Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarnici jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold
po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr.
* •
v Ví i

» ' I
Ljubljani v sredo 20. septembra 1882

t
W
> ;
, J. r ;
Obse g : Darila za konjerejce.
Naša živinoreja. (Dal.)
O ogledu pogozdovanja Krasa in gozdov na Notranjskem po
c. k. deželnem predsedniku.
Zoper trtno uš.
Nekaj o ptujskem prašnem polji.
Tržaška razstava. (Dal.J
Slavnostni govor
Obravnave iz deželnih zborov.
Naši dopisi.
Novičar.
Gospodarske stvari
arila
konjerejce
Na Vrhniki dne 9. t. m. za litijski, logaški
8tojnski in ljubljanske okolice okraj mesto :
A.
ter
, polj ubij anako
Za kobile z
gnanih 25, so dobili darila:
zebe ti, katerih je bilo pri-
, Karol Obreza z Vrhnike (je prvo darilo kinov odstopil za druge konjerejce).
. Jože Vrh s spodnjega Semona 7 cekinov.
ce-
Jernej Orožen z vnanje Gorice 5 cekinov
Martin Sušteršič s Flešivice 4 cekine.
Jože Kermelj s Kozarij 3 cekine
Anton Jeršan z Unca
cekina.
dal i j o.
Franc Anzjan s Trnja sreberno medalijo. Franc Gregurka s Sinje Gorice sreberno me-
B.
Janez Garus z Iške Loke sreberno medalijo.
Za mlade breje kobile, katerih so pri-
gnali 6, so dobili darila :
, Luka Jerala iz Samotorce 5 cekinov. , Martin Oven s Podsmreke 4 cekine. . Jernej Peer z Vrhnike 3 cekine.
C.
dobili :
Za žebice, katerih je bilo prignanih
1
so
Matija Smuk z Belk 2 cekina.
Franc Mrak iz Plešivice
cekina
Adolf Halabak iz Raven sreberno medalijo
Jože Cepon s Horjula sreberno medalijo.
Kranji za kranjski, radolški
12. i. m. za konje težkega plemena:
in kamniški okraj
Martin Semenec s Cešnjevice 7 cekinov.
Aleš Brgant s Šentjurja 5 cekinov.
Valentin Gradiš iz Trzina 4 cekine.
4. Gašpar Zupanec s Prbacevega 3 cekine.
Blaž Kržič iz Vodic sreberno medalijo.
5.
4-
Bernard Sušnik z Mlake sreberno medalijo. Jože Novak z Nevelj sreberno medalijo.
Za mlade breje kobile, katerih je bilo
B.
prignanih 15, so dobili darila :
1. Lorenc Okorn s Kokrice
Vincenc Jan s spodnjih Gorij 4 cekine
cekinov.
. Jakob Klinar iz Nož 3 cekine.
4. Janez Cotelj iz Zgoš sreberno medalijo. , Janez Pretnar iz Nož sreberno medalijo,
C.
Za žebice
dobili darila :
5
katerih je bilo prignanih 27, so
cekina.
1. Franc Jenko iz Podreč . Marija Kuralt iz Mengša 2 cekina.
. Franc Stroj iz Dvorske vasi 2 cekina. 4. Matija Slabič iz Jarš sreberno medalijo. . Jože Grašič iz Golnika sreberno medalijo
Kranj
gospoda Alojzija Prašnikarj plemena, ni bila obdarovana
so prignali posebno lepo raščeno žebico
>
ki pa
y
ker ni
škeg
Žebičkov so na raznih postajah prignali več
y
od
katerih bota
ali
za žebce, kedar dorastej
Triletnih žebcev se
v
Kranj
troje, od teh se bo na više mesto priporočil
pokazalo komisij
eden za
nakup
Sploh se je komisija radostno prepričala
y
da se
OCklCb , ÍU IU	"M
Za kobile z žebeti, katerih je bilo pri- bilo lepih srednje težkih
konjereja ni le po številu, marveč tudi po dobroti zbolj-
in to posebno na postaji v Sentjerneji, kjer je
šala
ono lepiu »reuiij t5 IÇ&&IU i ID V iviauji j xvj^r j kj
liko vrednih, močnih vožnih konj veliko število
gnanih 25, so dobili darila
Kranj
je bilo ve
298
Naša živinoreja.
(Dalje.)
Prevažanje govedine po železnici priporoča se vsi
Ako se enaki svet
kateri zdaj nič dobička ne donaia
y
hitreje pogozdi, toliko hitreje bode dobička donašai Sicer se bode pa za Kras posebna postava izdelala. Se ve, da bode morala premišljeno sestavljena biti ia rev-
kakor v prvi
polni železnišk glav,
vrsti tako, da
se govedine oddá vsaj en nemu narodu po Krasu le v korist služiti
voz
y
tO
po
naših izvedbah
in ako bi
bil
en vago
Račun
prevažanjem enega železni* ločilna nam bo vožnina od
živina manja, devet četno tedaj tudi izkij kega voza (vagona) enega vagona.
m
na
s
in c
Zraven nasado
prostore^ z leskovio
pomi:
še z lepimi jelkam
del
gosp. predsednik obsežne
ščene. Ce se
šenje gozd

Po naših poizvedbah prevaža se govedina iz juga
sestniki

pač
r'
' t '
jta?*Dunaj redno samo do zadnje postaje pred dunajsko tičnimi gozdarj
ml "âhà • ^VH	i '	«	A	«A	^m ^^ M	fl* »	% m	_ ■ ______U	' k	%	4
bolj
in drugim gozdnim plevelom zara-
a so bili ti prostori pred 10 leti
to opusto
po-
in bukvami
ostno. V novejšem času
kar
r
postajo južne železnice. namreč do
dorf f
postaje „Mazleins
ležeče uže tik dunajskega mesta na južno zahodni gozdov poduČujej
v dotiko pridejo z umnimi poli kateri jih z gozdarsko postavo in drugimi gozdnimi naredbami seznanujejo in o važnosti
y
so se jeli gozdi manj pustošiti
strani, od te postaje se živina lahko peš goni do živin- Upati je , da se bode ta razvada polagoma popolnem
a trga v St. M a r k
u.
Vož
sine v Maz
goldinarjev, in spremljevalec
od polnega vagona od Ljublj
pustila in umneje gospodarstvo v gozdih vpeljalo
y
leinsdorf znaša 62 katerega mora imeti vsak vagon, ima prosto vožnjo
D
J
Prevažanje govedine preskrbuje se redno po me
šanih vlakih
do 38 ur.
tako , da vsa
Tudi
vožnja traja dalj kakor 36 skrbela za to, da se more
živina v Mariboru za nekaj Časa prepeljavati iz vago
nov, da se
napase, napoj
>
ter
prehodi, za kar nalašč
v ta namen naprosene mariborske gostilnice zahtevajo
prav zmerno plačilo.
Ako tedaj računamo , da se na Dunaj od nas pošiljajo samo odrašceni, dobro pitani voli, da jih ima
Zoper trtno us.
Dne 28. in 29. preteklega meseca posvetovala se je avstrijsko hrvaška komisija skupaj v Brežicah, kako
se skupno postopalo zoper trtno uš. Avstrijsko zastopali so gospodje: ministerski sovetnik de Pretiš,
baron M o 3 k o n
okrajni glavar Rupnik in adjunkt
>
tedaj prostor v vagonu redno samo
tedaj stane
prevažanje ene
do Dunaja okoli 8 goldinarjev,
ako računamo pitanega vola na
10 V« starih
centov ali
600 kil, tedaj se 100 kil mim iz
živega
vola
L j u b lj
do Dunaja podra
s prevažanjem sa
H an sel; Hrvatsko pa so zastopali: sekcijski sovetnik
Sto j ano vi č. deželni poslanec Kotinovió in tajn-k
hrvatske kmetijske družbe Kura It. Komisija zedinila
se je poprijeti se skupnih naredb in hitro postopati.
Letos je položaj toliko boljši, ker trtnih uši, ni veliko izletelo deloma zarad
deževnega vremena.
hudega zatiranja, deloma zarad
samo za
gold
34 kr. Prepričani smo, da si ves daljni račun in prim so med našo domačo in pa dunajsko ceno z ozirom na
ravno omenj
dopol
vožnino vsak živinorejec sam brez te
Nekaj
ptujskem prašnem polji.
ž ave
potem prevdarj
kj
tani voli boljše plačali in za koliko
se mu bodo pi
(Dalj
prihodnjič.)
„Miroslav Miiller, Ptujsko prašno polje in jega obdelovanje, obdarjena razprava, spisal Miroslav Miiller, tajnik c. k. štajarske kmetijske družbe itd. Nemško in
slovensko, 17 oziroma 35 strani. V Gradci, v založbi
u
ogledu pogozdovanja Krasa in gozdov
na Notranjskem po c. k. deželnem predsedniku.
pisateljevi.
Po razpisu bilo je stavljeno vprašanje, kaka prak tično izpeljiva, ne velicih stroškov zahtevajoča kultura katera se tudi od malega kmetovalca izpeljati dá, in katera se je pri enakih razmerah kje drugod uže potr-
da
y
Naš velecenjeni preblagorodni gospod deželni pred- dila, naj bi se vpeljala na ptujskem prašnem polji 8ednik je z gospodom c. kr. deželnim gozdnim nadzor- bi se na njem dosegel veci in izdatnejši pridelek, nikom , c. kr. okrajnim glavarjem v Postojni in c. kr. gozdnim pristavom, 29. avgusta nasade Krasa, in sicer
7
Naloga ni lahka, in kdor ni dobro prevdaril vseh
na Kalu, v Sentpetru in Postojni pregledavah
Ker
se
neugodnih okoliščin in razmer, je gotovo ne bo rešil. Da gospod Miiller, dasiravno obdarovan, tega ni dosegel,
je sajenje umno in taktno nadzorovalo, so sadike jako to je gotovo vsak praktičen kmetovalec na prvi mah lepe in upati je, da bodo zmirom čvrsteje postajale. Na
najhuje burja
spoznal, in bo
skalnatem svetu
Gabrku pri Famljah, kjer
pričal.
djanski slabi izid kmalu vsacega pre-
— ~ —,---— -----t—-- —~---; ----o^ i---
Gospod pisatelj razpoloži na prvih 10 oziroma
razsaja, in pri Rakitniku so se nasadbe prav srečno iz- 20 stranéh statistiko tega prašnega polja in potem navršile in sadike so krepke in se vspešno silni burji v svetuje, naj se ta planjava z akacijami obsenéi in tako
bran stavijo.
Na ta način je okoli dvesto oralov pustega Krasa
v travnik spremeni. Bilo bi pa, to pisatelj sam pravi,
to svrho treba 300 kubičnih metrov kompostnega
vsem djanskim okolj-
v
in
trdi
v teku dveh let zopet z drevjem nasajenega. Vse te	gnoja na vsak hektar
nasadbe so se pod vodstvom veščega in priljubljenega	ščinam vkljub, da se nahaja za to potrebni materijal.
c. kr. deželnega gozdnega nadzornika gosp. Gollija iz-	--
vršile.
*
Gospod deželni predsednik je bil z nasadi zadovo-
ljen in
mocno ga je
veselilo videti, kako
pogozdovanje
Krasa vspešno in naglo napreduje.
Potrebno je, da se pri vseh okrajnih glavarstvih na Kranjskem enako politično osobje, kakor je v Postojni, Kranji, v Logatcu in Radolici, nastavi prej ko prej.
Pia.
Ce se pomisli, da se je v dveh letih dvesto oralov
**
Visoki vladi živo priporočamo, le tako politično osobj
Krasa pogozdilo, smemo po pravici upati
Kras,
7
kar ga spada h kranjski deželi, kmalu pogozdil.
Naj toraj občine in posestniki po
da se bode v službo jemati, katero je slovenskega jezika v govoru in pisavi popolnem zmožno. Politični gozdar, kateri slovenskega jezika ne ume, je pri nas čisto nepotrtben, kar vsak pameten
Krasu naglo
na-
znanijo
7
koliko nerodovitnega sveta imajo za pogozdenje. človek sam previdi
Vred
♦
299
Kako zamore pisatelj, ki je bil vendar v tistem kraji sam kmetovalec, govoriti o ,,udorih" na ravnem
P01]1* 0 „gnojnici" po cestah tekoči na peščenem polj katero vsako kapljo mokrote takoj
razdrtinah", o lesenih kočah, in
}
popije, o
stavbinih
0
Firma W. Schneider iz Prage je razstavila monograme iz različne kovine za hišno rabo, namreč za zaznamovanje perila, papirja itd., vse prav lepo in
Omeniti nam je tudi firme G. Weiss iz Trsta, ka
okusno
Ui^nu , v ivouum »U^ftij, ILL u UCOUlt; Ili UlttlU II Čt ptj
ščenih cestah, katere so vedno tako čiste kakor drevo
cestnem blatu na pe- tera je razstavila krasne Iule in
drug
predmete iz
morske pene in ambre. Prijateljem lul in bokinov pri
redna pota tega mi ne razumemo. Prav dobro pravi poročamo tudi izložbo firme G. Wilfort iz Beča
gospod Miiller
da j
nah to prašno polje spremeniti
emogoče pri tamošnjih okolišči
Kaj posebno krasnega je ona podoba bas relief
pravi: „Da se doseže stalna trata, je v tem slučaji po
glavitna reeť. Ni treba , da bi bil kdo specijalist v kr mosetvi, da lahko sprevidi, kako površna
ako pa nazadnje javorjevega lesa, predstavljajoča vero kot tolažitelj
pravice
To
kaj izvrstno delo, mojstersko
anje
Brez

in brez vodovodov
na suhi zemlji doseči stalne trate, in bi bilo edino pra- lepo delane^ portemonaies, mošnje/tobakire,1
vi no obdelovanje tega prašnega polja izboljšanje paš- druge take malenkosti iz irhovine in bronsa.
ta razprava čisto nemogoče,
in bi bilo edino pra- lepo delane porte
Razstavil je ta okvir Ant. Sucharda iz Nove Pake na Ceskem.
Novotný Franc iz Beča je razstavil praktične in
onaies
mošnje, tobakire, portfelje in
nikov, kakoršni so, se ve da, zeló revni, zdaj uže tam.
Poglavitna reč pri tem delu bi bila, da bi se izbrala za
to polj
pisatelj tudi nih
najprimernejša travna semena, katero reč pa
površno omenj
Tako važnih klimatič
Mayer Ignacij iz Breitensee pri Dunaji je razstavil iz tako zvanega celuloida izdelane razne prekrasne pred-
, posebno pa lepe stvari za
mete, celó krogle za biljard
ženski lišp.
galanterijskih predmetih je na vrhuncu firma Av-
razmer to delce še ne omeni ne in priporoča ta mošnjim razmeram ravno nasprotno, naj se seje travno gUst Klein iz Beča. V~tem oddelku nahajamo tudi omena
seme spomlad"	"	~
To lokalno vprašanje bi se bilo sicer najbolj
stilo brez
javne kritike, ko bi
pu
ne bilo temeljito raz-
matranje tega vprašanja tako silno važno v toliko druzih pustih krajev.
gled
za
vredno delo Ignacija Knafelca iz Ljubljane; to delo predstavlja na vélikem okviru Ljubljano, kakoršna je bila pred 200 leti (1681); to delo ne bi bilo nič posebnega, a občudovati je način, kako je to narejeno , namreč iz
Lokalni navratelj A. Kohlert
barvane slame vdelano v les, tako , da vam izgleda, kakor mozaik. Občudovati je pri tem delu veliko potrpežljivost.
Risarje bode interesirala tudi izložba firme Clemens
Tržaška razstava.
s
Glavno poslopje, Štev. II.
(Dalje.)
Wirtensohn z Dunaja, katera je razstavila mašince, pomočjo katerih more risar vsako fotografijo prenesti poveličevalno, in zopet vsako veliko sliko pomanjšati
y
v
se
male obrtnije, kafcor so innfcaljerije, rezljanje, dela iz putem lepm m pra^uumu rezljanj, mulauiu pnauau, ua kosti, rogov itd. Jako lepe rezljarije iz raznega lesa je jQ ta obrtnija v Beču najbolj razvita. Pred letom 1860.
Na levi strani precéj pri vhodu nahajamo mnoge
obrtnije, kakor
so kinkaljerije
rezljarije, dela
mašina je kaj priprosta, a praktična. Mnogo bi bilo omcna vredno v tem oddelku, a nekaj moramo prepustiti tudi obiskovalcem samim.
Kar se tiče galanterij iz raznih kožnin, bronsa, potem lepih in praktičnih rezljarij, moramo priznati, da
razstavil G. Emmert iz Argo, južne Tirolske
?
nahajamo lepe praktične rezljarije v izložbi firme
Faust iz Lisic
potem
so vse te malenkosti dohajale
še iz
Pariza in sploh iz
Francoskega v Avstrijo, domača naša obrtnija ni imela
na Moravském; v tem oddelku je izložila tudi po Slovenskem znana firma Ant. Lautmann in Comp. izvrstne biče, navadne in elegantne; ta firma
fabriko v Trstu in podružnico na Krasu, ter
v Trstu; ona pošilja svoje izvrstne
skoraj nič tako lepo, fino in okusno izdelanega
>
kakor
ima svojo
ena najstarejših v Trstu
biče na vse kraje v Avstriji in tudi na inostransko.
Prav tako je raz3tavila tržaška firma V« A. Pfeifer lepe glavnike in druge različne izdelke iz rožnine«
Francoska, zatorej ni mogla konkurirati sè zadnjo, a uže leta 1873. so na dunajski razstavi Dunajčani tu in
tam še lepše stvari razstavili, nego Francozi, od tistega časa do danes pa so gotovo še izdatno napredovali, tako sicer, da zdaj uže ne potrebujemo skoro nič več francoskih galanterij in kinkalij ; vsega imamo zadosti
in še
celó
za izvoz.
Dunajčani izvažajo vsako leto ve-
Omeniti moramo tudi firme
ona je razstavila kaj izvrstne predmete lastne fabrike kakor so metlje, krtače, iz raznih surovin, potem iz
W. Dann iz Trsta * likanske množine kinkalij skoz Trst v jutrove dežele in
9	« •	t	i « •	« w	w •	1	lir	k	»
)
celó
v
Italijo.
Moramo reči, da so gledé okusa in cene
živi
pa
tudi
delkov
iz zime
)
pletenice iz vrbe in indiškega štaba in
uže dosegli Francoze ti naši Dunajčani. skoraj polovica Dunaja ob tem kruhu. To je sreča za
druge enake stvari, ki so vse elegantne, prav dobrega
pri-
okusa
m poceni
Firma D. Neurath na Dunaji je razstavila prav lepo izdelane tase in drugo hišno posodo iz kositarja, pa lepo lakirane, prelepe so slike na teh posodah in pa stanoviten lak ; ta firma izvaža prav mnogo na jutrovo. Firma Jos. Vukasinovich iz Beča je razstavila krasna znamenja, embleme in druge enake predmete za okrasje,
za grbe, rede, medalje moremo priporočati to firmo , posebno zdaj , ko v Trstu zopet nekatere luknje frakov zijajo po dežji.
Kedor hoče videti prekrasnih klobukov, čapk in
Dunaj, ker namesto, da bi šel denar v inostransko haja dosti inostranskega denarja na Dunaj.
Kar se tiče igrač in druzih bolj debelih rezljarij, znano je, da se največ tega blaga izdeluje na Ceskem
vse iz bronza in emajla;
v visokih hribih na saksonski in pruski meji, potem v salcburških hribih in v Tirolah. To je sploh obrtnija za hribovce; a vendar je ta avstrijska obrtnija tolika in tako izdatna, da živi cele okraje in da izdeluje zadosto za vso Avstrijo in prav mnogo tudi za izvoz. Avstrijske
v iz-se pa
v
igrače gredó skoz Trst po vsi Levanti hodno Indijo in sploh skoro po vsi Aziji, tiče finejih igrač, posebno podučevalnih in družabnih
Italijo
Kar
druzega lispa za uradnike in oficirje, ta naj si ogleda
po firmi Joh. Blazinčič in sinovi ?z Beča razstavljene klobuke, sablje, meče in druge enake predmete; takih reči naši tržaški posamentirarji ne znajo izdelovati.
iger, so pa zopet Dunajčani prvi
*
Zgodovinske stvari.
Primorce, ter postal
smo vsi eni, namreč S i
Slavnostni govor
Govoril Ivan L
pri
M
Prvi Bleiweisovi svečanosti" na Ze- slovensko, namreč
vsi sinovi in hčere ene in iste Slovenije. In ta zavest postala je tako močna, da je premili naš Bleiweis uze
1848. na Dunaji, na samem carskem dvoru izrekel
želj
katero goji še dandan
monu (na Vipavskem) 8. septembra t. 1
Velečestita gospoda! Takoj po smrti prosvetitelj
>
se
eno
slovanskih pooblačilo se
bo Slovenst
skoro za
leg
upr
Tako
t
i sleherno domoljubno
družé vsi Sloven
v
je spoznal narod samega sebe in čutil se zre-
1
uživati z drugimi
di enake državljanske pra
celih tisoč let ter plajšč neomike in dušnega spanja raz-	1"udi ^ priboriti je hotel svojemu rodu rodoljubni
grnil se je nad narodom našim. Dom naš ie bil nodo- ?J?Lweis' osoblt<> potem, ko zašije z ustavno dobo 1.
Dom naš je bil podo
ben puščeni puščavi, djal bi skoro strašnemu požaru
ki nastane po
silovitem, barbarskem
i
boj
Zato krva
Bleiweis, osobito potem, ko 1860 ce m
zasij
vsem avstrijskim narodom
rudeča zarija državljanske svobode
dob
tedaj tudi Sloven
J
Slovenu od tuge in bolesti in življenje nje bilo druzega, nego trud od zibeli do temne go
Potegoval
nje v svojem glasilu, potegoval na taborih
govo
mile. Ni čuda. da
Med
drugih narodnih shodih
tem, ko
so
mir, obsodili so val, da jih ni
zaostal tudi v duševnem razvitku sedje njegovi napredovali in vživali
b
>
kjer je bil
9
poseb 21 let
a krepki armadi
njega, da je stal na zadela sovražnikova roka
njihovega imetja ter bogatega, plodo polj;
f
i jih varo-pokončala duševnega
mm, slavna nim
Kaj
odj
pa
tu delal, kaj je
v deželnem mali domoljubni,
— naj 4 v,, V* C* go, OJWIU Ul UUO iu vpras bil on govoril in sicer tako govoril, kak
gospoda! da Vam da ga skoro ni bilo tli vprašanja
tu storil, me
je zapisano v srce: ome
y
ne
Ali slava Bogu! da čas zaceli tudi najhuj
rane.
d. In ravno zato , in ker
stanoviten
i
bila
bil
v
boj
da
i mislil
neustraš-
zmaga skoro vselej njego
Nehal je prepir, nehale so vojske, in Slovenec mogel ^l!1??!ega krdela malega, a krepkega; če je pa zrna-
temveč jačil je
je
pet
vati v domači koči srečo družbinskeg
Telesne
moci
era
i živ-igajo-crotiti
ne more. Ali glejte, slavna gospoda! vzbudile so se v
čemu plem
katerega
v
se
so v n
naj moč
enako
. roka
gal začasno nasprotnik, ni se vstrašil,___
sebe in jačil je plahe duhove armade' svoie
i._________i • t « « « _ _ •/
tem
pet prvi v boj in zmaga j
šel
bila
vsaj moralna. In v tem boj
njegovi duši tudi prikazala se skem.
kak
po
d
vitla
zve
moči in sedaj zda na obnebj
sedaj
čelu narodne
ojske
d nje ga, dokler mu svojo roko izvila iz
čil, krepak
etioj
elej goto da bil
po
je na
neusmi
J	svojo roko izvila iz rok žezla in ščita, s katerim je
so viharni z?dnjega udarca odbijal od sebe in naroda mnogobroj
Ali žal
oblaki
prišla je zopet
megla, V3tali
je S
tmina nastala je enaka prejšnji
še dalje in milo , premiio zdihovala
I zato tugo
brhka hčerka stare matera Slave
o odrešeniku
drav na duhu smrt s koščeno s katerim je do
ojstre in čestokrat otrovane pušice
)
Vse to pa je delal iz
ko n č
Dobri O
d
)
katereg
jub
se je usmili ter posije ga jej in sicer doslè
očesa ; nikedar
je tako ljubil, kot buncico svojega dila ga ni sebičnost ,
njenega najboljšega sina, preljubi j eneg
čet
J
13 1 e i w
premilega nam
Ljubeznjivo stopi ta k njej , prime jo rahlo za roko pogleda jo milo v divni obraz, in z zaupljivim glasom
, to uve.i nas nje^a imetje o njegovi smrti;
poleg druzega tudi pičlo
in ako svet meni drugače, moti se zelo. Z ali šale so
>
pa še druge kreposti in njemu kot voditelj
ga
so dobro došle blagosti naroda
zagotovlja jej udanost, zagotovlj
zvesto prisega, da hoče le za-njo živeti, za-njo se boriti
vestobo, ter
JeJ
svoj
Fako je hodil preljubeznjivi, modri Bleiw
mladostne in sive
mirno
vse
>
in priboriti tudi
bod
to podá se na sveto delo
Pričel je pri korenin
bolj
prihodnost
Na
a odločno svoj pot
držaje se izreka: „est modus in rebus". Gealo
je bilo povsod
mora
rod
kmetskega stanu
zvirati le iz narodoveg
uverjen, da narodni pre
na

drugI strani
dnost, doslednost
>
mu
^ ------- „ pogum, u u. i u u u u s i, zeiezna
trajnost. In ravno zato je vstvarjal velike stvari
dločnost, ž
log
ker
jedra, iz
zdrave^
O
vsem . skuš
jal
in
poduč
mu prvo
bilo treba temu poduka o
11 š a t i s
in dovedel narod do tolike
t
ga v
em

e m a t <
Novicah
o
bode narod hvaležen na večne čase
govega
stopinje omike , za kar mu
vsem svetega življenja spoštoval ga j
Uže za časa nje
napredku poljedelskem in obrtniškem. To obrodi kmalu
stotem sad, a vrlemu učeniku in dobrotniku nenavadno zaupanje.
Lahko stopa tako v svetem delu naprej in razširi meje svojega glasila, dobro vedoč, da poduk samo v kmetijstvu še ne zadostuje našemu narodu, marveč, da mu je poleg vsakdanjega kruha tudi treba dušne hrane, če hoče duševno živeti in rešiti se prepada. Zato uči ljudstvo spoznavati samega sebe i a brate okrog osobito s tem, da sprejema v predale glasila svojega tudi črtice zgodovinske, jezikoslovne, podučne in sploh
pospešuje tudi dušno blátem privabi ša več druzih
imenoval ga je svojega ljubij
a on nas iz neskončne ljubezni do nas nove in hčere.
jeg
visoko
čet
+
j
t y
SI
smrti, to je: on naš
to ostati hočemo tudi po njegovi
oče
y
a mi
da ostanemo v istini Tvoj se k Tebi, premili oče, v r Tvoj duh večne čase nad
limo
plavá
po Tvojih potih
J ego vi otroci.
i pravi otroci, prese-V nebo in prosimo Te, da
nami. ter da hodimo
načel
to
držimo se Tvojih nazorov in Tvojih
je, aa ljubimo to, kar si ljubil Ti, a sovra
vse, karkoli je pospeševalo in gost naroda sloveuskega.
žimo vse, kar si sovražil Ti vidnost, doslednost, v;
prt
log
vražimo hid stopke,
da ljubimo trajnost ia ^ * *, sebičnost in drugi
y
domoljubov, ki mu pomagajo učiti narod, in giasilo nje-
ki pripravljajo pot narodnemu poginu
a so pre
In Če storimo to
govo postalo je, djal
y
ognjišče domačega rodu in sre- potu svojega očeta
>
slavna gospoda! in hodimo po
dišče vseh prvih novejših pisateljev slovenskih, ki so
r----# - -	*y uverjcui Lia ] uouemo, aa njega po
smrti njegovi tako najbolj spoštujemo, a sebi največ
naj bodemo
da
njega po
delovali pod izbornim vodstvom premilega nam prebu- koristimo. Stekalo nam se bode vse po volji ditelja „viribus unitis" za blagost naroda in za razvoi mi, vsaj naši potomci včakali bodo onih
viribus unitis" za blagost naroda in za razvoj
zavesti slovenske. In ravno zato korakali so silno hitro č z najboljšim vspehom tako, da so v enem desetletji od-
vsaj
nasi potom
kali bodo
y
y
ko
bod
ima in zvezae naimilejse sijale. Tedaj hvaleřao spominjali se b odo tudi nas, kot zvestih in vrlih sinov ia
vezde
Sloveniji vremena popolnoma
in ce ne č n ih
padle stene, ki so ločile nas v Kranjce, Stirce, Korošce,
sijale.
Tedaj h val
spo

301
hčera neumrljivega očeta Slovenije, dr. J
a
1 ei-
w
mali Šmarin spomin svojega umršega častnega uda ia
viteza Trsteniškega, čegar spomin naj živi nedomestljivega očeta Slovencev,
vse čase, dokler bode stal narod slovenski
viteza Trsteniškeg
dr
da
Janeza Bleiweisa
to vrlo misel tudi izpe
Ijal in sicer kolikor mogoče njega vredno, ugibal i kako ga hoče najbolj posla viti ■ ■ - -	J
Obravnave deželnih zborov.
Čitalnični prostori zdeli so
n kje slavnost prirediti ? se mu zdatno pretesni
Deželni zbor kranjski•
tre t j Gutmannsthala
sej
t. m
se
po predlogu viteza častil Vip
iti v Trst
kranjske dežele; volj Gutmannsthal, da
dr. Vošnjaka volila deputacija, ki ima odb
Zato dobro došli so mu velikanski prostori na Zemonu (grajsčim gosp. grofa Lanthierija, */4 ure od Vipave)
PO;
veselični
tem bolj, ker je ravno tu pred 20 leti dr. Bleiweis
Ta kraj tedaj spremenil
-------- »	T vjiUHI	XVI 11X1 Cm	UUUU1 , u
poklonit se presvitlemu cesarju v imenu Ravniker
sta bila dr. Vošnjak in vitez lika dvorana bila je podobna kakemu z
gresta tje z deželnim glavarjem
bito c. kr. pristav gospod Furlani in gospod , v pravi raj in notranji prostori, posebno ve-
jokusnejšimi
cvetlicami in podobami
Potem je bila cela vrsta ustnih poročil fiaančnega nemu in razsvetlenemu svetišču
jkrasnejšimi lustri ozalj
odseka o predlogah
sklepih raznih deželnih zakladov
deželnega odbora, to je, računskih
—r—-------—----«	, ter o nekaterih peti- jc,
jah, med drugimi o prošnji društva za podporo bolnih morskeg
Med tem približal se je dan svečanosti
djal
dijakov na Dunaji, kateremu se
za kranjske dijake pa še 200 gold^ Prošnja šmartTnske občine pri Litiji, za podaljšanj
pričela uže v Log veteranskega društva sè
y
katera se
veterani II
pri
dovolilo 50 gold., 10. uri slavili rojstni dan Nj. Veiičanstv
maso ob
obroka za poplačanje
in
so ti „in eorpore
Fran Josip
predposojila 500 gold., prejetega za zidanje šole pa ve- godbo svojo v trg in vstavili
čina nemškutarska
hotela vsiišati, akoravno jo j
slanec gosp. Svetec prav toplo zagovarjal
po-
ces. Visokoâti carjeviča Rudolfa. Po sv. maši šli
čelu gosp. grof Lanthieri) z vrlo
pred sè zastavami ozalj-
po-
koncu je bila volitev v
fiaancni odsek, v
rega v prvi seji voljeni narodni poslanci zavolj
kate
) Ve
stenecka niso hoteli vstopiti
na
voljeni: Lašan, Gutmannsthal, Savinšek
zdaj ta najvažnejši odsek sestavlj
Tako
nemškutarj
Četrt
TaufFerer
samih
sano palačo načelnika svojega in zasvirali tú med kom možnarjev in gromovitimi živio-klici cesarsko himno. Potem sli so obedovat v restavracijo čitalnično, a zbrali
svojega, ko je svirala tu
se po obedu zopet pred stanovanjem stotnika
jihovo mesto so bili gosp. grofa Lanthierija. In med tem
godba vrlo dobro nekatere komade, zbrala se i množica prostega ljudstva, a tudi mnogo intelig
več, kot smo se
Je
seji včeraj 13. t. m. je predsedoval dežel- vreme prejšnji dan jako
adejali, posebno zato
gosp. P. Grasselli, ker v Trst
nega glavarja namestnik
odšle deputacije: gosp. deželnega glavarja grofa Thurna
dr. Vošnjaka bili
dojdejo tudi udj
,	IVUJJ
ugodno. Točno ob
velika ce, še
bilo
uri
in odborniki čitalnični sè svojo za-
vit. Gutmannsthala še
bilo
so namreč
---------——	nazaj, •	puu /demonu. i\a
cesarju na obed povabljeni; gospod odborniki čitalnični sè svojo zastavo anje gladko in v lepi slovenščini se je godba, ki je preizvrstno ves
stavo in kmalu prične se pomikati dolga vrsta čestilcev
dr. Bleiweisovih proti Zemonu
Grasselli je zborovanje gladko
Došlo je zbornici več
Čelu šli so udj
peticij, ki
lepi slo
se je godba
so se izročile
Na dnevnem redu je bila zopet cela za njimi oddelek požarne straže
vodil
dotičnim odsekom
vrsta poročil finančnega odseka o računskih sklepih roračunih raznih deželnih zakladov, ki so se skoro rez ugovora potrjevali, in pa o celi vrsti peticij. Poro- uže tamkaj
čali so samo nemškutarski gospodje, zato je bilo vse „Dobro došli prav enomerno in dolg	~~
ki
>
za njim
uvrstila
je preizvrstno ves pot svirala narodne
pesmi; potem prišli so veterani, na čelu gosp. grof
na stotine ljudstva zdravlja jih grom
Ko
se
bližaj
pavske vsi ti Zem
y
možnarjev, in
ko pridej
naposled mu, povelika
—----->	*	a) Maj vem
brana množica in slavolok s pozdravo

Ko so prišli do peticij se je končala seja, prebrala pa po gosp. Klunu sestav
)
ljena interpelacij
pod
dnih posl
>y
Kmalu potem prične se spored in sicer z Jenkovim
ai i i Iv	___* ^ ____ 11	• . « • .. • •	« .	_
y
katerega je med gromovitimi „živio-«klici
vrlo
nemškega „š u lfer a j na" ni terpelacijo prinesemo prihodnjič
deželnega predsednik
o
1 f er aj
na Kranjskem. To
Naprej	___
dobro svirala veteranska godba. Na to stopi "na* oder
delovanji za vse dobro in vzvišeno zeló vneti g. grof Lanthieri
ter pozdravi goste s krepk
lep

Peta
sej
bo v petek 22
yy
t. m
Slavna gospoda! Ljubezen naroda je
besedo blizu tako le
in slavnih
moz
j boljše plačilo. To pripoznava tudi slovenski
Naši dopisi.
naš rod, ter spoštuje in slavi
•	1	s
3 V
osobito s tem, da prireduj
svoj
duševne dobrotnike
jihov spomin veselice
poročal
Danes
ginili
Od virov Krke 13. sept
yy
Novicam
?
da
V V W U «M v V p	v> T v
Pred nekaj časom sem nikov Fr. Preš
narodne praznike. Tako slavil je uže očeta slovenskega pesništva, pevca Vodnika, tako korifeja slovenskih pes-
raki v zgornji Krki še zdravi
pa poročam, da so tudi tukaj raki čisto vsi po- Jurčiča
šega, v s voj i h delih
in uže jedva pred dobrim letom umr
enadomestljivega prozajika Josipa
Imeli so nekateri
akarj
obilo
morali so jih zakopati, tolik smrad so delali
jih je neki na
toliko naneslo, da so jih morali
nalovljenih , ali
Soteski
za
Ce tedaj slavi uže te, koliko bolj hoče slaviti
smradu naprej prožiti. Zgubili so ljudje ob
in bode slavil svojega prvega prebuditelja, svojega ljub
ljenca in očeta, premilega nam dr. Janeza Bleiweisa viteza Trsteniškega! Zato meni čitalnica
pavska, da
se
Kakor je cesta od nas proti Ljubljani lepa
zaslužek
in dobro vzdržana, tako slaba in	____ j_
Zdenski vasi. Človek bi skoraj mislil, da se oskrbništvi te kantonske ceste skušate, katero jo bo bolj zanemaril
strinja z duhom naroda, da mu je priredila svečanost njega vsaj deloma vredno in dostojno.
zanemarjena je pri dostojna, pripomorete, slavna
Da
je pa
istim
gospoda! največ Vi, ki
počastili v tolikem mnogobrojnem številu nas
Spada namreč en del te ceste v kočevski okraj. Ako se kmalu ne popravi, ne bo^oč
pokojnega Velikana veči del pa v imenu čitalnice in
?
za kar
narodne
naj
več z vozom od Krke od Zdenske vasi in
d a 1 j
do
Lašič. Kaj neki pravi k temu gospod baron TaufFerer?
Vipava 14. sept
predsednik prve, i* giuuuuu
došli! Bog poživi česti Ice in
očeta dr. Janeza Bleiweisa
ste
in spomin
Vam zakličem v
pavske doline kot
iz globočine srca, srdačen : „Dobro
v vrlem odboru
Uže pred meseci rodila se je zadoné sedaj po dvorani in ponehaj
spomin neumrljivega nam Gromoviti živijo! in slava!
čitalničnem misel, poslaviti
letos
se
na
stopijo pevci pod vodstvom vrlega pevovodj
potem, ko
na-
>
gospoda

302
Alojzija Lavrenčiča ter zapojó Hajdrihovo „Jadransko
u
morje" in po „Slavnostnem govoru
u
čestitim čitateljem na drugem mestu), oknu sva molčé slonela" in Lisinskv
v katero svrho votirana bila je iz deželnega zaklada (katerega podajamo svota 400 gold. a. v. Na podlagi tega bil je deželni
čveterospev „Pri
Tam g d
odbor kranjski zadnje dni meseca julija t. 1. razpisal
ta tečaj v „Laib. Zeitg.4' in
- - ~ ----—J--- 77---- O----»WVV,J »	»14 pa V jjuiy T . uaiuuu , ur»
stoji" tako izvrstno, da so morali jih ponavljati; posebno kojega so se imeli nameravajoči vdeleženci do dne 7. občudovali smo krasni in milodoneči tenor gosp. Andr. avgusta t. 1. pri vodstvu imenovane deželne napravena
Slapu za sprejem pismeno oglašati. Oglasilo bilo se jih
Slov. Narodu"
Dietrichov. Tudi burki „Ne vem" in „Nemški ne znaj
vstrezali ste zeló občinstvu ; veaj to svedočé uže imena je o pravem času le 23 učiteljev , čemur vzrok iskati "gralcev: gg. Radoslav
Silvester, Anton
Dietrich, Kalin,
Trošt. Dekle va. gospica Ivana Kobal itd. Najbolj pa
je pa
v tem
da
;
dopadal se je občinstvu komični prizor „Palček" in
v roke dobiva,
,Laib. Zeitung-o" malokateri učitelj
a v
>>
Slov. Narodu"
bil
je pa razpis
tečaja na zadnji strani med inserati, za koje se pa ući
uverjen sem, da, če bi ga bil gosp. Anton Dietrich ne teljstvo dosti ne briga. Ko bi se bil razpis tečaja z le samo dvakrat, temveč trikrat itd. ponovil, občinstvo ...........
poslušalo ga bi bilo še vedno rado, kajti takih komikov
se ne
čamo
nekoliko debelejšimi črkami med domačimi vestmi priredil, bili bi oglasi za sprejem gotovo veliko in mnogo
Potem je sledil
7
ki
m prijatelj
svoje
do
Je
ranega jutra
eljeval prijatelj
Drug
brojnejši.
Pa dobro
pa
rado
ed prosilcev pozvalo je bilo vodstva
JL C*	1ŮLUCU	U3ÍÍV/G V ^UAVaiU j C UUU VUU3LV i J
deželne sadje- in vinorejne šole v praktični kmetijski
tečaj
vali so se pri kupici dobrega vipavca ali pa mrzlega tečaj, kateri se je bil dne 16. avgusta o poludne" na senožeškega piva; tudi dobrih in okusnih jedil nismo Slapu pričel, 15 ljudskih učiteljev, od katerih eden bil pogrešali; — hvalo zato krčmarju, ki je kos gotovo nad je pa iz gotovih vzrokov zadržan , ter se praktičnega
tisoč gostov tako dobro pogostiti
kmetijskega tečaja vdeležiti
tu
mogel
O---- * -----------^vqw^w.w.,	ía lu utijuivv^w w v> v/1* j c* v uuiuuiii uiv^i % tOTJij uuu j
In tako izvršila se je prva Bleiweisova svečanost	pravih vdeležencev samo 14, kateri imeli so poleg te
gotovo sijajno, kajti skoro slehernega slišal si dan po-	meljitega, izvrstnega, teoretično-praktičnega poduka tudi
znejo govoriti : „kaj tacega nisem še doživel in vsaj či-	hrano in stanovanje v deželni napravi na Slapu brez-
bilo
je
talnica
pavska priredila še ni tolike svečanosti". Zato plačno.
slava njej in slava spominu vrlega in milega nam očeta
Čitalnični odbor pačastil je s pismom dr. Karol septembra t. 1. Velezasluženi vodja deželne sadje- in
Ves tečaj trajal je od dne 16. avgusta do dne 5.
Bleiweis vitez Trsteniški, v katerem živo
obžaluje, da
— - " »	*»M«.v«tu». , . uMbv&v/u. ««»v» vwuMtujw , «v. V1H Orej ne Sole, g« uiuoi u j^uicucu, picua vai jc u vcjclu
se ne more on in njegova častita mati vdeležiti svečanosti potrebnem iz sadjereje, trtoreje, kletarstva, o vporabi
vsakovrstnega sadja, napravi tropinskega kisa, tropinske
Rihard Dolenec, predaval je o vsem
v spom
preljubega očeta, oziroma soproga
Zato
bez-
vdeležiti se hoče slavnosti v duhu on, njega mati in repe, napravi žganja iz drnulj (oparnic), robidnic cela njegova družina. Naposled kliče slavo čitalnici in govih in hubatovih jagod ter o drugih, v gospodarstvo odboru. (Pismo prečitali smo po slavnostnem govoru; spadajočih važnih in koristnih točkah.
sprejelo ga je občinstvo s srdačnim živijo!)
Došli so tudi sledeči brzoj
Čitalnici
4:
Gospod pristav Gustav Pire, kateri je v preteklem mesecu na Dunaji izpit kot profesor kmetijstva izvršil predaval je fizijologijo, živinorejo, gnojeznanstvo, zemlje-Odboru in deležnikom svečanosti in spominu očeta znanstvo (vse potrebno iz geologije), obdelovanje zemlje.
y
Slovencev Bleiweisa kliče : Slava !
Čitalnica šišenska
ivo hrepeneč osebno vdeležiti se prve svečanosti
razna goveja plemena in še veliko druzega ko-V spomin očeta Bleiweisa zeló obžaljujem, da so mi uže risínega iz splošnega kmetijstva, o čemur vsem bodem.
travnikov in polja, osuševanje premokrih in namakanje presuhih zemljišč, zboljšanje taistih, kmetijsko kolobar
ienJe
na pot odločenemu nastale zapreke ; zato v duhu zdru- če mi bode čas dopuščal, na drugem mestu v „Novicah' žen kličem zbranim čestiteljem : Večna slava spominu pozneje obširneje govoriti poskusil. Oba gospoda pre-
naj nam ostane beseda davala sta vsak svoje predmete z najvećim navdušenjem,
našega neumrljivega očeta, sveta
njegova, njegov
gled! Bog živi hvaležni mu
narod
domovina
!
Dr. Poklukar
talnice :
temeljito praktično izurjenostjo, strokovnjaško in v res niči požrtovalno. Sosebno je pa umel še gospod vodja v svoja predavanja iz lastne skušnje dogodbe prav za-Gospodu grofu Lanthieri-ju, kot predsedniku či- nimivega zapopadka iz svojih kmetijskih popotovanj po
deželi vpletati, kar je delalo ves poduk lahko umljiv. Vipavskim rodoljubom slovečim spominu nepozab- prijeten in domač. Vse, kar se je v šoli teoretično pod-
ljivega očeta naroda se pridružujejo v duhu:
učevalo, pokazalo se je slušateljem tudi pri obhodih de-
Dr. Zupanec, dr. Zamik, Klun, dr. Papež, jansko, kar je gotovo najboljšega vspeha in bode tudi
Suklje, Hribar, Turk, Valentinčič, Armič,
Tomek.
Cast in pozdrav delavnemu odboru v spomin isve-ličanega prvega viteza narodne vojske.
Čitalnica ljubljanska. Prvemu slavnostnemu odboru za Bleiweisovo
svečanost v Vipavi :
deželi, ako se vse po dotičnikih v javnost dejansko prevede, kmaiu lepe in izdatne obresti donašalo.
Iz sadjereje obsegal je dejanski poduk sledeče : zemljišče za drevesnico: sejalnica, pikirne lehe, zaradišče razdelitev drevesnice, sejanje in sajenje semena sadnega drevja, stratificiranje taistega, fikiranje enoletnih div-jačkov, požlahnovanje v roki, nasad v drevesnico,
y
------- ' ' *r" ' ' •	..	T y r	* Jw * -y	. ^ v. ^gui^ t
Blagim čestilcem našega nepozabljivega nenadomest- izgojevanje pritlikovcev, špalirjev, pol- in visokodebel-
Ijivega očeta najsrčneji pozdrav!
natih dreves, izgoja raznih oblik krone sadnega drevja Čitalnica ljubljanska. nasad na stalno mesto, pinciranje in kasiranje mladík
r
^ »	wv^	J	" ^	UMUVV IA	KJ tt^ JL U V/ JLJU U1^ VV J	A 4.1	U J V IM Ui V* U Al M U I V U11UU111 »
Prem 15. sept. (Praktični kmetijski tečaj za učitelje praktično in pravilno obrezovanja mladega in starega
na Slapu.) S povzdigo in zboljšanjem tudi le posâmes- sadnega drevja, ter raznovrstno pomnoževanje posa-
aprav-
posameznikov, nego na sploh vse dežele. To spre- ljanje kovči (potaknjencev), bilfanje, trtnica, rigolanje
nih strok kmetijstva zboljsuje se gotovo tudi blagostan meznih sort taistega. Iz trtoreje : Pridobivanje in
ne
videl bil je lansko leto tudi deželni zbor kranjski ter	zemlje za vinograde po praktičnem slapenskem načinu
sklenil, da se na deželni sadje- in vinorejni šoli na	prirejevanje novega vinograda za nasad, sajenje bilf a
Slapu vpelje med vélikimi počitnicami za določeno šte-	pomočjo tako imenovanega sadilnega železnega svedra,
vilo ljudskih učiteljev na deželi praktični kmetijski tečaj,	obrezovanje trt na glavice, renska, francoska in banaška
303 _
cepljenje trt, gno- dobrote
izgoja trt, trtni špalirji, gruba
jitev trtam v posamezne jačke (jamice) *in v" cele jarke ter nekoliko trtnih bolezni, katere trosi raznih glji\
__ *-j „ %
Presvitli cesar odgovorili so
>
jejo nove izraze vedno zveste
t
da veseli ču
kranjske dežele, da
prouzročij
skop
itd
in pa trtna us v naravi s pomočjo mikro
Iz kletarstva
Trgatev, priprava grozdj
zmiraj radi prišli na pomoč in da bodo to tudi hodnje zmiraj in iz srca radi storili.
so n
vpri-
za dobri mošt z odbiranjem gnjilih in suhih
mastenj
in
ebljanje grozdja, mostna tehta ali
t
kad
grozdna kislina, francoska kipel nega vina, kipenje črnega vina, kipenje črnega in
od
vaga,
Potem so presvitli cesar nagovorili posamezne ude deputacije ter vprašali jih o gospodarskih zadevah de-
žele.
Dru
leg
mošta v sode
skega mošta
za napravo čr
be
dan povablj
in se se včeraj ni vrnila iz Trsta
bila deputacij
obed

* o^v*^, snaženje »uuuv, zvepijanje lan pije va nje vina v nastavljenih sodih, filtrira
prešanje (otiskanje) in
sprava
Državn
poslanec gospod vitez Josip Schne id
sodov, žvepljanje taistih, za-
vina
svoje p
pripravljanje vina za sklenice, čiščenje kalnega vina
zbolj
nizkih vin itd
j —/ ~	Ana. , aac
manje mladih in starejših vin.
kakor tudi pravčasno poane
? >
namerava, kakor domači časniki poročaj stvo odložiti, ker zdravje njegovo neki še ni toliko zbolj sano, da bi si upal vdeleževati se državnega zborovanja
Akorav
gotovo z nami vred
Praktičn
vporaDa mikroskop
trij
fizikalno-ke
lovenski poslanci ibžalujejo bolehnost našega državnega poslanca, in želijo , da bi
narodni ljubljanski volilci živo
mični eksperimenti za spoznavanje dobrote raznih ze-melj (prsti), praktično gnojišče in pa naprava komposta.
ljublj
zopet popolno zdrav spretne svoje mo'éi pridružil onim
jih tovarišev v državnem zboru, vendar
Vse to
kratek
bris o zapopadku dejanskeg
pod
do brit
pa
kak
uka, s čemur so se frekvautanti tudi sami pečali/ Še
*? 00?en]nV da je dejanski poduk v požlahnovanji
, okuiiranje sè živim in spe-
njegovega namena, odpovedati
-"J ~ —~ —f	I V,
sledeče obsegal : sedlj
ne moremo o
se poslanstvu, v prvi vrsti zato ne, ker gotovo upamo,
povrne, v
da se gospodu poslancu zdravje prav kmalu drugi vrsti pa tudi zato ne, ker bi se še da^es
cim očesom, sleparsko okuiiranje. cepljenje za lubad in
pa v sklad, kakor tudi angleško kopuli
ali naklad
sprevideti, kolika težava in za našo narodno stvar pri izb
ogl
se
zarezo in naprava tekoče drevesne smole. Iz vsega
sposobnega naslednika
t bi mogla nastati
emu vrednega iti
tega se lahko razvidi, da se
v kratkih treh tednih
nam
v
ker še nismo pozabili
da
so
i
nepričakovano veliko gradiva poleg teoretičnega poduka
v šoli (kateri more se pa po vsej pravici bolj praktičen nego teoretičen imenovati) tudi zunaj taiste prakt
. w spoda Schneid* harmonično združene
odlične njegove lastnosti pripomogle k prvi zmagi v
e
Ljublj
pomanjk
takih lastnosti
kandidatu, ako bi bil potreben, moglo bi nam
prebavilo
pretvorilo, čemur edina zasluga gre pa go
spodoma docentoma (sosebno gosp. vodji), katera ume-jeta svojo reč temeljito, strokovnjaško, lepo po domaČe
propada in razdvojenja narodnih poslance
pri biti
m k
Mi se tedaj 3 sklepom kluba
deželnega zbora po vsem strinjamo
naprositi gospoda viteza Schneida, da poslanstva nikakor
sproti
popularno, stvarno in sistematično izvajati ter vs tudi iz teoretičnega na praktično stališče pretvorjevati.
(Konec prih.)
(Cebeloreja. Letina.) Kakor
se ne odloži
(Monsignor dr. Alojzij Zorn)
odja
kanonik goriškega
• ^ y	t • w i
Borovnice
povsod
sept
y
bivš
pro
>
se
tudi pri nas letos čebeloreja veliko sla-
obnesla, nego smo pričakovali. Tukaj šen posestnik
kapiteljna , vodja bogoslovskega semenišča
fesor bogoslovja, imenovan je za po reškega škofa
Vesela ta novica dospela je v Gorico ob enem s pri hodom presvitlega cesarj
imel je nad 36 panj
c*
^v, katere j
vse podušii
skemu
Prav srčno čestitamo slo
dobil
medu komaj okoli 7 centov. Kedar bi bile imele živa
lice na ajdi največ dobiti, bilo je deževno, mrzlo vreme. Sploh, ako bi bilo takrat solnčno in lepo, bila bi letina
.jveč dobiti
bilo
d
mrzlo vreme
za med izvrstno dobra
Ka £or so se čebele slabo obnesle, ravno tako bode
letos malo, otava
Zad
larjt
ja
ta
i
jaku in poreški škofiji.
medenem sejmu) se nam piše iz Ljubljane: medeni véliki sejm v Ljubljani je bil od čebe-prav dobro obiskan in je bilo veliko več proda-nego kupcev, zato je pa tudi kupčija z medom
an zanikrna bila, kar se dá
Dopoludne je bila
slabo z jesenskimi pridelki. Sena u _ _____#
leži pokošena in gnjije; da bi vsaj "Bog dal lepo'vreme
otavo
sponeslo. Pri manj ko
bode treba nekaj
mogli pospraviti,
ker prvo seno se
)
medu za stari cent od 17 do 18 gold cem taka visoka cena ni ugodna bila, je popofud
pa trgov
bo tedaj krme in bojimo
kaj
čela
cena naza) lesti: ob 2. uri
je bil
za-
16 gold. , ob
OCi
iz hleva dati, vsled česar
čem bomo tedaj polja Kro mpir črni, posebno na močvirji, fižol bode slab, ajda srednje dobro kaže, tako, da ubozemu kmetovalcu se nič dobrega ne obeta.
repo
bomo pa malo gnoja imel zboljševali ?
slab
uri uže 15 gold, stari cent, in kakor se čuti, tudi ta cena ne bo še obstala, ker se iz Hrvatskega in Slavo-
naši
nije tini med po prav nizki ceni ponuja domači prekupci na deželi letos ne bodo tako vskodo
vani kakor lani
ko
cena za méd v malih dneh od
jim
vetujemo
naj
Pribislav
Ljubljane
C
sinoči ob 8. uri železniško postaj
cesarica zapustila sta nekaj let
18 gold, na 14 gold, nazaj padla
domá po nizki ceni méd plačujejo, da bodo potem kaj dobička imeli in ne zopet zgubo, kakor sedai uže
Ui. a
k
brani minis
Miramar, kj
so
bili
in
rhovniki oblastnij. Ob 11.
in 26 minut zvečer dospel je vlak z visokimi popotniki
v Ljubljano, kjer se je pomudil tukaj 5 minut ter odpeljal v Gôdollô. Gospod deželni predsednik Winkler župan Grasseili bila sta na kolodvoru, pa pri vlaku
(Vreme.) Gospoda navadno trdi
o
remenu
haj
kaže, da
y
da
govorjenje
sicer gradivo za razgovarjanje po
»
pri kmetu pa je to vse drug
njemu
vreme
poglavitna reč, ker to mu daje dobro ali povzroči slabo
letino, premožnost ali revšči
Zato
si
tudi ,,Novice
je ostalo
ves čas vse mii
štejejo v dolžnost, spregovoriti besedo o nesrečnem
(Deputacijo kranjskega deželnega zbora) sprejeli
menu preteklih 14 dni. Poljski pridelk
80 presvitli cesar v Trstu preteklo nagovoru nagiašal je gosp. deželni gl vedno in trdno udano3t kranjske d
delj
17
t. m
>
grof T h u r
do presvitleg
proso, krompir, turšica, ajd vse je še čakalo ugodnega vremena
grozdj
pesa
>
korenje, repa itd
/
vom
de
>
>
cesarja in njegove rodovine in izrekel gorko zah
za
nikih, grozdj« delki se kvai
otavo pobira
od
pa
dan
za
dne
a a
v
se
pa gnjije po trav
drugi pri
ke
iz
cesarj
naši deželi došle brezštevilne
trdo odpada in gniji Tudi voda je marsikje napravila škodo Poročila dohajajoča iz dolenjske strani so prežalostna
304
lanski vinski pridelek bilje slab, letošnji pa, da se narastle in v južnih Tirolih povodnji napravile škoda
Bog usmili Î
za več milij
Svitli cesar nakazali so takoj v
pomoč poškodovanim iz lastne blagajnice 10.000 gold
Novičar iz domačih in tujih dežel.
cesarjevem potovanji imeli bi veliko veliko
Koroška
Tudi tukaj, posebno ob Dravi
napra
vile so povodnji vsled silnega deževanja grozovito škodo nad 20.000 hlodov pobrala je
>
voda
ceste in železnice
t
zato

poročati danes, toda premalo nam ostaja prostora navajamo danes samo najimenitnejše dogodbe potovanj pridržaje si o cesarjevem potovanji po Slovenskem pozneje bolj obširno poročati. Sprejem cesarjev v Gorici
bil je sijajno krasen, svečanosti njemu na čast naprav-
cesar-
ii srč
so poškodovane. Cesar nakazali so podpore 5000 gold,
deželni predsednik zaukazal je nabirko po vsi deželi.
Ronkah prijeli so preteklo soboto
lz Trsta
človeka
ki
s tovarišem v Vidmu najel voz
?
potem
navdušeno in odg
ljene velikanske, ljudstvo jevi na nagovore različnih deputacij bili
pa pred mejo s tovarišem vred po stranskih potah pes
čez mejo, potem pa sta se zopet vozila na najetem
so
pol
vozu , ki
Ju
počakal
Voznika s praznim vozom
no8ti in milosti. Pri več prilikah odstranil je presvitli
sreča med tem drug voznik in uni temu
pové, kako m
cesar nenaravno stavlj
preke med njim in Slovenci
kaj
Domač voznik
in prav sam zahteval, naj Slovenci ž njim govoré slo
venski, in tako se je
pokazalo, da
zapreke stavij
svojemu županu hiteli žandarj
t
ta
njima,
umljivo potovanje tujcev
krajnému glavarstvu in tako so
eden ostal je v Ronkah,
toda
nepoklic
protniki
namenjen tam prenočiti, drugi se je uže ob 2. popolu
Presvitli cesar dospeli so v Gorico 12. dne t. m
dne odpeljal v Trst ter tam
apustil sredi ceste
uri
i
zvečer ob na Katarinjem trgu
/*6
jib J
mestni župan pozdravil
lia uaïauujcui	potem vu^uiji.«	»
stanovanje v poslopje okrajnega glavarstva na Travniku,
načelniki ci-
predsednik
dpeljali so se naravnost v
K prvemu pride v Ronkah zvečer v spavnico žandarm tujec koj V8treli na-nj, ne da bi ga bil zadel
r
g*
vežejo
. ua-uj, uc u.« vi gc* un £i€k\*sjif	o Silo
Preiskava sobe je pokazala, da je imel
so jih pričakovali knez in nadškof vïine in vojaške gosposke, deželni gl
seboj
bomb
P
k
oni
f
ki
bila v Trstu
vržena dne 2. avgusta, nadalje nitrogl
kupčijske zbornice. Ob kljada
/j
uri bil je obed, potem ba
polnenje bomb pripravlj
reči
Tuj
še
druge
24 let
Dne 13. podali so se cesar najprej k grobu svojega
učenika grofa Coronini-a, potem ob
zjutraj bila
je vojaška parada, mali cesar v avdij
od
ure dopoludne pa so spreje
starega odgnali so potem v Trst in tam se je dokazalo da je on rojen Tržačan po imenu Viljem Oberdank ki je v Trstu z odliko dovršil podučevanje na tamošnji
realki, potem bil na Dunaj
v
tehniki, pred štirim
leti
odlične osebe in deputacij
Ob
vojaštvu v polk Weber v Trstu, in je koj
uri bil je obed , potem do 4. obiskovanj
bolnišnic
;
šol in druzih javnih zavodov, ob 4. podali so se cesar
pa pozvan
drug
sramnostjo obstal, da je hotel z bombo v imenu laške
dan pobegnil v Rim. Hudodelnik je z vso ne-
na
ljudsko veselico na
Rojicah, ob 6
bil je obed in
mladine slaviti cesarjev prihod; ošabno
Je
bahal : „sto
ob pol mesto
uri
gledavati so začeli krasno razsvitij
rite z menoj
j
kar vam drago, moja družina je preskrb
njemu. — Povsod in zmiraj, r^j^ ^	iz-
bila je brezštevilna množica veselo navdušenega ljudst
so se cesar pokazali, lj

za menoj pa jih pride
Dne 14. zjutraj odpeljali so se presvitli
cesar iz
piaviju da je bil uže ve3 obupal njegov, pravijo, da je poznan, pa da
zapora pravijo pa p ajda
tisuče." Po prvi noci
voljen,
prej ko
Gorice čez Nabrežino-Divače v Pulj vkljub slabemu ne pobegnil nazaj na Laško
vremenu živahno pozdravlj
Dne 15. in 16. mudili
Rusij
Moskovski časniki naznanjajo, da imata
so se presvitli cesar v Pulji ter enako živahno pozdrav- ruski car in carica danes priti v
Moskvo ; popoludne
y
spremlj
ogledali tamošnje vojno brodovje imajo se v Kremlu sprejemati stanovi
in vse naprave, ki so s tem v zvezi.
deli
Po morji na brodu dospeli so
dne 17., preteklo
ne-
lz Egipta
zjutraj v Miramar, kj
jih uže pričakovali pre
dováli, da bode
svitla cesarica
proga nadvojvodinja Štefanij
jevič Rudolf in njegova so-
Po 10
zjutraj
dpeljal se je cesar z družico in spremstvom po želez
niči v
Trst, kjer je bil po slovesnem pozdravu na ko
bijevo hudeg vojske gleški
Kakor smo uže danes teden napove WW, napadli so Angleži včeraj teden Ara
ojsko v Tel-el-Kebiru, preteklo sredo bilo '
boj pa
konec s sijajno zmago Angl
bila popolnem vničena ,
?
tako
i
Arabijev da so an
jaki
šli naravnost v Kairo, ter jo brez boj
lodvoru sijajen vhod visokih gostov
spremstvu bili
zasedli četrtek zvečer dosp
so ministri Taaffe, Falkenhayn in Pino; o druzih slovesnostih, ki so trajale 17., 18. in 19., ne dopušča nam
danes prostor obširneje poročati, omenimo tedaj samo
do-
Tam
so Arabi-pašo
deloma po železnici, druge načelnike upora.
Zdaj je angleška armada v Kairi oddelki Arabij
Tudi
drugi
)
to , da so bile vse slavnosti jako sijajne y
mače in brezštevilni vnanii erostie navdušeni. okoli
liudst
voiske so èe vdali in sme se reči, da
J	ě	-m m «	t	•	•
in pn-
vnanji gosij in mestna slovenska društva da so, dosp
je za zdaj vojske z mečem in smodnikom konec in čela se bode zopet vojska diplomacije s peresom
na čolnih
v Miramar, priredili pred cesarjevim gradom veličastno krasno serenade prepevaje najlepše slovenske pesmi, in da — hvala Bogu — lahonom vkljub predrznih posku-
Angleška pogodba s Turkom gleži je zdaj nikakor ne morej
podp podpisati
in
An
Žitna cena
v •
senj m uhu íuuguw, »«'i««	-
ljubnih sijanih praznikov našega Primorj
ni
bilo mogoče
kaliti ali celó zabraniti domo
v
Ljublj
16
eptembra 1882
Dun a j
Tudi Dunaj ves pozorno spremlj
Hektoliter: pšenice domače 8 gold. 10 kr
cesarja na potovanji na jugu in vse drug
dogodb
e se
prezirajo
Samo levičarji pridno spodjedajo svoja tova
9 gold. 97 kr 70 kr.
turšice 6 gold. 80 kr
banaške
soršice 6 gold
rzi
gold. 36 kr
ječmena 4 gold. 71 kr
risa barona Walterskirch
in dr. Kro na we t- prosa 5 gold. 53 kr
ajde 5 gold. 53 kr
ovsa 2 gold.
ter, ki sta zato odložila.
svoje poslanstvo v državnem zboru
60 kr
Krompir 2 gold. 50 kr. 100 kilogramo
S Tirolskega dohajajo žalostne novice . da so ta
y
mošnje reke vsled nepretrganega deževanja grozovito
Odgovorni vrednik: Alojzij Majer.
Tisk in založba:
Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.