Prijatelsk odgovor
na opazko gosp. A. M. v Kastvi v listu 2.
Mnogo let je vže, kar sem vedil za razlago imena Kastav iz nemškega KGsten-au; mislim, da jo je rekel naš rajni vladika; al meni ne gre v glavo: Slovani imamo mnogo imen iz kostanj, na pr., v Istri župa Kostanja, naški morda Kos tanj- (-i grad), na Krajnskem, Kostanjevica, na Horvaškem Kostanj i ca itd.; al v teh besedah se nj nikdar ni zgubil; težko bi se bil v besedi Kastav; laglje bi se bil / v besedi Kastel premenil v v po pravilih slovanskega jezika; posebno če se prevdari na kakšne promene je stavljen slovenski tverdi /; da se glasniki menjajo, je znano. Nobeden se ne čudi, da je Nemec iz Kastav hotel napraviti svoj Kostenau, ki ver kako še zdaj s čistoslovanskimi imeni gospodari.
Sledeči uzroki so me napeljali, da sem jaz Kastav iz Kastel razlagal: a) Kastel ni samo vlaška (Jatin. m njezinih hčerk) beseda, ampak evropejska sploh; daje tud staroslov.   kos tel,   kaže Miklošič  v  lexicon   1. si. v. d. v
v   '
corr.   et   add.;   Ceh   ima   kastel    za   castellum,   in   ko-s te I,   čudo   veliko!   za cerkev; itd. drugi jeziki,   b) Ber-
38
kine, čiške sosede, sem večkrat slišal reči: „grem v rKasteva namesto „v Kastav." c) Med Dolino in Klancom, na onem Krasu, je neka vas z imenom Kaste ve; mislim, da je to Ka8telec. d) Veprinaski glagolite so pred 300 leti večkrat pisali: Kastalščina (territorium Castuanum) mesto Kastavščina. Na Kastaldo pri besedi Kasta v jaz nisem nikdar pomislil, e) Kostanj ljubi mokrotno rudečo ilovico, al take imate zdaj okoli grada Kastva malo, vse drugač je po Lovranščini; zato je težko misliti, da so bili gori okoli vas kostanjski gojzdi; vaša zemlja je za hrast po svoji naturi.
Pri tej priložnosti povem svojo etimologično misel o imenu V o los k o. Naselili so se morda doli pri morji neki Vlah ali neki Vlahi, ter so sosedje rekli po ondašnjem govoru: Vol os k o fselo). Malorusi še zdaj govorijo V o-losko za naše v las k o (glej Miklošič „Lautlehrea), in zato se motijo zelo, ki pišejo V o lovsko ali V o loška, ker ljudje govorijo čisto: Vol os ko sklanjaje ga za ad-jeetiv. Al mi porečete: Kade so Malorusi! Na to bim jaz odgovoril: da imamo slovanske ušesa, kakor jih nimamo, bimo   v čakavščini   za  čudo   veliko   naslušali   se severoslo-
v
vanščine.   Častna rodbina Vlah je še pri vas.          J. V.
39