Prijatelsk odgovor na opazko gosp. A. M. v Kastvi v listu 2. Mnogo let je vže, kar sem vedil za razlago imena Kastav iz nemškega KGsten-au; mislim, da jo je rekel naš rajni vladika; al meni ne gre v glavo: Slovani imamo mnogo imen iz kostanj, na pr., v Istri župa Kostanja, naški morda Kos tanj- (-i grad), na Krajnskem, Kostanjevica, na Horvaškem Kostanj i ca itd.; al v teh besedah se nj nikdar ni zgubil; težko bi se bil v besedi Kastav; laglje bi se bil / v besedi Kastel premenil v v po pravilih slovanskega jezika; posebno če se prevdari na kakšne promene je stavljen slovenski tverdi /; da se glasniki menjajo, je znano. Nobeden se ne čudi, da je Nemec iz Kastav hotel napraviti svoj Kostenau, ki ver kako še zdaj s čistoslovanskimi imeni gospodari. Sledeči uzroki so me napeljali, da sem jaz Kastav iz Kastel razlagal: a) Kastel ni samo vlaška (Jatin. m njezinih hčerk) beseda, ampak evropejska sploh; daje tud staroslov. kos tel, kaže Miklošič v lexicon 1. si. v. d. v v ' corr. et add.; Ceh ima kastel za castellum, in ko-s te I, čudo veliko! za cerkev; itd. drugi jeziki, b) Ber- 38 kine, čiške sosede, sem večkrat slišal reči: „grem v rKasteva namesto „v Kastav." c) Med Dolino in Klancom, na onem Krasu, je neka vas z imenom Kaste ve; mislim, da je to Ka8telec. d) Veprinaski glagolite so pred 300 leti večkrat pisali: Kastalščina (territorium Castuanum) mesto Kastavščina. Na Kastaldo pri besedi Kasta v jaz nisem nikdar pomislil, e) Kostanj ljubi mokrotno rudečo ilovico, al take imate zdaj okoli grada Kastva malo, vse drugač je po Lovranščini; zato je težko misliti, da so bili gori okoli vas kostanjski gojzdi; vaša zemlja je za hrast po svoji naturi. Pri tej priložnosti povem svojo etimologično misel o imenu V o los k o. Naselili so se morda doli pri morji neki Vlah ali neki Vlahi, ter so sosedje rekli po ondašnjem govoru: Vol os k o fselo). Malorusi še zdaj govorijo V o-losko za naše v las k o (glej Miklošič „Lautlehrea), in zato se motijo zelo, ki pišejo V o lovsko ali V o loška, ker ljudje govorijo čisto: Vol os ko sklanjaje ga za ad-jeetiv. Al mi porečete: Kade so Malorusi! Na to bim jaz odgovoril: da imamo slovanske ušesa, kakor jih nimamo, bimo v čakavščini za čudo veliko naslušali se severoslo- v vanščine. Častna rodbina Vlah je še pri vas. J. V. 39