proletarec je delavski list za misleče Čitatelje PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice official organ of j. s. f. and ns educational bureau ST. — NO. 2171 E»l»r*d m MHtMi Toda s pomočjo bojnih letal in bojnih ladij povzročajo ostanki nacionalistov kitajskemu ljudstvu še vedno veliko gorja, ^kp bo ogromno mesto Sangaj s svojimi mjf^^NiHIlilNbffN0 MHHkaAl nastala nepopisna jem je odvisen za preživljanje od pomorskega in rečnega prometa. Nacionalisti ne bi bili v stanju pričeti z blokado, ako jih ne bi oborožila z letali in ladjami naša dežela. Sedaj, ako hoče, jim jih bi lahko vzela. Kakor je šla v intervencijo zanje tako gre lahko proti njim, ker je danes tudi Washingtonu jasno, da je Ciang Kajškov režim vojno izgubil. To je že pred mesec« priznal Ciang Kaišek sam s tem, da se je "umaknil. Civilna vojna, ki traja že mnogo let, je povzročila kitajskemu ljudstvu nič koliko gorja, a je z njo hotelo nadaljevati, dokler ne zapodi iz dežele koruptne diktatorske vlade, ki je obstojala toliko časa edino vsled podpore, ki jo je prejemala od Zed. držav. V Londonu so ravnali razumnejšejn ako ostanejo pri tej taktiki, jim bo mogoče skleniti z novo, osvobojeno Kitajsko zelo ugoden sporazum, do nas pa bo Kitajska gojila mržnje. Oziroma jih že. Slično nesrečno vlogo goji Trumanova administracija v Grčiji. Povprečno milijon dolarjev na dan nas stane vojaška ter ekonomska pomoč grški rojalistični vladi. Ta dnevni potrošek zanjo imamo od junija 1947 naprej. In vzlic vsi ti podpori ni še mogla poraziti upornikov, ki jih označuje za komuniste in za "bandite". V krajih, ki jih kontrolira kraljeva vlada, je dala pomoriti vse, ki so veljali za opozicionalce ali ako so bili osumljeni, da simpatizfrajo z gerilci. (Konec na 4. strani) Minimalna plača bo "morda" zviiana s 40c na 75c na uro Tako Je koncem junija sklenil senatni delavski pododbor. Minimalna plača 75c na uro je v teh časih malo, a vendar prilično več kot 40c na uro, kot določa sedanja postava. Progresivna stranka je v lan-iki volilni kampanji propagirala, da naj bo minimalna plača $1 na uro. Predsednik Truman se Je v teh okolščinah odločil predlagati kongresu minimum 7Sc, z dodatkom, da se naj jo razširi na okrog pet milijonov drugih delavcev, ki sedaj niso kriti pod to zaščito. Senatni odsek Je odobril le minimum, ni pa ga razširil na milijone tistih delavcev, ki so v tem oziru še vedno brez varstva. Zastopniki farmskih sindikatov so proti vsakemu minimumu ia njihove sezonske delavce. A-ko si morejo delavce najeti s plačo po 30c na uro, dobro. Ako ie, naj jim plačajo »več. Toda postava se naj v to nikar ne u-mešava! Senatni odsek je soglasno sklenil, da se ne bo. Tako so znova vsi najfclftje plačani delavci prav take brez vladnega varstva v uravnavanju tvojih življenski h razmer kakor so bili doslej. Tmmanov Fair Deal" gor al' dol, pet milijonov delavcev je prepuščenih največjemu izkoriščanju, ker niso — in vsled svojih nezanesljivih ter menjajočih se sezonskih služb — ne morejo biti organizirani. Ako bi ti delavci biU stalno sapoeleni, bi ie nekako bilo sa) sa silo. A njihove službe so večinoma nestalne in posebno na farmah morajo sa njimi is kraja v kraj. Nova minimalna mesda ne krije komi jev v prodajalnah na drobno, ne podjetij, katerih pro- samo na eno eno dr- za rionoe ca iavo. pravi, da bo tega zvišanja deležnih samo okrog poldrag milijon delavcev. Ta naš socialni problem Je torej ostal nerešen vzlic spremembi Posamezne unije ps se med tem trudijo kjer le mogoče dvigniti mezdo svojemu članstvu, sli mu saj priboriti kompanij-ske pensije, ker vladne so tako neznatne, da v sedanji draginji skoro nič ne saležejo. Bilo W veliko pametnejše, ako se bi u-nije skupno borile za zvišanje vladnih penzij, ker le na ta način jih bi bili deležni vsi delavci sorazmerno enako. Ampak vsled sebičnega stremljenja med glavarji veUkjfcunij ter zaradi prestidža in psjf>P°-mankanja splošnega socialttega razumevanja med njimi ae aedaj bori za pokojnine vsaka na svojo pest samo za svoje Članstvo. Tako menda bo v ameriškem uaijskem gibanju tudi oatalo dokler nas ne udari kaka nova depresija. Sedaj Je brezposelnih še kake tri milijone, nad polovico več kakor lani ob tem Času in nič ni izgleda, da se bo le število ustavilo na tej točki ali se manjšalo. Vsi viri pravijo, da naša "recesija" v svojem "na-(Konec na 5. strani) Boj med vodjami unij radi T-H akta Ali vam je naročnino potekla,..? Tekoča it.vilka ProUtarca i* 2171 Ake Je številka tik VAŠEGA imena m* NASLOVU na PRVI strani nižja, to pomeni, da vam je naročnina potekla za toliko tednov kolikor je Številka v vašem oklepaju nižja od gornje. Prosimo, obnovite je! Prihranite nam s tem pri delu In na poštnini! Ko je John L. Lewis brzojavll vsakemu posameznemu kongres-niku, da hoče unijsko delavstvo odpravo vsega Taftovega-Hart-leyjevega protidelavskega zakona, ne pa kako skorpucalo v njegovo nadomestilo, sa kakršnega sla Wm. Green in Philip Murray, je dregnil v sršenovo gnezdo. Obsodil ju je, ker sta ia kompromisni zakon, v katerem bi mnogo točk sedanje T-H postave ostalo v veljavi. Rekel Jima je, da sta s tem izdala ameriško delavstvo. Ostro Je prijel tudi demokratsko stranko in Trumana, ker ne držita obljube, ki sta jo dala unijam v volilni kampanji lansko leto. Voditelji unij so bili prepričani, da prva stvar, ki jo bo storil novi kongres, bo odprava o- menjene postave, katere Jedro je oviranje funkcij organisira-nega delavstva. Toda namesto tega se je kongresu mudilo svi-šatl plačo Trumanu za več kot sto odstotkov in potem so poslanci še sebi ter dragim višjim uradnikom določili priboljike. Taf tov-Ha rt ley je v sakon pe Je po šestih mesecih novega kongresa še v veljavi. V tem poletju poteče mnogo pogodb med unijami ln delodajalci. Premoga ijem se obeta stavka — posebno še v južnih državah, jeklarska unija je v pogajanjih, unija avtnih delavcev itd. In dokler bo omenjena poetava v veljavi, se morajo unije ravnati po nji. John L. Lewis Ima še poseben vzrok, da se Jesl na Trumana in na njegovo stranko ter na T-H sakon, ker Je bila unija premogarjev 'najbolj vzeta na piko ln obsojena na vlaoko denarno globo in ie Lewis povrhu. Philip Murray Je Lewisu odgovoril, da nI sklenil kompromisa s nikomur ln da Je tudi on sa odpravo sedanje postave, • Lewis ie trdi, da sta se on (Murray) In Wm. Green spora-šumela s demokratskimi prvaki v kongresu sa nov sakon, v katerem bi oatalo veliko tega kot Je sedaj v veljavi. Vodje demokratske stranke pravijo, da le s takim kompromisnim predlogom si nadejajo dobiti večino. V spor se je »mešal tudi predsednik unije muslkantov "car" James C. Petrillo, Id pravi, da je kompromisni sakon boljši kot pa nič — namreč boljši kot pa da bi sedanji oetal v veljavi. O Lewisu pravi Petrillo, da je sgagar, politični pustolovec in oportunist in da če kdo Je on isdal organizirano delavstvo, posebno svojo unijo. Napadel ga je tudi, ker je nedavno pozval premogarje na enotednske počitnice, češ, da s takimi diktatorskimi dekreti priMva olje na ogenj sovražnikov unijskega delavstva. * Ene reči pa vsi ti glavarji a-merišklh strokovnih in industri-alnih unij nočejo prfsnatl. Namreč tega, da so bill V smoli, ko so lanskega novembra tako triumfalno trdili, da Je prgaalsira-no delavstvo zmagalo. Zmagali so Isti krogi kot so prevladovali v prejšnjem kongresu. In predsednik Truman je ss svoj tako-svani socialni program bolj na jeziku kakor pa v dejanjih. KOMENTARJI Zbira in presoja urednik Edvard Kardelj je v Titogradu (prej Podgorica) v Črni gori prvi obsodil konferenco velike četvo-rice, ki je bila zaključena v drugi polovici junija. Na nji so bili naš državni tajnik Dean Acheson, angleški minister vnanjih zadev Ernest Bevin, francoski minister vnanjih zadev Robert Shuman in pa minister enakega portfelj a iz Sovjetske zveze, Andrej Višinski. Mnogo tednov so razpravljali, a ostalo je v glavnem — posebno kar se bodočnosti Nemčije tiče, skoro vse po starem. Kardelj je dejal, da ako kdo, je pred vsem Jugoslavija največ trpela pod nacijsko nemško in avstrijsko invazijo. A na konferenci v Parizu Jugoslavije niti vprašali niso, kaj misli o tem in onem. Dvorili pa so Avstrijcem. Tak je svet. Višinski je glasom uradnih in napoluradnih poročil pristal, da ruska vlada ne bo več zahtevala pridružitev slovenskega dela Koroške k Sloveniji. Niti se ni potegoval več za vojno odškodnino, do katere je baš Slovenija, z ostalo Jugoslavijo vred, najbolj upravičena. A Višinski si jo je izvojeval za svojo deželo v vsoti $lg0,000,000. Ni mnogo a če se pomisli na to da kako je Avstrija majhna, je veliko. In pa ako preudarimo, kako sa-molastno so avstrijski Nemci lomastili pod znakom svastike posebno po slovenskih in hrvaških krajih, pa je res več kot krivično, čemu bi se Jugoslavijo odrivalo — ako so države zapadne demokracije in države ljudskih demokracij, za kakršne se vse— Vsaka na svoj način oglašajo — za res pravične. Ako je Kardelj zadel v živo, Je zadel v tem alu-ju. In posebno še ker je nje- gova država sedaj čisto osamljena, a se vseeno prizadeva kremlu dokazati, da gradi socializem po uspešnejšem merilu in veliko hitreje kakor ga je on. Koroško vprašanje ostane potemtakem od muh, kar se Slovenije tiče. To je bilo jasno že od začetka, čeprav si je vlada slovenske ljudske republike prizadevala storiti kolikor največ mogoče z risanjem zemljevidov, s sestavljanjem statistik in z dokazi iz zgodovine, da je to sedaj in da je bila v prošlosti slovenska zemlja. Kaj pa se London in Washington brigata za tak majhen košček sveta! Naj ga imajo rajše Nemci. In *y Moskvi, ako hočejo v kompromise, saj tudi tam vedo, kako malo v kaki velesili pomeni par milijonov ljudi tja ali pa sem. Vatikan pravi, da ni v Jugoslaviji prav nikakršne verske svobode — saj za katoliško cerkev na Hrvaškem in v Sloveniji ne. Trdi, da ako hoče katoličan v omenjenima deželama birmati otroka, mora v ta namen plačati nad $6 v ameriški veljavi in še več pa za prvo obhajilo in za razna druga obhajanja. Namreč v posebnih davkih. Pametno ni, ako vlada to res dela. A tudi ni pametno, ker duhovščina ne pove, koliko ona dobi od takih davkov. Mladi F. D. R. je bil v zveznem kongresu po izvolitvi v to zbornico bolj v položaju radovednosti kakor v svečanosti sprejet in že ga oglašajo za bodočega guvemerskega kandidata države New York in potem pa da bo kar trenil v Belo Hišo, ki bo do takrat vsekakor že (Konec na 4. sfrani.) Nekaj o naših stvareh Ljudje z razglednicami oznanjajo, da smo v počitniški sezoni. Za Proletarčeve agitatorje je ni, ker je sme biti. Prav za prav bi se morali z delom za list le ne bolj potruditi, da nadomestimo delo onih, ki so agitacijo za list opustili bodisi vsled bolezni, vsled preselitve ali česar že. Ne pozabimo tiskovnega sklada. Naii pionirji se spominjajo, kako so pred desetletji nabirali v korist % Proletarca na krstijah, "v veseli družbi", na izletih, na sejah in kjerkoli. Kajti Proletarec je bil vzdrževan na ta način od začetka, dasi je imel nekoč več naročnikov kakor sedaj in tudi precej oglasov, posebno dokler ie ni bilo Prosvete. Uprava tuhta, kako oteti list pred večnim in naraščajočim deficitom. Največ naših prijateljev priporoča zmanjšati list. A ne vsi — posebno oni ne, ki so s tem imeli izkušenje. O »em problemu je nedavno pisal tudi Milan Medvešek v P ros vet i. I on je mnenja, da ako ni drugega izhoda, bo treba list zmanjšati. To smo npr. storili vsled prevelikega deficita ter zaradi naraslih cen v tiskarni v času prve svetovne vojne. List je bil polovico zmanjšan ter izhajal v obliki revije. Toda čitatelji so venomer apelirali, naj mu vrnemo prejšnjo obliko in zattopniki pa so obljubljali iti na delo za dobivan|e novih naročnikov, ako se to zgodi. Upravi se je med tem posrečilo dobiti tisk ceneje v drugi tiskarni, Proletarca smo spremenili v obliko prejšnjega formata na osmih straneh in res je to šlo nekaj let. A nato je dolg spet narastel in smo list med in po vojni zmanjšali na sedanjih šeet strani, tiskovni stroški pa so se potrojill. Iz prejšnjih poskusov vemo, da zmanjševanje lista sicer koristi k znižanju stroškov, a škoduj agitacijsko. To vemo tudi iz izkušenj pri Prosveti. Tudi ona je imela |*i dnevniku že prvo leta večje izdatke kakor dohodke In nasprotniki, ki so ji vsled njene politike želeli konec, so to vedno poudarjali ter napadali upravo in socialiste. Bila je zmanjšana na let kolon in sobotna izdaja je bila ukinjena. Toda naroniki in njeni agitatorji so bili s tem zelo nezadovoljni. Nekateri sobotne izdajo še sedaj niso pozabili. Ostale izdaje pa so bile povečane nazaj na sedem kolon. Vsekakor — boriti se moramo za obstanek naših , publikacij in poslužiti se vsakega možnega načina lir*-sredstva, da si jih ohranimo. PROLETAREC VlfT UJNWSI DELAVSKEGA LJUDSTVA. UHAJA VSAKO SREDO; Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba. Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVAN*}*!!: SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROONINA v Zedinjenih drtavah /a celo loto $3.00; sa pol lota $1.7»; za četrt lota $1 00. Inozemstvo: za celo leto $3 90; za pol leta 12 00. Vsi Rokopisi ip oglasi inurajo biti v n*£cro uradu najpozneje do poo-deljka popoldne za priobčitev v Številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., UK established 1»06. Suitor—..........................................Prank ZaiU SUBSCRIPTION HATES: tailed States: One Year $3 00; Six Months $1.75; Three Months $1 00. Foreign Countries, One Year $3'50; Six Months $2 00. POGOVOR S ČITATELJI IN,ZASTOPNIKI Kakor zgleda, sc bodo Pro- udeležili tega piknika IcUrčevi dopisniki vendar le privadili povega upravnika, ker zdaj prihajajo pisma, v katerih Včasih so rekli v starem kraju. PROLETAREC 2391 S. Lawndale Avenoe CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROckwell 2-2864 Boj cerkve v državah sovjetskega bloka "Vsaka vlada je od Boga", je odgovarjal škof Rožman na ' n \mmM> očitke, da kolaborira z okupatorjem. Sedaj vedri v Ameriki in ANION UDOVlC stori kolikor more proti sedanji jugoslovanski vladi, dasi je po njegovem pravilu tudi ona "od Boga". Vsled njegovih medvojnih aktivnosti ga je sodišče v Sloveniji obsodilo na večletni zapor, toda predno se je-to zgodilo je bil škof Rožman že na varnem. Waufceganski liqt je nedavno poročal, da je bil ta škof, ki je bil "povabljen" na obisk v slovensko župnijo v Waukeganu, od komunističnega režima preganjan in zaprt. Ne prvo ne drugo ni res, zato no, ker je Rozman odšel z nacijskimi in domobranskimi četami vred še predno je v Ljubljano dospela osvobodilna armada. Tudi po odhodu škofa Rožmana se velik del duhoviščine v , Sloveniji ni pa ni mogel prilagoditi novemu položaju. V predvojni *P°r2S«% da so prejeli to ali Sloveniji je cerkev absolutna gospodarica ne samo na cerkve- ie^ tudi v ° rošu^eio^ali nem polju temveč tudi na političnem in gospodarskem. Končno toljU zaupno* kator od Ve zavladala tudi nad delavskimi unijami. Nad vsem javnim živ- začetfa ' ljenjem je imela monopol katoliška slovenska ljudska stranka. i Tudi • sem se že loHko . Po vojni se je to spremenilo. Novi režim je cerkev ločil od vadilf da že yem za aklivnej*e države ui duhovščini naročil, naj se v bodoče peča samo z verskimi zastopnike po imenih in krajih stvarmi. Velika cerkvena posestva je prevzela država, gnako tudi ^)reZt imeli na O- gloaby, UL, mfreien piknik v ta namen. Naj zadostuje za danes, osta-jom z delavskim pozdravom Anton Udovich. Ničesar ni lažjega kot varati samega sebe.- Demosthenes. Vedeti kako svetovati, je u met nos t učenja.—Amiel. Prva in najgrša izmed všeh goljufij je varati samega sebe. —Bailey. Torej na Češkem, v Pragi, se je vlada lotila češkega primata nadškofa Jožefa Berana. c . . Slučaj tega spora na Češkem je drugačen, kot pa je bil na Šl<^£nskem, v Hrvaški in Poljski. Katoliška hierarhija na Češkem'j? slovela za najbolj napredno izmed vse)i katoliških narodov* fcifceralci na Češkem so imeli v področju politiko in duhovnik^ pa, vero. Tako so bili oboji zadovoljni. Duhovniki so imeli svojo biro in liberalci pa dobičke. Kajti Češka je bila pod Avstro-Ogrsko ena najbolj industrializiranih krajev v Franc-Jožefov i monarhiji. V novi Češki pa sc je osnovala v kljubovanje vatikanski po- litiki nova "Katoliška akcija". Toda je obstojala v Cehoslovaški ___________ pod ehAkim imenom že prej prav taka Katoliška akcija, namreč državniki,Cerkvene 'organi^ije ^oTvetu^ toda"kaniinaHeTe i P°d en«kim imenom, toda delovala je po navodilih iz Rima. Nova moral v zapor. Takib dogodkov hierarhija ni bila vajena, pač pa poklekanja pred njo. Tudi na Poljskem, ki je v ogromni večini katoliška, še ni prišlo do pravega sporazuma med cerkvijo in vlado. Cerkev je bila sko*i vso prošlost eno s poljskim fevdalnim plemstvom, bila je z reakcijo po prvi svetovni vojni in sedaj se ne more znajti. Ne gre ji v glavo, kako naj bi izgubila vse svoje starodavne privilegije skoro preko noči — a je nekaj svečenikov, ki Vatikanu priporočajo opreznost. Kajti na Poljskem je sedaj med mlajšo duhovščino. i/o dokaj močno razširjena akcija, ki delue za ojačanje poljske katoliške narodne cerkve. Ima precej pristašev tudi med Poljaki v Ameriki, ki imajo i škofa, tako, da z rimokatoliškimi škofi saj za silo konkurira. Preoanova odnošajev med cerkvijo in driavo na Poljskem pa bo vzela vfeč koleno generacijo časa. Kajti masa poljskega ljudstva je tyia tako uda na bigotstvu — veri v čudeže, v nadnaravno moč vsakega, kj je oblečen v duhovniški plašč, da bi bil ču4ež, ako bi mogel kdo tak narod preobraziti prej ko v tridesetih lelih. Vendar pa se mlajfta duhovščina giblje — četudi pod pretn}o i^Mffjp, bodisi na Poljskem, Ogrskem, Hrvaškem in Madžar-ilM Najbolj pa na Češkem. V Sloveniji je bil na čelu takega gibanja duhovnik Metod Mi-kuž, tajnik škofa Rožmana, in še mnogo drugih. Čezdalje več j* K Ka Češkem je bila katoliška cerkev izmed vseh slovanskih dežel najmanj politična. Toda imela je svoje rimske privlegije, ki so ji bili pod sedanjim režimom palec ?a palcem odvzeti In končno, tudi cerkvi na Češkem, še bolj pa po Slovaškem, gre za "real estate" — za posvetne dobrine. Kdo izmed svečenikov pa ae tolaži le kar bo imel dobrin v poemrtnosti? Katoliška akcija, ki sestoja iz napredne duboyščine na Cchoslo-vaškem, pa je za pobotanje z vlado. Pij XII. jo je izločil iz rim s|te cerkve. Češki nadškof Beran ima v javnosti velik ugled. Prvič, ker ni bigot, v drugič, ker je primat — kar se njegove cerkve tiče — najnaprednejšega slovanskega naroda. A vendar — moral se je odločiti — ali naj potuje sporedno z novo Čehoslovaško, ali pa naj se obrne proti nji in koraka z Vatikanom. Kot duhovnik se je odločil za Vatikan. Vse to se je vršilo že dolgo za kulisami, a končno sc je vlada v Pragi odločila Vatikanu povedati — do sem in ne dalj. Vatikan ima v tem sporu med cerkvijo na Češkem in med češko vlado v Pragi na svoji strani Zed. države. Državni tajnik Dean Acheson je prošli teden povedal ameriškim časnikarjem, da zvezna vlada protestira proti preganjanju katoliške cerkve na Češkem, in da jo boli, ker se persekutira nadškofa Josipa Berana. A izgleda, da vsi ti protesti ne za ležejo dosti. Prizadeti duhovniki dobe obravnavo in v večini slučajev je reporterjem Vna-njega tiska dovoljeno prisostvovati. Dasi se večinoma ne strinjajo s proceduro, zato pač ne, ker morajo pisati za pristaše in za lastnike starega reda — vendar jim tu pa tam uide misel, da je bil že Čas napraviti bigotstvu konec. A predno ga res bo konec, bo vzelo še dve generaciji. V Vatikanu to dobro vedo, zato so i v njemu ie pred leti opustili kočije ter jih nadomestili z ameriškimi in najmodernejšimi italijanskimi avti. A starih idej pa se Vatikan še vedno ne mere otresti. A kakor razne cerkve preurejajo biblijo stare in nove zavese, tako se bo i Vatikan moral prilagoditi uri časa. Kajti v srednji vek nI vrnitve. Svet gre naprej, nerodno sicer, a vendar — naprej gre. Socialni preobrat v eni ali v drugi obliki je na pohodu. "moderna" industrialna doba je vrgla med staro šaro tudi delavce preko 40 let starosti in tako so morali med starinarje, tudi ako ne pobirajo umazanega papirja, kosti, cunje in pleha. V tej najbogattejši deželi ni vzroka stikati za cunjami in papirjem po kupih smradu od zgodnjega jutra do pozne noči, zato da naberejo stari zavrženci tega ali onega materijala za kakih 50c do par dolarjev na dan. Par dolarjev je zanje le redkodaj dnevni'zaslužek, Ampak ljudje, ki so navajeni garati, hočejo delati in store vse v svoji moči, da se pre-žive z lastnim trudom. Dobro in potrebno je prihraniti čimveč snovi, ki so zavržene in se jih lahko znova uporabi. Toda tisti, ki jih zbirajo, so po-osebljcnje bede. Vrženi so poleg beračev v najnižji poklic — med cunjarje in to po krivdi uredbe, ki sije po eni strani v zlatu in briiijantih, po drugi pa dopušča, da milijoni hirajo v poman-kanju. LEGALIZIRANA SU2NOST Po računih senatorja O'Maho-nija znašajo stroški za izčrpasje enega soda petroleja v Arabiji 40 cestov, v Venezueli v Južnji Ameriki 75 centov in z ZDA 100 cestov. V podjetih ARAMCO Arabiji ene obstaja noben zakon, ki bi ščitil delavce pred najhujšim izkoriščanjem. Sindikat so prepovedani. Delavsko gibanje je preganjano. Družba ima svojo lastno policijo in policija vzdržuje tudi vso lokalno upravo. V petrolejskih vrelcih ARAMCO, v rafinerijah in drugih podjetjih družbe dela 30,000 delavcev. Ti pripadajo več kot 20 različnim narodnostim. Arabcev je 10,000, ostali so Sudanci, I-ranci, Indijci, Italijani itd. V ameriških koncesijah v Sau-dovi Arabiji ne traja delovni dan nikjer manj kot 12 ur. Delavcem počitek ni dovoljen. Delavci žive v puščavah v ilovnatih kočah ali pod šotori. V njih bližini si postavljajo Amerikanci razkošne vile, kopalne bazene in teniška igrišča. Zaslyžek delavcev Je majhen. Ker je veliko delavcev nepismenih, jih še bolj izkoriščajo. Korak, katerega je storila sa vjetska diplomacija, smo nekako pričakovali. Spor v kominformi je postal tako oster, ter boj tako odprt, da se je bilo čuditi, da do tega že preje ni prišlo. Ni raz-vesljivo, še posebno za tiste ljudi, kateri so pričakovali pravične rešitve. V koliko bo ia prodaja Jugoslavije koristila nam in Angliji, ter v koliko bo koristila Rusiji — bo pisala zgodovina . . . NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o * potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče, S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost O mehiški zgodovini Dokler je bila na vladi Španija, ni dopustila nikakega umešavanja tujcev v svojih kolonijah. Tako se je zgodilo, da se je v Mehiki silno malo razumelo, kaj se je godilo po ostalem svetu. Ali takoj po padcu Spancev, že leta 1823, je prišel v Mehiko Anglež W. Bullock, kateri jo bil lastnik londonskega muzeja. Po nekaj mesečnem potovanju po tej deželi je leta 1824 napisal obširno knjigo o Mehiki. Temu je sledil angleški poslanik H. G. Ward, kateri ni bil samo dober diplomat, ampak še boljši trgovec, kateri je v stikih z bogatimi Mehikanci napravil podlago za angleški kapital, kateri jc za šest dekad ostal na prvem mestu. Združene države je zastopal dr. J. Poinsett. Poinsett, je bil demokratičnega miilcnja. Poleg drugih jezikov je tudi obvladal španščino. Njemu se je Mehika silno dopadla. Nc samo to. Bil je v resnici zainteresiran v njih borbi za narodnostno svobodd. Ves ta čas se je vršila borba med domačo reakcijo in bolj liberalnimi elementi. Poinsett je seveda odprto podpiral liberalno strujo, dočim je previdnejši Anglež Ward ostal na desnici. In kar je bilo še najslabše, je postalo notranje nasprotje med Zedjinjenemi državami in mlado mehiško republiko. Glavni vzrok je bil Texas. 2e leta 1824 je Mehiko privolila za več tisoč naseljencev v to ogromno deželo, katera je bila do mala skoro popolnoma prazna. Vsak naseljene je mogel plačati nekaj malega davka, ter priznati da je rimsko-kato lik. Prvi naseljenci iz severa, so bili v večini iz Louisiane. Ali po nekaj letih, so začeli prihajati drugi, kateri se niso brigali za te določbe. Leto 1827, je tedanji državni tajnik Henry Clay, poti ul id gotovo svoto za nakup te dežele, katero je pa mehiška vlada odklonila. Kajpada, vse to je razburilo duhove in končno se jc Poinsett odločil za odpoklic. Bilo je v resnici v škodo obema deželoma za izgubo tega človeka, kateri je bil res pravi državljan sveta in kateri je bolj poznal in razumel mehiškega malega človeka kot pa vsi njegovi nasledniki. Danes je poznano njegovo ime po vsem svetu, ne po njegovi diplomaciji, ampak po krasni božični roži, katero je on prvi prinesel v Zed. države in katera se po njemu imenuje "Poinsetija". V predsedniških volitvah leta 1828 je kandidiral star gerilec in prijatelj Morelosa, Vicente Guerrero. Izvoljen Je bil njegov nasprotnik Manuel Gomez, ka- , Ali kot njegov prednik Victoria, tudi on ni bil sposoben za ta važni prostor. Brez potrebne izobrazbe, popolnoma nepismen, je bil ignoriran od vseh strani. Mod njegovimi nasprotniki, so bili cerkev in pa pro-šptnski iponarhistični elementi. Dve leti po njegovem ustoličenjeip je ponovno izbruhnila revolta. To pot je bil n jogo v podpredsednik Anastasio Bustamente, je bil Vodij a tega upora Guerrero je ponovno pobegnil v gorovje. Ali yit proje Morelos, je bil tudi on izdan po njegovih zaupnikih, kateri so ga prodali kot Judež bibliškega Krista za trideset srebernikov, samo, da je bila njih cona večja — namreč petdeset tisoč pesov. Bil je obsojen na smrt ter ustreljen. . Z njim je izginila trojica, katera jo začela boj za mehiško neodvisnost: Hidalgo, Morelos in- Guerrero. Ce prištejemo k tej trojici še egoističnega Itur-bida, pa imamo četvorico katerih konec je bil enak—smrt z ustreljitvijo. (Nadaljevanje v prihodnji številki.) Naše gibanje. Zadnja številka Proletarca katero, sem ravno danes prejel, mi zares ugaja. Albina Furlan s svojo kritiko, Jože Durn o Collinwoodu in pa naš upravnik Tone Udovich s svojimi pogovori so napravili list zelo zanimiv. Drugače je pa poleg vročine precej mirno. Seve, naš letni piknik soc. kluba št. 1 je pred nami, kateri, kot pripovedujejo, bo velika priredbe- Z veseljem čitam, da nas pridejo na ta dan sodrugi in prijatelji iz Springfielda ponovno obiskat. Ce pridejo naši prijatelji v prid listu na piknik iz take daljave, kaj naj porečemo mi, kateri smo v bližini? Naš piknik v prid Proletarcu mora biti uspeh. Omenim tudi piknik društva Pioneer, št. 559, kateri se vrši v soboto 6. avgusta v Pilsen Parku, ter slavnostni banket ženskega društva Nada št. 102. Ta banket bo v proslavo 40-letnice ustanovitve društva. Vrši se 19. avgusta pri Leo Gračnerju na S. Lawndale Ave. Seznam drugih priredb je v Proletarcu. Delavec, ki ne čita svojega glasila, je nepopoln delavec. On je hlapec svojega gospodarja; nikdar pa in v nobenem oziru ne sam svoj gospod. N prej, prodan v j mi toMkaJi Tole ml ne gre v glavo? John L. Lewis je osmerjfl predsednika CIO, Philips Mur rayja, in predsednika AFL, Wm. Oreena, da sta Izdala ameriške delavstvo vsled njunega kom- rromlsa v vadljanju, kak z^-on na1 nadomesti Taftov-Hart-leyjev akt. Nato je James PetriIr lo I*ewisa ozmerjal, da je on izdajalec" delavskih koristi. Le čemu ti magnati, ki napeljujejo delavskim unijam, ne spoznajo, da je pvezni konges tako reakcionaren kakor Je edine po NJIHOVI krivdi! Le čemu ne uvidijo po tolikih letih, de od republikanske in demokratske stranke nimajo nič boljšega pričakovati, te mi nikakor ne gre v glavo! Miško Kranjec: Fara Svetega Ivana ROMAN (Nadaljevanje.) Dasi mi res ni bilo do tega, sem vendar sklenil, da bom napisal nekaj člankov in esejev o našem slovenskem diletanti-zmu, in čeprav mi ne bodo bog ve kaj plačali, bom vsaj mnogo koristil da ne bi pisal samo drugam, a me preveč boli, da tako ravnajo s slovenskim narodom in njegovo kulturo. Ne, to je že preveč!" "Da!" je vzkliknila Zofija, "ali ni rekel, da je Jožef pozabil, da, celo izdal svoj narod? Kako je že rekel, Rozman?" Rožmanu je bilo mučno, vendar je odvrnil: "No, nekako tako, kakor da Jožef vseh dvajset let ni ne poznal ne potreboval tega naroda, še manj mu koristil." * "Nisem poznal," se je smehljal grenko Koren. "Fantiček moj dragi! Jaz sem ta narod ljubil, ko njega še ni bilo na svetu. Ze takrat sem mu posvetil vse svoje sile. A kaj morem zato, če me ta narod ni potreboval? Kakor tisoč drugih sem tudi jaz moral po svetu za kruhom. Pa naj vsem očitamo izdajstvo? Mar naj bi bil doma hlapec, ko sem drugod lahko razvijal svoje sile in koristil človeštvu? Pri nas je že od nekdaj navada, da pametnemu človeku dado v roke lopato, tepcu pa pero, ali pa ga dvignejo do poslanca, če ne še više!" Rožman se je grenko in utrujeno nasmihal. Čutil je nekaj posebnega: Koren je govoril, kakor nekoč, kakor lani, a vendar mu je Rožman takrat pritrjeval; zdaj pa je čutil, da mu je vse to ne le tuje, marveč zoprno in mučno. Res je, da je ta Slovenija majhna, polna grehov in napak, da res tepce postavlja za poslance, pametnemu človeku pa sili v roke kramp, a vendar . . njegova domovina je to, in 'kar je danes, ni nujno, da ostane vekomaj. Ne ne! To je samo pokvarjenost časa; nekoč bo drugače. In — tudi Klemenca domovina ne potrebuje* preganja ga in najrajši bi, če bi za vekomaj kam izginil. Koren je odšel, ker ga domovina ni sprejela z odprtnimi rokami, Klemene pa je ostal in ne zabavlja nad domovino, pač pa se bojuje z ljudmi in razmerami. Giza je bila tri leta brez službe in Matija ni vedel, kje naj zasluži kak dinar, a vendar nista ne pobegnila, niti danes ne zabavljata nad domovino kot tako. Koren pa zabavlja kar dan na dan, čeprav je brez službe komaj tri-četrt leta in to potem, ko je bil nekoč zapustil to domovino in dvajset let ni mislil nanjo. Ne ne! Tudi tu je močvirje, tudi tu zdaj Rožman ne more najti odrešenje svoji razbiti notranjosti. , Kakor zelo od daleč je poslušal njuno Zabavljanje in jezi-kanje in videl je, da je vse to samo gola užaljenost, ker morata živeti pri Svetem Ivanu v l^edi in ponižanju, brez denarja in ker ju domovina ne povabi in jima ne ponudi ugodja, ki sta ga bila vajena. Pa tako sanjata nad temi papirji o knjigi, ki bo šla po vsem svetu in jima prinesla bogastvo, medtem ko je doma niti ne bi znali ceniti! In vse to zato, ker v tem svetu živijo ljudje, ki jih onadva tako rada zmerjata s "kmeti, chlo-pi ... Kadar je Rožman druge krati odhajal od njiju, je z njima delil jezo nad vsem svetom m tudi nad domovino, zato ker je ta domovina tudi njega zapostavljala, ko je drugim dala dobre kraje ob železnici ali jih celo postavila v mesto, njega pa od Svetega Ivana ni pustila. Zdaj pa je bil nad vsem tem njunim žlobudranjem nezadovoljen in zdelo se mu je, da vse to vendarle ne more biti tako, kakor pravita. Močvirje, brezdušnost in . . . morda še kaj hujšega. Jezen je odhajal od njiju. Mrak je že ležal nad Svetim Ivanom in močno se je shladilo. Po hišah so gorele petrolejke in rumenkasto bled soj je padal skoz okna na sneg. V neki hiši so molili rožni venec in Rožmanu se je zdelo, da ne molijo posamezniki, ljudje, marveč da moli hiša, zemlja, narava. Pri Pod-lesku so imeli še vedno odprto. V trgovini je gorela velika plinska luč in notri je bilo nekaj podobnega, kakor je v samotnih postajnih čakalnicah. Ko je že hotel mimo Sušniko-ve hiše, se je nenadoma nečesa spomnil in zavil h Klemenče-vim. Bil je že nekaj kratov pri njih, po navadi je bila Giza sama doma. Zaradi nje je prihajalo mnogo uradnih zahtev, zdaj po tem, zdaj po onem podatku, vse v zvezi z njeno novo namestitvijo. Te akte je najrajši sam prinašal k njej, da je potem za trenutek posedel v njeni majhni kuhinji, in ko mu je nazadnje bilo kar težko, da je moral oditi. Prvič zdaj je šel v času, ko je vedel, da je Matija doma, in to brez svojih navadnih aktov, "kar tako". Našel ju je za mizo, ko je Giza prelistavala neko knjigo, on pa prebiral časnik. Malce sta ga radovedno pogledala, a mu je že Giza ponudila stol. "Sedite." Sedel je in bil v nekaki zadregi. : a • s a • t. •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a t PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI ustanavljajte nova društva. deset clanov(ic) je treba za novo društvo m NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 66 Naročnine sa Zdraieae države <1 98.ee aa leta; |4.M sa »el leta; %1M% sa C—k Co., *9.fi sa eela late; 94.ti ss H 99 Ckleaga) la tetrt leto; ca Chieago la S 911. e Naslov so Iftt in tajništvo je: 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS __________:_______________________________.X "Sprehodil sem se malo," je dejal Rožman. "Tako pusto s$. mi je zazdelo , . . ali se vam ne zdi pusto pri nas?" je vprašal. "Ne vem, kako bi rekel," je odvrnil Matija. "Moram priznati, da nisem razočaran. Morda zato, ker sem pričakoval še slabše. Kraji so lepi, ljudje pa pač, kakor približno povsod." Ko je še nekaj pripovedoval, je nazadnje vprašal: "Ali je bil Koren sinoči hud?^ ^ "Zdi se mi, da ne posebno," je odvrnil Rožman. "Kaj pa ho- ■i - * »» ce... "Saj ga razumem," je dejal Matija in se zagledal predse. "Njegov položaj prav gotovo ni rožnat, ko mora tako brezupno čepeti pri Svetem Ivanu ... Ampak, najprej bi vendarle moral pogledati vsemu naravnost v o-braz. Misli, da agitiram proti njemu! Se mar mi ni bil, saj ga nisem poznal in bi se mu rad izognil. Pa sem takega mnenja, da če mu že Sveti Ivan daje kruha, potem naj bi vsaj ne pripravljal pogina slovenskemu ljudstvu. Veste, vse to njegovo govorjenje je navadno slepar-stvo. Nihče me vendar ne bo prepričal, da nevarnost ni nevarnost in da Hitler ni Hitler! Nihče ga ni spraševal, kaj je, toda če že prišepetava, potem človek vendarle hoče vedeti za vsebino tega prišepetavanja. Morda še ni hitlerjevec, tembolj, če je pobegnil iz Avstrije, razen če ni pobegnil zaradi česa drugega, toda prej ali slej bo moral postati. Kdor danes opravičuje Hitlerja in pojasnjuje njegova dejanja, ga bo jutri že hvalil, in pojutrišnjem bo v njegovem imenu delal vse, kar je potrebno. Povrhu, kakšno pravico ima govoriti v imenu slovenskega naroda človek, ki ga celih dvajset let ni poznal, ki se mu je sam odpovedal? Kakšno pravico ima odločati o njegovi usodi, celo če skuša odločati slabo? Kmet lahko govori, prav tako delavec, celo morata govoriti; lahko govori, prav tako delavec, celo morata govoriti; lahko govori intellgent, celo šmon ima pravico govoriti. Toda od kod pravica Korenu, da prišepetava slovenskemu narodu in ga zavaja, pri vsem tem pa se jezi. da pri Svetem Ivanu ni delikatesne trgovine zanju, seveda zastonjske! — Pa pustimo to. Zakaj se večkrat ne prikažete?" Rožman Se je zganil ob tem nenadnem prehodu. "Motil bi vas pri delu ..." "No, Uko hudo ne bo," se je nasmehnil Matija. "Saj se človek pri Svetem Ivanu nima kam deti, pa je kratek razgovor koristen. — Giza mi je rekla, da imate neko zgodovino in statistiko te fare. Ali bi mi jo ob priložnosti ne hoteli pokazati? Preden odidem od tod, bi rad vsaj malo spoznal ta kraj. Zakaj ne napravite podrobnejšega pregleda te fare, zlasti kakšen je socialen položaj, pa bi jo (Udi vsakemu novemu učitelju, naj bi se vsaj malo poučil, da bi vedel, kje živi, med kakšnimi ljudmi? Tako pa naš učitelj v slehernem kraju najprej spozna le bogatine, ki ga vabijo na kozarec vina, na koline, pozna še gostilne, in če je kaj gosposkih deklet; dekle se zanima za fante, študente ali trgovce, revni ljudje pa ostanejo ob poti..." Rožman je gledal in pomeži-koval. Vse to je bilo nepričakovane, tembolj, ker ga je prignalb sem nekaj docela drugega. "Pijte vendar," mu je rfkel Matija, ko je Giza postregla s čajem. Segel je po skodelici, a se ozrl zmedeno po Gizi, ko je ta spet sedla k mizi in nekaj govorila. Nehote je primerjal njen obraz in sploh njo vso« Zofijo: tam tista gladkost, sanjavost, dolgočasje^ naveličanost itn fte razdraienost, tu pa nekaj trdega ob zavesti, da nrtbtai ne samo tu živeti, temveč tudi delati in pri tem najti vendarle voljo in ljubezen do tega dela. Dvignil se je. Čutil je, da mora tudi od tod bežati, toda zaradi nečesa drugega, kakor je bežal od Podleska in Korena. Bil je zmeden in bal se je te zmede v sebi, ki je ni povzročala kakšna nejasnost, kskršno je zdaj videl pri Korenu. (Dalje prihodnjič) 'VIDIft, to je spomenik Rodinovega misleca." 'Da, ampak jfemu ne bi bila tudi midva misleca?' - $ s------ Z UPRAVNISKE IN UREDNIŠKE MIZE Frank Benčina, Chieago, je obnovil naročnino zase in za svoji nečakinji Angelo Benčina ter Marijo Sile, obe v Sloveniji. V tiskovni sklad Proletarca pa je prispeval $5. Frances Artach, Denver, Colo., je tudi obnovila naročnino ter ob enem prispevala listu v podporo $2. Piše, da ko ona izvode Proletarca prečita, jih priloži v zavoje in pošlje v stari kraj sestrični in menda vse dobe. Vsa čast takim poštarjem, ki ne poberejo tiskovin iz paketov. Od kraja so iz paketov pobrali vse, kar je bilo tiskanega, pa neglede kako so bile tiste tiskovine prijateljske novi Jugoslaviji. Za to smo svarili, da naj naii ljudje pošilja jo tiskovine posebej. A iz poročila naše bivše north-čikaške-waukegan-ske rojakinje je razvidno, da se je v tem oziru tam precej spremenilo. A sedaj — ko je med kominformom in Jugoslavijo "mrzla" vojna čezdalje hujša, bo cenzura bržkone spet stroga. Mi se je ne bojimo, ker ne gremo po vetru. Mrs. Artach v pismu omenja, da se jim tam Proletarec ter Prosveta jako dopa-deta, ker iz teh listov več izvedo kakor iz domačih. Anton Shular, Arma, Kans.. je poelal obnovitev naročnine za Antona Selaka iz Franklina, Kans. ter prispeval $1 v tiskovni sklad. Ob enem je nam sporočil, da želi novo pohotno knjižico in imenik naročnikov v Kansasu. Kajpada, da smo mu radevolje ustregli. (Anton Shular je ob tej priliki poslal tudi dopis, ki je na drugem mestu v tej itevilki.) Jacob Kunstelj, Ely, Minn., je poelal dve obnovitveni naročnini. Ena je.za Slovensko čitalnico, ki jo imajo v svojem domu. Prispeval je v tiskovni sklad $1. Polde Frank, Keystone, W. Va., poroča, da je prejel naš koledar ln pravi, da naročnino na list pa pošlje v kratkem. Matt Tusek, Power Point, O., je poslal nekaj potožb o nastalih neprilikah z našim uradom in njim, ki so nastale v minulih mesecih. Sedanji upravnik upa, da se bo nesporazum lepo izravnal v zadovoljstvo tega našega pionirskega naročnika in Proletarca. Oglasil se je spet naš prejšnji upravnik Clarence Zaits. Njegov dopis je' na angleški strani v tej itevilki. fte vedno omenja veverice, ki so, ko je on bil tu, skakale po našem vrtu ter pričakovale orehov, lešnikov in podobne sadeže. Njegov "škrni-celj" takega blaga je še v kotu v uprsvniški sobi. Mends veverice vedo, da je Clarence od-šel, pa jih ni videti. Ali pa morda novi upravnik, ki deli največ ob večerih, nima priložnosti In ne časa, da jih bi videl in jim l>ostregel Dekle v Lawndale National banki se je zelo začudila/ ko je prišel novi upravnik po bančne izkaznice za Proletarca in JSZ. Vprašala ga je: "Kje pa je Clarence?" Ko ji je povedal, da je odšel od kjer je prišel, se je potožila, da ji ni nič povedal, da misli stran od našega mesta. Ej, nobene razlike med fanti, bodisi tukaj ali v starem kraju. Kar noč ga vzame, pa ga ni. Anton Vidmar, Davis, W. Vs., je poslal vsoto za Družinski koledar in 50c v tiskovni sklad. Kdor našega koledarja — ki je knjiga s krasno vsebino, še nima,* naj si ga naroči, ker imamo še nekaj izvodov na razpolago. Joseph Korsic, Detroit, je poslal pet celoletnih naročnin in $2 v tiskovni sklad, ki ju je prispeval Louis Mentoni. Joseph Ovca, Springfield, 111., je poslal štiri naročnine in $3 v tiskovni sklad, ki sta jih prispevala Juli Golob $1 in J. Ovca $2. Piše, da pride na piknik kluba št. 1 JSZ, ki se bo vršil v korist Proletarca v soboto 9. julija pri Keglu v Willow Springsu, 111., iz njihove naselbine večja družba — torej Springfieldčani, dobro nam došli! Frank Peterlin, Chieago, se je oglasil nedavno v uradu in se smejal po svoji šega vi navadi kakor zmerom. "Smo izvedeli, da si neznano kam izginil", smo ga vprašali. Sosedje, med katerimi je živel, so rekli, ni ga od nikoder več. Povedal je nam, da le nekje obležal, vzeli so ga policaji, a jim ni hotel dati svojega naslova. Ko se je po nekaj dneh odpočil, so ga izpustili Peterlin je 80 let star. Dejal je, da je dobil od prejšnjega upravnika opomin, naj naročnino poravna, ali pa mu bo list ustavljen! "Kar ustavite ga," Je nam rekel ob priliki tega obiska, "saj itak ne vidim več brati. Eno oko mi je odpovedalo, na drugega pa slabo vidim ker je tudi že zanič in še slaba očala imam." Peterlin je samec, toda Proletarca obnavlja kadar je "pri centih". Preživlja se s pokojnino in pa nekaj drobnarije proda po ulicah, oziroma pred tovarnami. Naročnino je obnovil tudi naš znani popravljalec obuval John Petek. Njegova delavnica je na 25. cesti nekaj korakov zapadno od So. Hamlin Ave. Katka Hrvatln s.čikaikega North Side ter njena hčerka Lillif n sta spet na obisku v Kaliforniji. Pozdravno razglednico je poslala iz San Frsncisca. Nedavno se oglasil pri nas naš nekdanji zelo delaven zastopnik Frank Boltesar is Pueblo, Colo. Odšel je od tu na obisk k prijatelju v Kanado. Piie, da je imel zelo lepo vožnjo. Tudi Frank je že v letih in prejema pokojnino. Naročniki t Chicagu in vsi drugi prijatelji Proletarca, pri- dite na naš izlet v soboto 9. julija H Keglu v Willow Springs. Pridite zgodaj popoldne in o-stanite med nami do poznega večera. Vstopnina prosta. Igral bo slovenski orkester, ki mu načel ju je P. Snyder. Frances Zakovšek, je poslala še nadaljni prebitek s dne 29. maja, s konference Prosvetne matice, to pot $1.85. Proletarcu v podporo sta še dodala Pavel Peklaj $1 in Frances Zakovšek $1. Skupaj $3.85, prej že prejeli $2^za Prosvetno matico. John Pečnik, Fontana, Calif., je poslal naročnino za Chas. Jurkovška, ki je pred leti živel v Chicagu. Popust je dal v tiskovni sklad. Hinsdale, HI., je v našem seznamu naročnikov precej dobro zastopan. Tam blizu je tudi Clarendon Hills. Iz te soseščine je obnovil naročnino Steve Wid-mayer in prispeval $2 v tiskovni sklad. Vsoto je izročil Peter Bernik. Kadar se pripete kake pomote, bodisi v računih, v izkazih, v naslovih ali kakor že, želimo, da nam jih takoj sporočite. To bo med nami sodelovanje in pomote se bodo sproti popravile. Npr. pri imenih. Morda nam kdo napiše ime drugače kakor ga vi želite imeti zapisanega. Nič se vznemiriti radi tega. Sporočite nam popravek in takoj bomo popravili. Pa poglejmo če se je nabralo kaj novic po naših krajih, katere je vredno poročati, da ne bo samo mlatenje prazne slame. Najprvo se ozrimo po naših starih naseljencih: Tukaj gre vse naravnim potom in počasi odhajajo v krtovo deželo. Marsikateri pa, ki ga tare bolezen ali druge nadloge, si pa še sam pomaga na drugi svet. Tiste dni sicer razmotrivamo kaj ga je dovedlo do tega koraka, pa je kmalo vse pozabljeno in življenje gre svojim potom najprej — razun morda v ožjem družinskem krogu, kjer je ostal prazen prostor pri mizi. V zadnjih par mesecih so odšli sledeči rojaki, o katerih ni bilo nobenega poročila v naših listih: Pri Cherokee-ju si je končal življenje Jack Merhar, star 71 let. Doma je bil nekje pri Tolminu na Primorskem. Zapušča sina in hčer, ki seveda živita proč od doma. Isto tam si je vzel življenje Rudy Supancic, star 47. Rojen je bil v Nemčiji od koder so ga prinesli stariši V to deželo ko mu je bilo par let. Zapušča ženo in hčer. V Franklinu pa je našla smrt v plamenu Mary Pance, stara 61 let. Po nesreči je nastal o-genj v hiši ker je eksplodirala petrolejska peč in ni mogla najti izhoda. Hiša s pohištvom vred je pogorela do tal. Mož si je rešil življenje dasi je tudi dobil nekaj opeklin. Pokojna je bila doma od Sv. Urha pri Zagorju ob Savi. Medtem ko poroča radio, da vlada na vzhodu huda suša, je pa bilo pri nas vse preveč deževja. Na polju se — zdaj koncem junija, kvari napol zrela pšenica in farmarjem zaostaja delo kot okopavanje koruze in sedanje soje ali kitajskega fižola. Poljedelski urad poroča, da se spet obeta izredno bogat pše-nični pridelek. Samo v Kansasu se ceni na 251 milijonov bušl-jev, tretji največji v zgodovini. Neugodno vreme zdaj ob žetvi, kopičenje zrnja na prostem, ker primanjkuje prostora v žitnicah zna pa znatno zmanjšati pridelek, da se ne bo treba glave belit vladnim organom, kam s pšenico. Čuden je ta "free-enterprajz-arski" sistem. Človek z navadno pametjo bi mislil, da več ko pridelamo živeža in več ko se producira v industriji, boljie bomo živeli. Pa ni tako. Vmes je čezmerni profit. Kadar se bo pridelovalo in izdelavalo vse samo sa ljudske uporabo bo to — bog se nas usmili — socialistični sistem, kjer ne bo profita za razne zajedalce. Ker nočemo zaostajati za drugimi "demokratičnimi" državami v uniji, imamo tudi v Kansasu postavo, ki zahteva prisego, da nismo "komunisti", oziroma sa nasilni preobrat naših svetih institucij, kar se seveda da raztegnit na vse ljudi z liberalnimi idejami. Ta postava zadeva vse, od govemerja pa dol do navadnega cestnega pometača in šin-tarja." Pametni ljudje upajo, da se bo tudi to "lovenje coprnic" s časoma uletelo. In pa, kot veste je Kansas postal "mokra" dežela (posebno v minuli pomladi, ko je deže-1 valo skoro vsak dan). Kar nam zdaj najbolj mankuje je novac. Sicer pa je bila tudi prej ravno taka pesem; vse se je dobilo če je bil le denar pri hiši! Ampak čudno, da niso zadovoljni s to postavo ne "mokrači" in ne "su-hači". Postava dovoljuje prodajalne za opojne pijače, kjer lahko dobiš "kvort" in neseš domov in piješ kjer te nihče ne vidi. Ampak stem je pokvarjenega že polovico užitka; pije se v veseli družbi, v salonu, na veselici in takih javnih prostorih, kjer lahko napiješ sosedu "nazdra-vje"! In tudi dovoljenje za prodajalno obratovat dobi le oni, "ki je brez madeža" v preteklosti. Kar so navadni "business-1 j udje" imeli ie vsako jake ra-buke z oblastmi, so po novi postavi izključeni in to jim ne gre v račun. Suhači se pa ne morejo sprijazniti z mislijo, da je v Kansasu dovoljeno prodajat o-pojne pijače. Toda, ko se je pa šlo za to, kako se deli dobiček od licenc, ker pričakujejo, da bo donašalo državi 10 milijonov na leto, so pa urinili v postavo določbo, da so vsi okraji—"mokri" kot "suhi"—enako deležni tega dobička. Vsako mestece in večja vas ima namreč pravico z glasovanjem določit, če je taka prodajalna dovoljena ali ne, toda dohodke od prodajalen za opojne pijače pa zahtevajo tudi tisti, ki jih v svojem kraju ne dovoljujejo. Pasja logika! V Proletarcu izhaja zdaj zanimiv roman "Fara Sv. Ivana", ki zelo dobro osvetljuje razmere, ki so pred vojno vladale v Jugoslaviji. Dobro povestno šti-vo naredi list najbolj privlačen pri večini čitateljev. Če dolg pri listu spet nevarno narašča, bi bilo morda res dobro iti nazaj na štiri strani in ukiniti angleško stran, če bi bila to kaka znatna od pomoč za znižanje stroškov. Sicer je pa že tako: Mi "žu-naj" dajemo upravi lista nasvete kako in kje naj hrani, uprava pa nas dreza in priporoča aranžirat "zunaj" po naselbinah razne priredbe v korist lista. In vredno je upoštevanje na obeh straneh, le da je težje to izvajat. Anton Shular. Piknik kluba it. 1 JSZ bo 9. julija pri Keglnu CHICAGO, III.— Prijateljem delavskega gibanja in Proletarca v Chicagu in okolici naznanjamo, da se bo vršil piknik kluba št. 1 JSZ v soboto pop. in zvečer dne 9. julija na prijaznih Keglovih prostorih v Willow Springsu. Klub prireja ta piknik v korist Proletarca, kateri v tej draginji nujno potrebuje finančne pomoči za svoj obstanek. Na napredno slovensko javnost apeliramo, da si zapomni datum 9. julija in obenem povejte tudi svojim in našim prijateljem, da naj pridejo na ta piknik. — Odbor kluba. Slovene Records polha It lack Beeorde — Tfe By M. Udorkh aad J. 16144-F Pojmo veeeli: Hite* pri fes? SS191-F TS mania; Men'vae eno je ISl»t-F Oh ura ie bije; Nar. peeml By Beyer Trior S806S-F Stari iotii; Moja Micka l t^jr^; Moi prijaUlj *ltS-F Gosdni val*.; Hepeeee j* By Freak Tenkorkt 1H7S-F Ohio polka; Oeirene wnlta JHH'E T^ht waits I***-* Be mine, polka; Summertime I2ii*F ch^^Von"** s1*eJd »IM F ftlvehna polka; Siefen hodi M19B-F Moja dekle; iidana Mareln By S. Porach aad his Baad ►74 Na Marjanee, Clara (Clarice) >71 8hort Snort: Cleveland waits 76 Teresinka; Wild Boy polka 77 Joliet polka; You doni know By Kaecr'c Orehcetra C-401 Na sdravlje; Nova domovina C-40S Ljubice polka; Planinca polke 0410 Pom ledi neke n.j Bel« roCT 0-41S Ne okna, v.; Na Vasi, polka Order C. O. D. and write for a free aiUloru* Of tbe Itftest eelectic* of Slovene Pltohompli R^orde, Sheet Mucic, Books aad Wctioneriee In USA * money order to: Nunecirs music mouse 536 Be. Clark St, Chicago 5, DL PROLKTAEfcC June 39, 194» * * KRITIČNA MNENJA, PQROClLA IN RAZPRAVE * KOMENTARJI (Konec s l. strani) proglasila za "kapitalistični predelana in do kraja priprav- Hat* Radi tega mu bo vstop Ijena. Kajti predsednik Truman med tisoče Hrvatov v Jugoslavi- se ie moral iz nje preseliti in ko bo vse urejeno za priaelitev nazaj, morda on ne bo več predsednik. Silijo ga — prijatelji seveda — naj kandidira v tretji termin, a Harry se smehlja, češ, jaz nisem FDR. A se v predsedniški službi vendarle dobro počuti. Veliko boljše npr. kot pa se je predsednik Harding, kl je nekje na zapadu na govorniški turi nagloma umrl. Truman se zelo pobriga za počitnice in ni mu zameriti. Življenje te naše republike gre vseeno naprej. Joseph Culkar ima v edinem hrvaškem dpevniku. Narodnem Glasniku, jako pv>minentno mesto. V izdaji z dne 20. junija so mu posvetili uvodnik, z naslovom, "SNPJ na pravem putu * In v uvodniku je Culkarjeva slika. Naslov je zgrešen, kajti SNPJ je bila zpierom na pravi poti. Morda pa za tem grmom tiči kak zajec? — Joseph Culkar. kateremu je "N. G." posvetil več člankov v počast, je sedaj na potovanju po zapadu. Obiskal bo, ali pa jih je nekatere že, predno so bile te vrstice natisnjene več kot še katerikoli drugi odbornik SNPJ. Naš list mu želi za SNPJ veliko uspeha. Namreč L$ ZA SNPJ, ne v kake druge namene. Naročim Glasnik" z dne 21. ji zabranjen. Morda se med Hrvati s tem le "gnjavijo", kajti boj je med tukajšnjimi drugovi, ne z onimi, ki so preko jporja. Josip Chesarek je edini slovenski kolonist, ki piše že več let svojo slovensko kolono v Zajedničarju. Namreč od kar se je nekdanja kalumetska Slo-venska-hrvatska zveza združila s Hrvatsko bratsko zajednico. Chesarek je bil naš dober so-trudnik — namreč v Am. družinskem koledarju, a se mu je bogve kaj zamerilo, odpovedal je lani list in tako se je končalo. Urednik Družinskega koledarja upa, da bo Josip Chesarek nadaljeval v tej naši knjigi s svojimi zgodovinskimi spisi. Ne bi bilo pravično, ako bi z bogastvom svojega pisateljskega znanja o naših ljudeh kar tako na mah prenehal. Jugoslovanski listi (Proletarec ni med njimi) so polni oglasov, v katerih se ponujajo razni "do-brovoljni" odbori, privatne jugoslovanske kompanije in pa razne druge korporacije, če so koporacije, za naročila paketov, ki jih lahko skozi te tvrdke pošljete svojcem v Jugoslavijo. Koliko izmed njih je vestnih, tega pri Proletarcu ne vemo, ker nimamo časa preiskovati. A včasi kdo pravi, Čemu ne bi SANS dali Cit^^t"? f™ £ranV\HNeW iih je žeTnbUo bTdobro, ko da Tito gradi logorje za tiste ako Sei*n.M klical: "Valja!" Obstala je med vrati. Stoji ia vsa trepeče —* Grigorij je stopil Pogledala jo Je Valentina in k nji, vzel ji je roke z obraza, rekla: pogledal ji je v oči, "Papiotna šonsKa aU>, Olga "Valja," ji pravi, "mila, rank-Vgsiljftvng, govorite t#ke be- mi me." S«te. Kaj K«, te >™ POreč*; 'Hva- A komaj je izrekel "mila", je Ig tj, Valja liofljlpva, 4q se vz- naša Valia kar zasijala, smehlja nemirjg* z^ratfi. mene. pptfebna so. joče in pravi: "Mila, mar pa si n>i r^vno tqhko M lanski sem Vam mila?" sneg.1 Kaj potem? Naj si zave- "V breme ti bom, razumi iem oči in « vasj, kali?"j to... Skesala se boš, da si si na- *redsedniW pa se j<> razjezila: I lo*il* Po«leJ kplUn* "Potem si neumna, tp je vse! A če je w tgko, ti povem, da ni« $em s*u)o eotaf oposilg, kako glede Wboj. Qleda te, v očeh pa my leži žalost. Smili se mi revež Ce pa si jg v tepci v glavo, d* nobeno dekle ne PO Sfečno z njim, tedaj i)ik**t ne Pflfakoj Mega besed Q ljubezni, boš počakala. Kpr bodi ponosna, k meni pa nikar ve£ ne prihajaj!" Po tem razgovor je postala Valja nekam bolj vesel*. "Ali je mogoče, da gleda za m^npj?" Naposled se je odločila. Naj bo, kakor hoče. Nekega večera pravi svojima najboljšima prijateljicama: "Dekleta, tako ne morem več živeti. K njemu grem in mu povem vse, kar mi leži na srcu. Ce pa me bo nagnal — tedaj *bo-gom in pozabite name." Dekleti sta se prestrašili: "Ali si ob pamet, Valja? Ce je tako, te ne pustiva same, s teboj gre- lepotica si, jaz pa ..." "Ti pa si takšen, da boljšega ni na svetu," pravi Valja in sklanja glavo do njegovega ramena. Tedaj sta se dekleti v grmu spogledali in si šepetaje rekli: "Tako, tu sva odveč. Stvar se je brez naju uredila." In potiho sta odšli. v* vatski, predvsem pa kolektivi uvažali iz Češkoslovaške. Se v težke industrije, ostali brez nuj-! minulem letu je tovariš Ignatije no potrebnega materiala, katere- Robatič sestavil nekakšne lažje ga bi nam po obstoječih pogodbah morale dobavljati te države. Pa fte tisto, kar so pošiljali, ni prihajalo pravočasno, dočim kakovost in asortiman pošiljk nista ustrezala pogodbi. Zlasti češkoslovaška in madžarska podjetja kršijo pogodbe in namerno sabotirajo in zavlačujejo dobave. S temi protiso-cialističnimi postopki so hoteli prikrajšati naša podjetja za potrebna sredstva in s tem zavreti gospodarsko izgradnjo naše države ter uresničenje petletnega plana. Toda hrvatsko delovno ljudstvo tega ni hotelo, niti moglo dovoliti. Spoprijelo se je z vsemi nastalimi in zlonamerno izzvanimi težavimi in jih uspešno obvladuje, izpolnjuje in presega naloge petletnega plana. V številnih hrvatskih podjetjih. izdelujejo nove proizyode. Naši delavci, inženirji, tehniki i* mojstri dnevno sestavljajo nove modele in izdelujejo najbolj komplicirane stroje; odkrivajo nove surovine in polizdelke itd., in to v največ primerih ceneje in bolje, kakor so bili uvoženi. Samo v podjetju "Rade Končar" se ukvarjajo z izdelavo 300 novih proizvodov, od katerih so jih večje število že izde- vljale vprašanje tudi zavore za prihranili 60 odstotkov naftnega lokomotive, katere smo vedno i goriva. S takimi izpopolnitvami proizvodnega procesa so ustvarili možnost, da kolektiv v treh mesecih izpolni celotni.plan za zavore. Toda problem zavor za 1949. težke tovorne lokomotive in z boljšo organizacijo dela in vlake je postajal vedno resnej-, pravilno orgdhisiranim nadzor-ši. Iz Češkoslovaške niso priha- stvom nad kakovostjo surovin so jale, bile pa so potrebne in brez v tovarni "Munja" prihranili o-njih nismo mogli izhajati. Ko so koli milijon in pol dinarjev, kaše tovariši iz glavne direkcije kovost pa so izboljšali za 50 od-železnic za Hrvatsko obrnili na stotkov, ker si akumulatorji tr- tovariša Robatiča, če bi mogel omogočiti proizvodnjo težkih zavor v sami kurilnici, je odgovoril, da že delj časa pripravlja proizvodnjo težkih zavor. Sestavljanje sicer ni bilo težko,,. . . . . , .. toda delov ki so potrebni za i^ ^ .nzemrja RiferJ. v raf.ner.j. delavo težkih zavor, nismo nik- pežnejši in jih je treba zato man, proizvajati za naše potrebe, tem je dosežen velik prihranek v materialu in delovni sili. Uspehi ključavničarja Pešuta Sisak, izdelovanje velikega števila novih proizvodov v pod je tu Toda to še niso vse težave ki > Rade Končar" n^ijonski pri. loaa to se niso vse težave, irt hrank. y raznih podJeU|| prese- dar prej vlivali pri nas. so nastale v tem kolektivu zaradi pomanjkanja nedobavljenega materiala. V oddelku orodjarne je zaradi pomanjkanja aparatov za merjenje toplote pri obdelavi jekla pretil resen zastoj pri delu. Za izdelavo pirometrov do sedaj v naši državi ni bilo potrebnega specialnega materiala. Toda pi-rometre so pri delu potrebovali in morali so jih izdelati. Vodja oddelka orodjarne tov. Miroslav Kralj je organiziral izdelavo tega aparata iz delov starih, že zavrženih pirometrov. Tovariš Kralj je po dolgem uspešnem razmišljanju ugotovil tehnična NAROČITE AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR SVOJCEM V STAREM KRAJU Stane $1.651 poštnino vred. Pošljite nam točen naslov in vsoto, drugo izvršimo mi. PRQIITAREC, 2301 Sa lonwdale Ave. . CHICAGO 23, ILL ganje plana za prvo letošnje četrtletje nam v vrsti podietij in industrijskih panog to najjasneje dokazujejo. Ž dnevno vztrajno borbo za socializem, katero nam Sovjetska zveza in države ljudske demokracije zlonamerno o-težkočajo in skušajo onemogočiti, d^je hrvatsko delovno ljudstvo dosleden odgovor klevetnikom naše države. Številnih dejstev o izgradnji socializma, ni mogoče zakriti niti jih ne morejo zanikati preko radia Moskve in Budimpešte niti z raznimi časopisi in organi nekaterih KP, kajti ta dejstva so plod težke in krvave toda svetle borbe delavskega razreda Jugoslavije. Nasprotno. Cim večja in svetlejša so pri nas dela v izgradnji socializma, tem jasnejše postajajo vsemu demokratičnemu svetu njihove izmišljotine in klevete. Naši kritiki padajo še globlje in izgubljajo vsako ljudsko dostojanstvo, toda resnica o naših velikih delih is-gradnje petletnega plana ostaja čista in neskaljena. Ta naš silni delovni polet, ti naši ustvarjalni uspehi, ti o-gromni rezultati delavskega ras-reda Jugoslavije in vsega našega delovnega ljudstva dokasujejo, da je marksistična, politična in taktična Unija Komunistične partije Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu pravilna, da je sedanja kritika VKPib) in nekaterih komunističnih partij ne-marksistična. Dinko Franičevič. Deset štej prej, preden v jezi rečeš kaj. Filozof očetovsko varuje resnico; zavije jo v tančičo. — Satirik jo po sili oplodi. va: Valja pa je zacepetala z nogami in za vpila: "Samo poskusita!" Zavezala si je bel robec na glavo, stoji pred ogledalom, prava lepotica, žalostno se nasmiha in pravi dekletom: "No, pa grem." Večer je bil, lunaj je bilo že temno. Dekleti sta se spogledali: "Vseeno morava pogledati za njo, da se kaj ne zgodi." Nadeli sta si črne šale in potiho šli za njo. Videli sta jo, kako se je ustavila pred puarno. Okno je odprto, v sobi gori luč. Grigorij Ivanovič je vsajt večer delal v svoji sobi. Valja je stqpila na dvorišče, dekleti pa sta se skrili pod okno, v grmovje. Rekli sta Si: "Ni lepo prisluškovati, pa saj midve ne delava tega iz radovednosti, ampak da bi bili pri roki, če se kaj zgodi. Oba sta tako resna." Med tem je Valja potrkala. Grigorij Ivanovič je dvignil glavo, se ozrl proti vratom in zaklicali "Naprej!" Valjuška je vstopila in obstala pri vratih. On pa je vprašal: "No, Valja, ali se je pri vas kaj zgodilo?" In njegov glas je ves miren, služben. Valja mu hoče odgovoriti, pa De more. Potem je zbrala vse svoje sile, oblila jo je rdečica: "Da, zgodilo se je." "Kaj pa?" Medtem pa je že uganil, da to, kar se je zgodilo, ni v zvezi s teličkami ali kravami, ampak s samo Valjo Kopilovo. fardel jo, pogledal v knjigo in rekel: Morda pa ni nič tako posebnega." Valja je zmečkala robček v rokah in pravi: "Morda nič posebnega za Vas, Grigorij Ivanovič, jaz pa ne morem več živeti." Oblile so jo solze. Grigorij je vstal — vedno je težko vstajal — pogladil se je po laseh in tiho pravi: "Ne razumem Vas" Valja pa njemu med solzami: "Kako bi me Vi razumeli! Ne pomenim Vam več kakor trava ob cesti, stopili ste nanjo, jo zmečkali, pa greste naprej, ni-česar ne vidite . . • Jaz pa... meni... Dekleti sedita v grmovju, jo-četa, težko jima je pri srcu. Griša je ves pobledel. "Valja," pravi, "midva se o tem ne bova pogovarjala." Tedaj je Valja raztrgala svoj robček na dvoje in ga vrgla ns tla. "O, ne bova!" pravi, "tedaj tudi meni ni treba več živeti, ker brez Vas ne morem živeti. Vi pa ste bres čustev, kamen. Pravite, da nimate roke. Ni res. Vi s eno roko delate več kakor drugi s dvema Srca nimate, to je. No, pa zbogom! Ne boste me več videli!" Obrnila se je k vratom. 2. marca je poteklo 125 let, odkar se je rodil češkemu narodu narodni skladatelj Bedrich Smetana. Iz njegovih del čutiš Ceha, pristnega, samosvojega, polnega človeške iskrenosti, a tudi borbenosti in samozavesti. Smetana je ustvarjal vsestransko. Preko o-per "Dalibor", "Libuša" je dal češkemu narodu in vsemu isvetu eno najbolj naravnih brez lažnega patosa, a zato čistih in iskrenih oper "Prodano nevesto", ki si je osvojila vse odre. Kakor predstavlja "Prodana nevesta" vrhunec med operami, tako je višek med simfoničnimi deli "Ma vlast"—moja domovina. Ta simfonija je odmev češke zemlje in življenja v njej. Sest pesnitev obsega to simfonično delo/ ki opeva veličast češke zemlje, njeno zgodovino in svetal pogled v bodočnost. —*— Češki književniki so bili organizirani v Sindikatu čeških književnikov, a slovaški v Društvu slovaških književnikov. Obe organizaciji sta imeli izključno sindikalni značaj, skrbeli sta za gmotno zavarovanje in položaj književnikov in branili njihove stanovske interese. Ko pa je februarja 1948 prešla vlada popolnoma v delavske roke, je odpadla potreba organizacije sindikalnega značaja, kajti češkoslovaški književniki so sedaj gmotno in socialno zavarovani in se lahko posvetijo literarnemu ustvarjanju, ne da bi morali skrbeti za svojo ekzistenco. Predsednik Zveze češkoslovaških književnikov je pisatelj Jan Drda. Minimalna plota bo "morda" zvišana t 40c na 75c na uro (Konec s 1. strani) * zadovanju" narašča ta da Ho ne bi bilo sedanje velikanske ak cije v pomoč državam, ki zavirajo "komunizem", bi brikoae imeli že tolikšen industrials zastoj kakor leta 1932 oziroma kot smo ga Imeli skozi vsa leta "zadnje" krize. večino prehrane za svoje prebivalstvo pa mora uvažati in to je stgne več kot pa dobi za izvoz. Skuša si vsled tega pomagati z ismenjevalnimi trgovskimi pogodbami. Npr., sklenila jo je nedavno v veliki obliki z Argentino. Anglija bo od nje kupovala mesnine, kože in razne druge surovine, v zameno za vse to pa ji bo pošiljala stroje itd. Ameriška vlada je proti taki trgovini protestiral^, ker ni "svobodna". Ti si obvezan prodati tej in tej državi in obvezan si v zameno kupiti od nje kar potrebuješ. Ameriška industrija je vsled tega s takega trga izključena. Protesti, ki ne pomagajo Ameriška vlada je za svobodno trgovino, kot npr., da greš v prodajalno in kupiš z goto vino kar potrebuješ, ali pa na kredit, ako ga imaš. Zato je pri angleški vladi državni department proti pogodbi z Argentino zelo ugovarjal. Toda Angleži so odgovorili: Mi nimamo dolarjev, da bi mesnine in druga živila kupovali pri vas, naših strojev pa vi ne kupujete, ker jih sami izdelujete v izobilju. Argentina pa rabi stroje in mi pa njene | pridelke. Vi jih ne bi kupili od nje, ker vaši farmarji pridelujejo toliko da jih skrbi kam s svojim blagom. Svet je torej tako urejen, da v sedanjem gospodarskem sister mu bo moral spet v zamenjavg- nja, kakor je šel po prvi svetov- | ni vojni.- Zed. države pa se morajo vsled tega iznebljati svojih pre-viškov z zastonjskimi dajatvami, kar pa ne bo moglo trajati I večno. Italiji smo po vojni dali že nad milijardo dolarjev vrednosti živil, prepustili smo ji ladje in pomagamo ji kjer in kolikor moremo. A vseeno ima Italija že dva milijona brezposelnih in niti Marsh%|lov plan jih ne bo mogel uposliti več kot 250,000. Za več kot toliko pa naraste število italijanskih delavcev vsako leto. Torej kaj z Italijo potem, ko se bo Marshallov plan iztekel? In kaj s Francijo? Ekonomski položaj po svetu je prekrit s črnimi oblaki. Ameriški kapitalizem se pod firmo Trumanove doktrine trudi, da jih bi razblinil, a vremenski preroki mu ne obetajo nič kaj upanja na uspeh. Imenik zastopnikov Proletarca Kdor Mi prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige, naj p lit upravmltvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Ekonomska kriza po svohj te nevarno raztezuj« [n via (Konec s prve strani) Nesdrav gospodarski položaj Vzlic vsem naporom, od kar imamo Marshallov plan, pa se položaj po svetu, kolikor ga je pod ameriškim vplivom, ni is-boljšal toliko, da bi kaj pome nilo za bodočnost, kajti isbolj-šanja so le začasna. Angliji, kot rečeno, smo pomagali po vojni z milijardami, a vseeno se se ni mogla postaviti na noge toliko, da bi svojo ekonomijo uravnotežila. Isvaža ogromno blaga, toda surovine in Dr. John J. Zavtrtnik PHYSICIAN and SURGEON it 14 West ssth strbkt Tel. ( Rawford 7 2212 OITICE HOUR^: (Except W«d . Bat'and Bun.) S:SS to S:SS P. M. (Except Wad., Bat and Bun.) Res. 1119 B*. RMgaway Ave. Tek CRawlorg T-944S * CALIFORNIA. Foatanai John Petnik. Oakland: Anton Tomšič. Los Angeles: Frank Novak. §aa Francisco: A. Lcksan. COLORADO. CratUd BelUt Ant. Slobodnik. Puefclo: John M. Stonich. Waltcabvrg ia okolica: Edward TomAit. ILLINOIS. Ckic«ae Im okolica: Frank Bizjak, Joseph Oblak, Peter Verhovnik in Frank Zaitz. La Sallo ia.okolica: Anton Udcvicb ia Leo Zcvnik. SprioffioUt Jop«*ph Ovca in John . Uoriek. Virdoo: Fr. Ilcrmtek. Waokofoa-No. Ckicofot Martin Jud-nieh. Witt: Luka Podbregar. . INDIANA. Udiaaap%)U: Mary Stroj. KANSAS. Armei Anton Shular. Arcade* John Shular. * Weal NUaoral: John Marott MICHIGAN. Detroit-dearborn John Zornik, Joe Korftič. m. NNESOTA. B.M: Ma z Jftmtz. Chlabolir: Fr* ik K lun. Dalatk: John Kohi. Ely: John Teran in Matt Praprot-nik. MISSOURI Bt Louis: John Spiller. MONTANA. ' Butte: Anton Zugei. Eaaft Holoaas Joseph Mihelirb. Bed Lod*o< K. Erznoinik. NFW JERSEY. Eliaobalb. Amelia Oblak. NEW MEXICO Gallup: Mary in Jennie Mariniek. NEW YORK, •lowaoda. Jame* l)eklova- OHIO. Akron-Barbertoa: Alois Ocepek. Bridgeport in okolica: John Vitas. Cleveland: John 'Lrabel, Anton Jankovich In Frank Hribar. Fairport Harbor: Lovrenc Baje. Girard: John Kosin in Andrew vina. LUbon-Power Poiots Jacob Berc*nl Maple Heights: Frank Volkar. Wirret: Joseph Jai. PENNSYLVANIA. Aliquippa: Geo. Smrekar. Avella: Frank Bregar. Carmichaels: Anton Zupančič. Crafton-Moon Run: Jennie Jerata. ' Canonsburf-Strabane: Jacob Pav- čič. Export: Jos. Britz. Forest City: Anthony Drasler, Jr., Frank Leben. , Hermiaio: Anton Zornik. Johnstown In okolica: Frank Cvetan. La t robot John tn Mary FradeL Houston: Louis Britz. w Library: Nick Triller. Sharon: Josepi' Cvelbar. Potovalna zastopnika sa Proletarca, Ameriški družinski koledar in Majski Glas za zapadno Penno Anton Zornik, Horwinio, sa Cambria in Somerset okraj pa Frank Cvetan, Jobastowa. WASHINGTON. Renton: Fred Medveiek. Seattle: Lucas De beljak. WEST VIRGINIA. Elaa Grove: Frank Kosem. Star City: Lawrence Selak. Thomas« Lenhart Werdinek. WISCONSIN. Milwaukee ia Waal AIHs: Lou»« Barborich Sheboygan: Frank Rtih. Willard: Matt Malnar. WYOMING. Kemmercr in okolica: John H. Kr* zisnik. Rock Springs: Frank RomHs. ...................................... PIKNIK V KORIST 1 PROLETARCA Priredi klut št. f JSZ V SOBOTO 9. JULIJA pri Keglu v Willow Springs, M. 'G*4 PETE SNYDER lis njegov orkester Pričatek ob % popoldne. Bolincaoje; p*tjprosto sokov«. POSTREŽBA V VSEH OZ/MH ZA VSf. PriditB vsi, ki ste prijatelji Proletgrca in s tem ljudstvu pravičnega tiskal Na %v\dan\e na Kfglovtm vrtu v SOBOTO 9. folija! .......................ffTIttlllllHlHMIlIlHilt! AY ____-i___ u/, -i.* ___4. -i i vywni* nwRiy I/VTOIVU ■ w Inttml of tho Workers • OFFICIAL OCOAN Of J. S. P. and Its Educational Bureau PROLETAREC KDUCATION ORG ANIZ ATION CO-OPlt ATI VI COMMONWEALTH NO. 2171 Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.,June 29, 1940 VOL. XLIV. Beware Those "Air Editorials" The Federal Communications Commission says it has changed its policy. From now on, radio station owners can "editorialize" over the air. In other words, they can broadcast their own views on controversial questions. But, the F.C.C. added, the station owners must give the other side a chance to use the s^me broadcasting /'facilities." The only woman member of the commission, Miss Frieda Hennock, dissented. She said it would be impossible to enforce the proviso that the other side must be>jiven a chance to reply. Hence, the station Swners should not be allowed to broadcast their views. Undoubtedly Miss Hennock is right, but is anyone naive enough to believe that the owners have not been forcing their views on the public, without any formal blessing by the F.C.C. ? What about the ''commentators" who fill the air with rant-ings against organized labor and anything not liked by selfish interests? What about the radio "reporters" who "slant the news" to suit their bosses? Wise listeners have learned to be cautious about believing anything they hear over the radio. They will need to be even more careful from now on. _Labor. R EFLECTIONS By Raymond S. Hofses SEVERAL WEEKS AGO a story in a local newspaper emphasized the folly of workers who complain about the evils of our capitalist economy and yet vote to maintain that economy. The story was about an aged man who borrowed $1.50 fifty-seven years ago and didn't pay his debt. Now, plagued by a sense of guilt, he makes good by handing $39.38 to a lodge official. The difference between what he borrowed and what he paid is accmulated interest on the original loan, according to the old man's calculation. ^ NOW IT WOULD be interesting to have some apostle of the capitalist system explain just how $1.50, which was borrowed and spent more than a half century ago could have earned or produced or accumulated $37.88 for the man who borrowed and spent it And if the borrower didn't have a way of making the orginal small sum bring in the difference, then he was obliged to earn—or beg, borrow or steal—more than 25 times what his debt was worth to discharge his obligation after 57 years. No matter how "legal" such financing may be, it's ridiculous from the standpoint of simple ari- thmetic. Moreover it pre-dooms the most of us to lives of insecurity and near poverty and subjects the interest-payer to Josses which he can never recover. I HESITATE TO use the word "immoral" in considering the question of interest on debt for fear that someone will get the mistaken notion that I am appealing to the conscience .of the interest-taker. However, it is immoral to take more than one's due, and people who profess to be Christians should know that usury is condemned by what they accept as Holy Writ." But that isn't the point I'm raising. As a matter of fact, I confess to at least as much respect for the money-lender who takes interest as for the victim of capitalism who foolishly accepts the interest system and uses his vote to perpetuate it. My point Is that the Interest system is a mathematical impossibility and that It Is maintained only by legalised robbery aad class exploitation. Any professional gambler knows that. If the game is played where the "house"collects from every pot, it's only a question of time until the "house" has all the money. PEOPLE DO IT By Henry Jones 'lass society results in peopl£ doing much the same sort of thing regardless of what flag they fly, or what ideology they preach.. There was mass starvation in Hitler's prison camps. Indiana, one of the richest agricultural states, has been starving the old folks in its Allen County Infirmary to death. Thirty died last month. Says the Gary (Ind.) Post-Tribune: "Apparently many of them died as the result of wholesale starvation. They and some 300 inmates of the county infirmary just didn't set proper food. They were being fed on 38 cents per day per patient. "According to a state nutritionist. their diet was 'most deficient in all vegetables except potatoes', and meat was 'very scarce.' Now intravenous feeding has been resorted to for the surviving patients." % of the soldier's time devoted o moving and keeping alive, and Jiat left only 10% of his time available for fighting. Which suggests that if we used 100% of our time for living, we might aU live longer, and have more fun out of it. Or is that idea subversive? Will Fort Churchill correspondents please inform Henry Jones whethere there is an igloo shortage.—From Industrial Worker. Forgotten People "There are about one million workers engaged in the cultivation and harvesting of fruits and vegetables on large commercially operated farms in this country. They have no Social Security benefits, no health benefits. There are no labor laws to protect their interests. They move around from one section of the country to another year by year. During the thirties some progress was made In establishing up-to-date camps, schools and health centers for them. Two years ago Congress deckled thst the Government should dispose of the camps to state governments or growers' organizations. Only a few ot the camps, however, have been •old and all of them are gradually deteriorating. The conditions of theee migratory workers have been fully dramatized. The facts in regard to their conditions are well-known and yet nothing seems to happen in regard to them." From the Cstholic Charities Review, April, 1040. Here is a problem for Senators snd Congressmen f! Oa the Level Ed Begley saw a friend sit down to a table with a deck of cards and a pistol. "What's the Idea?" Ed asked. \ "When I play solitaire," the pal said grimly, "nobody cheats!" WEST COAST REPORT By Clarence Zaitz Back home again Oregon 1 What a wonderful feeling — and why shouldn't it be — living again in the most wonderful part of the country. It's been about a month now since I- made my final reports, turned In my keys to the office, and checked up on the bag of squirrel nuts in the corner at PROLETAREC. It doesn't seem like that long, but it seems like here is something missing. After you've been doing a thing tor a long time, and then you suddenly stop, you notice the difference. Going down to the printery on Monday mornings was something to look forward to, because it was fun making up the pages of PROLETAREC. and then too, working in the print shop like that gave it more of an atmosphere of newspaper work, i« It was always good to get back to the office, especially on Mondays, because of the stack of mail that accumulated over the weekend. With eager hands and a deft letter opener, Td race through all the letters, anxious to find how many books had to be sent out, or if(>(re would get a big order that w^JUi take a sizeable chunk out o(bthe remainding stack of koledefs. I don't uae much Slovene now, except to glance over the daily PROS VET A, and I sort of miss the "schooling" I got by reading the daily mail. I used to get quite a bit of exercise, too, by delivering koledars and other book orders to the post office on my bicycle. I'd tie a large stack of books on the back of the bike that would be balanced so precariously that our editor was almost positive that I'd never make it to the post office. Somehow or other, I always did, and the "mail went through". When I first started to work at the office, I wondered if I would ever get to "know" all of our representatives, and when I left I was surprised at how many of thepi I knew. It's nice to get acquainted wijth people that way. and you always have "an old friend" to look up when you travel aroundr the country. If I ever happen to be in Cleveland, of course I won't be able to leave without seeing John Krebel and Anton Jankovich. In western Pennsylvania it's Anton Zornik who I'll have to see. and Frank Cvetan. If I get up to Detroit rd like to meet Joaef Korsic, or up in Milwaukee, Louis Barborich. I have already met personally Martin Judnich of Waukegan and Anton Udovich of La Salle, Illinois. Oh, there are a lot more to mention like John Stonich In Colorado and John Pencik in Fontana, California; but I don't want to take up (too much space with all these I'm doing much of anything now except work around the house, which makes it a sudden change {rom the busy activity in the office of PROLETAREC. No, I haven's seen sny squirrels yet which I was often amused by on the lawn of the Labor Center. I might have smuggled one home with me In my suitcase, but I wasn't able to catch any of them. TUK MARCH QT LABOR OOWTRIBUT1 tSXa*MOJft OFTHETOTAIWOCWER* ONEOttfOF FOURM1MB. osno** the VN*A ABOUT 11,000 brflons HAP AN INOOMC after TAXWL op 4 20.000 aymror mow. toavowly 250 PERSONS hav€ $^3looo or MORE after TAXSS. \our head& in the ri0ht flapb - if its under a union-made major cap. look for-mis maric of union craftsmanship— the union label. Cause for Concern 'High prices have forced people to est less. Per capita food consumption, according to the Department of Agriculture, has dropped about 5% since 194«. In 1946 everyone in the U. S. consumed, on the average, 153 pounds of meat. This per capita consumption slumped to 146 pounds in 1949. U. S. consumers spent $3 billion leas In the first quarter of 1949 than in the fourth quarter of 1948. Unemployment and part-time work was one of the main reasons; low bank accounts and slim pocket-books resulting from the 1948 high-prices orgy, also helped cut down spending. The 1949 total of corporation profits was $94 billion. A big boost over the $6.5 billion ln 1999. All U. S. manufacturing companies made $470 per employe In 1939. The estimated 1049 profit per worker yes $1,481. By eerly 1990, as many as six million American workers may be unemployed, according to a U. S. NEWS survey. A Chicago menswear firm, explaining why It was expanding Its show room snd office space, wrote, "We have a great deal of confidence in the future. Men will always wear pants." Let Not Thy Left Hand... It is quite apparent that the McGraw Hill Publishing Company believes in the New Testament's implication that "let not thy left hand know what thy right hand doeth" as witness theL recent series of public editorials in which they declare tha, "progress has been blocked because in some cases workers have not been willing to work as hard as they did before the war." On the face of it, that damns labor, but another publicatior called ''Factory Management" reported last September, mon than three years after the end of the war, that "man-hour pro ductivity has climbed 4.4 per cent in the year ending August 2 1948." And, you ask, who publishes "Factory Management?" The answer is obvious: McGraw Hill Publishing Company. . » —The Progressive Miner. Littti: LUTHER By JOHN PAINE "In today's Daily Bleat, my son, is a truly inspiring message,' said Mr. Dilworth. Little Luther looked up from his homework and mid. "Don't tell me the publisher has come out against monopoly control of the press, Pop!" "I certainly won't tell you anything of the sort, Luther. What would be so inspiring about an un grateful publisher?'' "Do you want me to explain, Pop?" "No, I don't But I want to tell you abcut this inspiring message." "Okay, Pop. T\ell." "On the back page of today's Bleat,, my boy, is a message from one of our nation's top educational institutions, the Standard Steel Spring Co., of Coraopolis, Pa." 'Top educational institution, Pop — who ever graduated from K?" "Never mind who graduated from It, punk. It's a top educational institution, it's on the beam. It bought an ad 1q the Blent to tedl the people about Hope of Reward." "Never heard of it. It's probably running at cheap tracks I only follow horses at Belmont, myself." "Hope of Reward, Luther, is not a horse. Hope of Reward is what makes America, the Standard Steel Spring Co., and J. Jasper Dilworth free. Free, Luther! Do you hear me? FREE." N "Pop. a man who makes people pay through the nose for everything he does should be less free with the word free. But let's leave thst aside for the moment. Pleaae translate this Hope of Reward business." "Hope of Reward, my lad, is . . . but let me read to you from the ad itoelf: 'It Is presen* on every farm, In every store, every factory, •very office building in «his great nation. It's the mainspring of every man at every lathe, every drill press, every production line—here — wherever free men work and live. It's born In every boy who sets up a lemonade stand on Main Street, USA. ftt was the driving force that built the great Ford business from nothing but a poor mechanic's dream It's a blood brother of profit. H>r profit is the reward'." "Is that all, Pop?" "What do you mean—all? Aren't you inspired?" "Am I supposed to be inspired?" "You certainly are, Luther." "Mbybe something's wrong wiii my mainspring. Pop." "Not necessarily, son. After all if everyone understood about th Hope of Reward, the Standard Stee Spring Co. wouldn't have to bu: thousands of dollars of ads to tall about it." "Pop, answer me one question What does this Hope of Rewart mean to me and my brothers in th Errand Boys and Mothers L4tt1( Helpers Union Local 13?" "It means, Luther, that you gc about your work more cheerfully knowing that you are free. Free Free. Free. You keep reminding yourself of it. Free !" "And soon we begin working for free?" "Better to work for free, Luther, ind retain your Hope for Reward, han earn a living and not be free. Free!" "When do we begin collecting his reward, Pop?" 1*Who said anything about collecting, Luther? All you're sup-oosed to do is hope for It. If you *top hoping, you're not free. And free is what you gotta be." "Who collects it?" "I do. I am the Standard Steel Spring Co." "How about you hoping end us working stiffs collecting tor a while, Pop?" "It wouldn't work, Luther. — Wouldn't be free enough." . THE CURSE OF PROGRESS Progress and efficiency are not always welcome in this antisocial world of ours. Frequently they are blocked—and for very good private and group reasons. Take, as an example, the long-discussed proposal to build a water-way and power project in the St. Lawrence River. Not being engineers, we must assume that the proposed construction would be a good and beneficial improvement. However, we need not be too particular on that score, because those who oppose it do not make the point that it would be bad in itself. The argument that has been used against utilization of the water in the St. Lawrence is that it would destroy jobs. That, at least, is why some organized labor groups are against it. Standard Railroad Labor Organizations say that utilization >f the St. Lawrence would destroy thousands of rail jobs. So they ire against it. The United Mine Workers say that it would reduce ihe number of mine jobs. So they are against it too. Now we understand the nature of the capitalist economy *ell enough to sympathize with those groups whose jobs are at Jtake. But, while we don't have the heart to blame railrpaders ind miners for trying to hold their jobs, we do blame them for lolding fast to an economic system that compels workers to be if raid of progress. What is emphasized by worker resistance to new methods ind better ways is that the capitalist system can function only *here there is waste. That, by th& way, explains why working jeople are more prosperous when war, the greatest of all wastes, s being waged. It also helps to understand why it is that the cap^ talist policymakers of our nation are so determined to have a high bill for European relief. The fact is that lots of jobs would be scrapped in an economy hat produced wealth only for use and distributed what was produced among all the producers. Moreover, nobody would suffer as a result of progress under ;uch an economy, because everybody would share in all the benefits — including the benefits of added leisure—that improvements made possible. But capitalism doesn't function for the general welfare. Mmarily it operates for profit if one is an employer and for *ages if one is a worker. So if long cuts make more profits and nore wages then short cuts, that is what both employers and employes want, even though less goods and fewer services may esult. For, under capitalism, everybody is forced to look out for heir immediate and personal interests and without regard for he ultimate general welfare. It's a crazy system, to be sure. But so long as we live by it ve must function according to its rules. Some day workers may inderstand that they were not created merely to do dangerous obs on railroads and in coal mines, and that goods can be made, ransported and distributed for service as well as for sale and »rofit. When that day comes workers will be able to welcome •very device that destroys jobs, increases production and adds to he culture of the human race.—Reading Labor Advocate. insist on guarding our Constitutionally-guaranteed rights. They believe that government should be an instrument to help the people, and not depress them. We in this country are proud of our schools and colleges, and the marvelous educational advantages they provide. In the world, we are a leading nation in education. But what will that mean to us if we cannot use our minds to reason with? Frankly, the answer is nothing. If we are to become a nation of hysterical people, suspicious of our relatives, our friends and our neighbors we can face only the bleak [frospoct of becoming a house divided, with our freedom lost. The Advance. The Freedom That Is Our* EATING MORE With many more persons covered by union contracts and earning more money than they did in 1988-30, the average consumption at food by Americans has risen 10 per cent in the last decade. Food purchases also show a rise tn quality, notably in meats, according to Uncle Sam's Bureau of Agricultural Economics. A Bowery tat to artist business hss fallen off Is trying to pep It up with s side line. He is prepared to tattoo argyle socks on men. At Fort Knox, Ky., officials received a letter from a Floral Park (N. Y.) writer, "Gentlemen: Please send me a gold brick and some material on Fort Knox." To stay abreast of the times, the Colorado State legislature defined grand larceny as the theft of anything worth $50 or more. The old limit was $20. "I'm dressed and shaved by • o'clock. Every congressman shaves carefully each morning, hoping he may be caught In a neworeel that day." Rep Norris Cotton (R. N. H.) There is an old saying that what this country needs is a good five-cent cigar. Bringing that up to date and paraphrasing it, the wording would go like this: What the people of this country need today is to take stock of the hysteria that has blanked out their reasoning power. One of the most emotionally disturbing scenes is a hysterical per-jon, screaming and wailing with->ut rhyme or reason and beyond relief. The pause of hysteria is emotional unbalance, brought on by i tress and strain. There can be no question that the 'ast 20 years have been difficult mes in our history, divided into three eras. First there was the depression that brought unbearable hardships. Then came the Second World War and heartaches. The latest era, the present one, is the cold war, or the armed peace. And prior to those periods there was the First World War and recession period. People have become taut. And that has bred suspicion. A man leeks a government job. Maybe 10 or 15 years ago, in his college days, he associated innocently with .students who leaned to the left. Ipso facto, he is now suspect no matter how conservative he might since have become. A housewife includes a magazine of liberal viewpoint among the trash she puts out for the collector. A snooping neighbor spots it and quickly passes the word around: "Better be careful of So and So, I saw something-that shows they are Communists." The story, unfounded and malicously untrue, makes the rounds. Those illustrations are simply, but nevertheless unfortunately true, Signs of the Umes. No longer can an honest, democratically-minded person speak up without somebody accusing him of being a Communist. The hysteria that is sweeping the country has cut out the middle ground and divided people into two camps, the Right and the Left. Nobody, after serious though, would condone dictatorship, a word now associated with Communism. We, in this country, knoto that what Russia has to offer is far, far short of what we already have. Consequently, very few people In the UAIted States have fallen for Communism. Yet, there' are milllorfs of persons who want to see a better United States. They operate on the premise that nothing is perfect, and $18,000,000 Railroad management, always charging others with featherbed-ding, has now been caught in the act. The charge was made against the railroads at a hearing recently before the Interstate Commerce Commission. This time it was the Post Office officials who charged feather-bedding. Here's the story they told: The Post Office pays 60 cents a car mile for the movement of all express and baggage cars used for parcel post. That's the rate whether the cars are full or empty. Because more parcel post moves south and west than north and east, some cars have to be returned empty. These cars could be filled with baggage or express and save the Post Office from paying for return trip. Instead, the Post Office officials say the roads make It a practice never to load parcel post cars with baggage or express—because the rate for s losded baggage or express is less than the rate for moving a parcel post car empty. Jesse Donaldson, the career Postmaster, is tryirig to save Uncle Sam 19 million dollars. But he's made many faces red with his charge of feather bedding. A NEW LOW A new low in greed, 1n which the hard-of-hear ing are the help-less victims, was pictured by a Federal Trade Commission oom-plaint against Dictograph Products, Inc. The firm, which makes hearing aids, was accused of unlawful restraint of trade and "coercive methods" to maintain a monopoly on sale«. Fortune does not change man: it only unmasks them.—RiccobonL