROJINA.