NAŠ ČASOPIS
fifiosí
ICanOII PRODAJA-SERVIS
IZHAJA ZA OBČINE VRHNIKA, BOROVNICA, DOBROVA-HORJUL-POLHOV GRADEC in BREZOVICA
LETO XXIV, ŠT. 226
Krizanteme
Pričujoča številka glasilašti-rih občin je kot jesenska kri-zantema. Razcveteli se mora do natanko določenega časa, ne prekmalu in ne prepozno, ker prezgodnje ni mogoče prodati, prepozne pa tudi ne. Marsikdo bo v njej pogrešal novic iz domačih krajev pa kaj, ko je v tem času vse podrejeno slovenski jeseni, ko se spravljajo pridelki in na štiri leta pospravljajo politični predali, dela se inventura in se z obljubami polnijo ušesa.
Jasno pa je, kljub temu, da bi bilo lahko tudi drugače, da smo v demokratični državi, v kateri je državni parlament zdržal ves svoj mandat. Nekateri so sicer sodili, da bi ga lahko razpustili že prej, todas to bi bila nova revolucija. Resnici na ljubo je sprejemal tudi zakone in ta država jih ima zdaj okrog 1000 svojih, a normalno delovanje jih ima kakih 1700 premalo. Ampak ta primanjkljaj bodo dopolnili tisti, kijih bomo zdaj izvolili. Kakšni bodo ti zakoni, je torej nekoliko odvisno tudi od nas.
Verjetno ste se že odločili, kakor ste se odločili o krizan-tetnah. Zdaj je navsezadnje že čisto vseeno, ko je tale časopis Prišel med vas, kaj vam priporočam, bele, rumene, vijolične °H kakšne druge, najbolj idealen dan za njihov nakup je. že minil.
Imamo pa seveda v tej številki pisano izbiro različnih kandidatov različnih strank. Za nekatere prvič slišite in o njih prvič berete, drugi nam že vladajo in nam še nameravajo. Kajti to ni samo delo za narodov blagor, nekoliko gre tudi za oblast in za vse sladkosti, kijih ta prinaša. Sicer se ne bi toliko prizadevali in bi ostajali doma za pečjo, da ne bi cvelili svoje matere, kot bi rekel Martin Krpan, ki se mu je iz cesarskega mesta po znanem opravku mudilo domov.
Tole številko si torej pazljivo oglejte, ker prinaša bogato politično ponudbo, tisti, ki hočejo imeti shranjene obljube, jo lahko tudi shranijo in potem gledajo, kaj od teh obljub je izpolnjeno in kaj ni. Čez štiri leta bo nova priložnost, prej najbrž na državni ravni ne, če izvzamemo predsedniške volitve prihodnje leto in lokalne čez dve leti. Nekateri komaj čakajo, tudi upravičeno.
Takrat bo šlo spet zares tudi v naših občinah. Ampak, kot se reče, na Martinovo nedeljo odločamo, kako nam bo šlo štiri leta na državni ravni, ali bo zgodba uspeh ali pa bo zgodba polomija.
TONEJANEŽIČ
IWliMillB mm —Il IW m IIM MIHU IW
Nova mehanizirana prebiralnica odpadkov
Vrhniško Komunalno podjetje jc skupno s sofinancerji občino Vrhnikavobčino Borovnica in podjetjem Dinos v ponedeljek, 28. oktobra, slovesno odprlo sodobno mehanizirano prebi-ralnico komunalnih odpadkov. To je obenem tudi prva mehanizirana prebiralnica odpadkov v naši državi, ki je postavljena na komunalni deponiji TOJNICE.
Otvoritve seje udeležilo veliko število gostov iz vseh sosednjih občin, ministrstva za okolje in prostor, vrhniški svetniki ter vsi ostali, ki jih zanima in imajo probleme v svojih okoljih / odlaganjem odpadkov.
Za kratek kulturni program so prisrčno poskrbeli otroci iz vrhniškega vrtca, enota Log. Vse navzoče je najprej pozdravil župan Vrhnike Vinko Tomšič, ki je poudaril, da je nova prebiralnica vzor dobrega sodelovanja občine in Komunalnega podjetja, saj se vsi zavedamo, da nas bi odpadki in ostale smeti v bližnji prihodnosti prerasli. Svečani nagovor pa je imel minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar, ki je med drugim z zadovoljstvom ugotovil, daje tak način zbiranja in ravnanja z odpadki celo pred
strategijo, ki jo vodi država. Nova sodobna prebiralnica pa je prva v državi, ki uveljavlja višjo raven ravnanja in prebiranja odpadkov. To pa pomeni, ne samo odlagati odpadke na deponijo, ampak jih tudi prebirati in sortirati za reciklažo ali nadaljnjo predelavo.
Direktor Komunalnega podjetja Stojan Ja-kin p;i je prisotne seznanil s sodobnim gospodarjenjem odpadkov v vrhniški občini, ki bo prineslo manjše količinsko odlaganje odpadkov na deponijo, kar bo podaljšalo možnost uporabe sedanjega odlagališča na Tojnicah. Nato sta skupno z ministrom dr. Pavlom Gantarjem simbolično pritisnila na stikalo, ki je pognalo verigo tekočega traku in različni odpadki so se z zbiranjem več delavcev ločevali v posebne kontejnerje.
Nova mehanizirana prebiralnica je pokrita, kar pomeni veliko olajšanje za delavce, ki bodo stali ob traku in prebirali določeno vrsto odpadkov ter jih metali v zabojnike. Ti odpadki, ki se bodo vozili na tekoči trak, naj bi bili suhi, brez bioloških odpadkov. Vse to pa je možno le ob pobiranju in zbiranju ločenih odpadkov, kar se v občini Vrhnika dogaja že več let. Borovniška občina pa bo na zbiranje ločenih odpadkov prešla v tem času. Skratka imamo sodobno in prvo mehanizirano prebiralnico odpadkov, kar nas zavezuje, tako občane Vrhnike in sosednje občine Borovnica, da se držimo navodil Komunalnega podjetja in že pri sebi doma ločujemo odpadke in smeti od bioloških odpadkov. Več o delovanju prebiralnice pa v sliki in besedi v naslednji številki NAŠEGA ČASOPISA. ______ S. S.
NOVEMBER 1996
Na Vrhniki mednarodna konkurenca v športno ritmični gimnastiki
V športni hali osnovne šole Ivana Cankarja je bil 26. oktobra in 27. oktobra že 10. mednarodni turnir v športno ritmični gimnastiki. Več kot 40 ritmi-čark je tekmovalo v kadetski, mladinski in članski konkurenci. Vse tri kategorije so se pomerile prvi dan v mnogoboju, zadnji dan pa so mladinke in članice pomerile še v posameznih finalih na treh rekvizitih. Ob bok tujim tekmovalkam so uspešno nastopile tudi domače tekmovalke vrhniške ritmične gim-nastične sekcije pri ŠPORTNI ZVEZI VRHNIKA. Naj
večji uspeh je dosegla Mojca Rode, ki je pri mladinkah z kakovostnimi izvedbami vaj zmagala v mnogoboju, v dveh finalih osvojila zlati medalji ter eno srebrno medaljo. Pri članicah pa je Dušica Jeremič, ki je tudi prvič nastopila v članski konkurenci v mnogoboju zasedla drugo mesto, v treh finalnih nastopih pa tri srebrne medalje. Uspeh vrhniških ritmičark sta obe mladi tekmovalki dopolnili z ekipno zmago, kar prikazuje tudi slika. Več o mednarodnem turnirju pa na športni strani.
S.S.
Obvestilo bralcem!
Naslednja številka Našega časopisa zaradi referenduma o volilni zakonodaji in vrhniškem referendumu o šoli izide 28. novembra 1996, s tem da gradivo zanjo zbiramo do 21. novembra. V tisti številki boste lahko predstavili tudi predpraznično ponudbo, kajti tedaj se bo bližal Miklavž in nato božič. Pred božičem bo izšla še ena številka.
Današnja, 226. številka Našega časopisa je v pretežnem delu posvečena volitvam, zato je v njej izpadlo nekaj stalnih rubrik in zanimivih prispevkov, kijih bomo lahko objavili kasneje. Kandidati imajo tokrat prednost.
Uredništvo.
120 obletnica borovniške osnovne šole
Bo potoku Prosci sledila tudi cesta?
Neurejena struga potoka Prosca v istoimenski dolini med Zaklancem in Dolenjo vasjo je bila ena glavnih ovir, da niso mogli začeti tudi z obnovo ceste, ki pelje tik zraven.
Zdaj so gradbeni stroji končno le zagrizli v strugo potoka in del tega je že reguliran, krajši odsek ceste (blizu Dolenje vasi), pod katero so položili betonske cevi, pa so dvignili. Vsekakor si vozniki iz horjulske in polhograjske doline želijo, da bi bila cesta skozi Prosco čimprej urejena, saj predstavlja pomembno bližnjico med obema dolinama.
B. V.
SKUPAJ PROTI KRIMINALU
tel. 080-1200
uprava za notranje zadeve Ljubljana
»Ne zanimajo nas vaši osebni podatki, ostali boste anonimni«
Prizorišče sklepne proslave ob 120 letnici borovniške osnovne šole, kar so slovesno obhajali v tednu od 21. do 26. oktobra, je pripravil pedagog Darjan Geohelli, kije imel tudi na zunaj na skrbi vso likovno podobo obletnice. Na šoli je bil pouk nekoliko drugače ves teden. Kar je najbolj hvalevredno: šola je s tem ponovno opozorila, daje živo središče dogajanj v kraju. Več o tem na borovniški strani.
NOVA ŠOLA - BOLJŠI POGOJI ZA UČENCE
Referendum za uvedbo samoprispevka predvidoma 8. decembra
Ocenjena vrednost izgradnje nove šole:
Vsi pokazatelji in analize nam narekujejo, da Vrhnika v čim-krajšem času dobi novo šolo. Že podatek, da je osnovna šola Ivana Cankarja največja po številu učencev in oddelkov v Sloveniji, ter da se mora izvajati dvoizmenski pouk, zgovorno priča o nujni potrebi po novi šoli. Na zadnji seji občinskega sveta občine Vrhnika so svetniki soglasno odločali, da se gre v izgradnjo nove šole z vso pripadajočo infrastrukturo. Za zagotovitev vseh finančnih sredstev pa bo potrebno uvesti samoprispevek v višini 1 odstotka plače. Prav tako so imenovali komisijo za pripravo referenduma o samoprispevku, kije sestavljena iz strokovnjakov in politikov, da bodo po svojih močeh strokovno obrazlagali nujnost izgradnje nove šole ter opredelili politično nujnost za uvedbo samoprispevka. O datumu referenduma pa se še niso odločili in so glasovanje odložili za naslednjo sejo, ko naj bi komisija izoblikovala predlog in mnenje.
Komisija za pripravo referenduma o samoprispevku za novo osnovno šolo se je na sklic župana Vinka Tomšiča tudi že prvič sestala in to v torek, 22. oktobra. Na začetku je župan navzoče seznanil s sedanjim stanjem glede priprav projekta nove šole. Tako je projekt same šole nesporen, s Primisom so že podpisane vse pogodbe o izvajanju, za izdajo gradbenega dovoljenja pa bodo potrebni štirje meseci, tudi za dvorano je ministrstvo za šolstvo in šport poslalo svojega strokovnjaka, ki je dodal konstruktivne pripombe, tako da bo dvorana lahko sprejela 1000 gledalcev za košarkarsko tekmo (možnost za pregrade za tri košarkaška igrišča). Prav tako so navezani stiki z ministrstvom za šolstvo in šport glede financiranja, zato je potrebno referendum za samoprispevek izpeljati še v letošnjem letu, če hočemo računati na sredstva iz državnega proračuna za leto 1997, še posebno so ta sredstva važna za pomlad, ko naj bi se pričela dela.
Odločitev o referendumu pa je predvsem politično dejanje, kjer naj bi vse stranke v občini Vrhnika imele poglavitno vlogo pri prepričevanju in razlaganju nujnosti graditve nove šole. Datum za referendum pa je nekako edini možen 8. december, ko bo, vsaj tako še kaže, vseslovenski referendum o volilni zakonodaji.
Med člani komisije seje razvila zanimiva in konstruktivna razprava, katero lahko strnemo v naslednja mnenja, pripombe
in trditve:
- glede na materialno in tudi politično stanje v tem trenutku bo potrebno ljudi prepričevati z argumenti,
- nova šola je vsekakor potrebna, tudi za zagotovitev boljšega standarda našim otrokom -učencem,
- čeprav je malo časa za refe-
od celotnih sredstev, zbranih iz samoprispevka)
- anketa, objavljena v prejšnji številki Našega časopisa je bila podana z resničnimi podatki, takimi kot so bili zbrani na terenu,
- ljudem bo potrebno o porabi sredstev iz samoprispevka sproti polagati račune ter jih
Prvo zasedanje komisije za pripravo referenduma je slikal župan.
Maketa nove šole in pripadajoče infrastrukture s športno dvorano.
rendum (predviden 8. december), bo potrebna velika politika za prepričevanje ljudi in za zagotovitev udeležbe na referendumu,
- glede dvorane pa bo ta prav gotovo popravni izpit, saj so bile pred 20. leti obljube za dvorano velike, pa si poglejmo, kakšna je:
- res so ljudje apatični za volitve, vendar pa je referendum naš, odločali se bomo o perspektivi naših otrok in to naj bo zagotovilo za udeležbo in uspeh referenduma,
- ob uspehu na referendumu bo tudi osnovna šola Log Dra-gomer dobila prepotrebna zunanja športna igrišča (cca 20 %
NAS ČASOPIS
Naš časopis izhaja enkrat mesečno za občine Vrhnika, Borovnica, Dobrova-Horjul-Polhov Gradec in Brezovica in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Uredništvo: Tone Janežič (v. d. odgovornega urednika), Simon Seljak (novinar in organizator). Naslov uredništva: Naš časopis, Tržaška cesta 1, '1360 Vrhnika. Uradne ure za stranke: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 11. ure. Telefon uredništva: (061) 756 224 ali h.c. 755 121, int. 222 in 291. Telefax: (061) 755 158. Urednik je dosegljiv ob sredah popoldne na telefon (061) 631 567.
Gradivo za brezoviške strani sprejema Časopisni svet občine Brezovica, Tržaška 390, 1351 Brezovica, telefon ali telefaks 653-223.
Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase po 650 SIT, na prvi in zadnji strani dvojno. Oglasi za kulturno-zabavne in športne prireditve z vstopnino po 400 SIT za cm v stolpcu. Zahvale so po enotni ceni 10.000 SIT. Mali oglasi so brezplačni. Oglase lahko naročite pri sodelavcu Našega časopisa, pomagali vam jih bomo tudi oblikovati. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkov propagandnih sporočil.
Po mnenju pristojnega organa je Naš časopis informativni proizvod, za katerega se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov.
Grafična priprava in prelom: Grafika, Novo mesto, p.o. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana.
pravilno obveščati,
- sredstva bodo morala biti stalno v vpogled javnosti in jih uporabljati strogo namensko po programu,
- če želimo, da bo država primaknila svoj delež, je potrebno referendum izpeljati še letos,
- če imamo sedaj največjo šolo v Sloveniji, z dvoizmenskim poukom, popravimo standard našim otrokom z novo šolo.
Na koncu razprave pa so se izoblikovala enotna stališča vseh prisotnih članov komisije:
• Nova šola na Vrhniki je potrebna, saj bomo s tem zagotovili normalno dober standard našim otrokom, ter možnost zagotovitve pridobitve znanja vsem našim potomcem,
• Za pripravo referenduma o samoprispevku bo potrebno vložiti precej politične modrosti, da se bo ljudi prepričalo z argumenti o nujnosti uspeha, ki bo zavezal tudi državo, da bo prispevala svoj del sredstev,
• Potrebno pa bo zagotoviti, da bo denar šel res za šolo, za sprejeti program investicij, da se bo z denarjem skrbno ravnalo ter ljudi sproti obveščati o uporabi teh sredstev, kar je glavni motiv za pridobitev zaupanja občanov občine Vrhnika,
• Referendum naj bi bil 8. decembra, za kar naj bi se odločili tudi svetniki občine Vrhnika na svoji naslednji prvi seji.
Od posameznih članov komisije smo na našo prošnjo, prejeli naslednje izjave, kaj si mislijo o novi šoli ter o uvedbi samoprispevka za njeno graditev.
S.S.
Nedeljski DRUŽINSKI sprehodi
1. gradbena, obrtniška in instalacijska dela na objektu nove šole in športne dvorane
v površini 5.366 m2
2. notranja oprema, učila, inventar, projekti PGD in PZI, inženiring, komunalno opremljanje ter ostali stroški
3. pridobitev zemljišča, plačilo spremembe namembnosti, preobremenitev terena, geodetske meritve, geomehanske meritve, izdelava ZN, izvedba natečaja
565.600.000,00 SIT
243.056.000,00 SIT
171.328.500,00 SIT
SKUPNA OCENJENA VREDNOST INVESTICIJE
979.984.500,00 SIT
Predvideno zagotavljanje sredstev za izgradnjo nove šole
1. Sredstva Občine Vrhnika 685.990.000,00 SIT
2. Sredstva R Slovenije MŠŠ 293.994.500,00 SIT
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo prispevka za investicije v šolstvo za območje Občine Vrhnika do leta 2000 obsega program gradnje šole in športne dvorane ter gradnjo zunanjih športnih površin pri OŠ Log Dragomer.
OSNOVNA ŠOIA "IjOG DRAOOMER"
PRliDVIimXA SK)HI'NA IOKIŠČA
Ocenjenavrednost zunanje ureditve in gradnje zunanjih športnih igrišč pri OŠ Log Dragomer - preddela, zemeljska deta - spodnji ustroj, zemeljska dela - zgornji ustroj, odvodnjavanjc, oprema in zaključna dela, hortikultura, je cca 47,5 mio SIT. Temu je treba prišteti še sredstva za pridobitev zemljišč, plačilo sprememb namembnosti, preprojektiranje ter pridobitev potrebne dokumentacije.
Projekt, ki ga je oktobra 1985 za takratnega investitorja Temelj-notelesno kulturno skupnost Vrhnika izdelal takratni Zavod za načrtovanje Vrhnika, obsega naslednja športna igrišča: tekaško stezo s štirimi programi dolžine 100 m, prostor za skok v daljino, višini in met krogle, rokometno oz. košarkaško igrišče ter krožno tekaško stezo ter igrišče z igrali za nižjo stopnjo. S sektorjem za šport na Ministrstvu za šolstvo in šport usklajujemo obstoječi projekt z danes veljavnimi normativi in standardi oz. z zahtevami sodobne devetletke.
Za izvedbo tega dela programa bo namenjenih cca 20 % sredstev zbranih s prispevkom za investicije v šolstvo.
TONE JESENKO:
Zakaj samoprispevek za izgradnjo nove šole na Vrhniki?
Način zagotavljanja sredstev za gradnjo novih, adaptacij starih, oziroma širitev obstoječih objektov na področju vzgoje, izobraževanja in športa je pač tak, kot je bil predstavljen v zadnji številki NČ. Nesporno je dejstvo, da iz sredstev občinskega proračuna ni mogoče pokriti deleža, ki ga mora pri izgradnji šole zagotovoiti občina. Nič kolikokrat sem na raznih mestih že slišal poluradne informacije o kakovosti predznanja učencev OŠ Ivana Cankarja, ki ga ti prinesejo v najrazličnejše srednje šole. To nedvomno drži.
Drži pa tudi, da je OŠ Ivana Cankarja ena redkih šol, ki to kakovost dosega v pogojih dvo-izmenskega pouka. Zakaj hiteti?
Predvsem zaradi sredstev, ki jih za izgradnjo zagotavlja Ministrstvo za šolstvo in šport.
Preživelost referendumov, samoprispevkov......
Mnogi se strinjamo, da so zgoraj navedeni pojmi dediščina samoupravnega socializma. To drži.
Toda, ali nam krajevni samoprispevki, ki v tem hipu uspešno potekajo ne dokazujejo, da si višjega družbenega standarda s čakanjem na pomoč države ni mogoče zagotoviti, še posebej z liberalno miselnostjo prežete vlade, kateri smo in se bojim, da bomo še nekaj časa priča.
Veliko je že bilo samoprispevkov, veliko narejenega, pa tudi nekaj nepravilnosti, ki so ljudem vzele zaupanje v samoprispevek. Teh ne bo več, kar z vso avtoriteto in odgovornostjo zagotavljata župan in občinski svet. Včasih si rečemo: Poglejte staro šolo na Vrhniki! Jelovšek jo je zgradil za 100 let. Res jo je, toda ali sam? Zgradili so jo naši predniki, brez referendumov, brez samoprispevkov ampak kako drugače. Mar ne bi bilo lepo, ko bodo naši zanamci govorili: Poglejte, naši predniki so si na prelpmu tisočletja kljub propadajočemu gospodarstvu, krizi, upalu graditi šolo za naslednjih 100 let. Zakaj jo ne bi tudi mi?
HELENA HREN-VENCELJ
Nova osnovna
šola
»Pred odločitvijo o gradnji nove osnovne šole na Vrhniki je bilo veliko razprav o tem ali jo sploh potrebujemo, ko pa vemo, da smo Slovenci narod, ki se stara, da se v naši državi rodi komaj 1,3 otroka na žensko in bi z 60% povečano rodnostjo komaj povečali število rojstev na raven enostavne obnove prebivalstva. Sočasno smo tudi država, ki 6-krat več vlaga v staro generacijo kot v mlado. Nekateri trdijo, da je to »nenamensko trošenje denarja«, da bi morali najprej s »kriteriji dokazati upravičenost take naložbe«. Taka ramišljanja nas vračajo za 100 let nazaj, ko so se odločali ali sploh potrebujejo tako veliko šolo, ko je bilo otrok na tedanji Vrhniki komaj za eno tretjino velikosti predvidenih šolskih prostorov, ko tudi ni bilo denarja za tako obsežno naložbo, ljudem pa se zanesljivo ni godilo bolje kot se nam danes. Kljub temu so naši predniki zgradili šolo, kije še danes funkcionalna in nam v ponos, ker so se zavedali kako pomembna je izobrazba.
Naša sedanja osnovna šola že nekaj časa ne more nuditi otrokom tega, kar bi jim lahko. Osnovna šola Ivan Cankar je največja v državi, ena redkih, ki še ima dvoizmenski pouk in za devetletko, ki se mora začeti v nekaj letih, enostavno ni prostora.
Podpiram projekt nove osnovne šole, ker smatram, da ima izobrazba in izobraževanje prednost pred drugimi potrebami-Kljub temu, da nekateri trdijo, da samoprispevek ni demokratična oblika pridobivanja sredstev, je to naložba v našo prihodnost, za katero se moramo truditi predvsem mi sami.«
RICHARD BEUERMANN
Znanje gibalo napredeka
Največja slovenska osnovna šola je vrhniška Osnovna šola Ivana Cankarja. Prostorska stiska narekuje dvoizmenski pouk na razredni stopnji. Na večini osnovnih šol po Sloveniji otroci obiskujejo pouk le v dopoldanskem času. Skrajni čas je že, da tudi našim otrokom in njihovim učiteljem omogočimo enak standard.
Če upoštevamo dejstvo, da bo v prihodnjih letih osnovnošolsko izobraževanje devetletno, je jasno, da je izgradnja nove osnovne šole nujna. Država oziroma ministrstvo za šolstvo in šport bo pri financiranju šole sodelovalo s približno enotret-jinskim deležem.
Občina z omejenimi proračunskimi sredstvi ne more pokriti manjkajočih dveh tretjin. Gradnja osnovne šole brez participacije Vrhničanov bi zavrla vse ostale potrebne investicije na področju komunalne in prometne infrastrukture, zato podpiram razpis referenduma o samoprispevku.
Odločitev, da se bo del s samoprispevkom pridobljenih sredstev namenil za izgradnjo športnih objektov pri Osnovni šoli Log-Dragomer, se mi zdi pravilna in poštena.
Menim, da se večina občanov zaveda, da je znanje gibalo napredka ter da se vložek v izobraževanje vedno obrestuje.
Richard Beuermann
USPEŠNA VAJA POTRES »VERD 96«
Več kot 200 pripadnikov civilne zaščite sodelovalo pri reševanju
»Skupaj proti kriminalu«
Prvi so do delno porušene Maroltove domačije prišli domači gasilci iz Verda ter pričeli gasiti ogenj.
Goste vaje je v štabnem šotoru sprejel poveljnik štaba skupno z načrtovalcem vaje, ki sta jim obrazložila celoten koncept vaje.
Prvega ranjenca je ekipa prve pomoči na nosilih odnesla do interventnega vozila.
V zadimljenem prostoru je bil vstop možen samo z zaščitnimi dihalnimi aparati, oba gasilca sta nalogo odločno opravila in po nekaj minutah našla ranjenca.
Ranjenca, ki so ga potegnili iz dima, je pregledala zdravnica.
Ura se je v soboto, 19. oktobra ustavila ob 14.10, ko je območje Verda zajel potres sedme do osme stopnje po MSK. To je bila samo predpostavka za pri-četek občinske vaje sistema zaščite, reševanja in pomo« »Verd 96«.
Ob potresu je prišlo do delne poruškve objekta Maroltove domačije, izpada električne energije, izpada telefonske centrale na Vrhniki, ob rušenju je bila poškodovana električna napeljava, zato je nastal požar, ki je ogrožal bližnja gospodarska poslopja, v porušenem delu Maroltove domačije je bilo tudi nekaj ranjencev v višjem nadstropju, kleti v prostoru, kjer seje od požara močno dimilo.
Na kraj dogodka so najprej prišli domači gasilci gasilskega društva Verd. Zaradi izpada električne energije tudi ni bilo danega zvočnega signala za potres in požar, zato so se gasilci zbrali na podlagi samosklica. Ti so pričeli gasiti požar na Marol-tovi domačiji ter reševati stanovalce iz stanovanjskih prostorov. Vsled katastrofalnega potresa in možnosti večje širitve požara, se je s samosklicem zbral štab civilne zaščite občine Vrhnika, ki je nemudoma priklical tudi župana občine Vrhnika Vinka Tomšiča. Poveljnik civilne zaščite Janez Donik sije skupno s sodelavci v štabu ogledal teren, kjer je bila delna porušitev stanovanjske hiše, požar na objektu, zasuti trije stanovalci, od tega eden v drugem nadstropju. S situacijo na terenu je poveljnik civilne zaščite seznanil župana ter se odločil za aktiviranje najprej enote prve pomoči Civilne zaščite, Rdečega križa in Karitasa, nato interventno ekipo Zdravstvenega doma Vrhnika z zdravnico, vse operativne enote gasilskih društev iz občine Vrhnika in občine Borovnica, ekipo planincev -jamarjev za reševanje iz ruševin, ter nazadnje policijsko postajo Vrhnika za zavarovanje širše okolice prizadetega področja. Vsa pozivanja so bila izvedena preko mobitela in pozivnikov.
Med tem časom, ko so se zbrale vse poklicane enote, so domači gasilci gasili požar ter ga le delno lokalizirali. Akcijo gašenja in reševanja je nato prevzel vodja intervence Pavel Biz-jan, kije tudi poveljnik Gasilske zveze Vrhnika. Enote gasilcev je razporejal po potrebi za nadaljevanje gašenja požara na Ma-roltovi domačiji ter za varovanje okoliških hiš in gospodarskih poslopij pred možnim požarom.
Še pred prevzemom vodstva intervence ter pričetkom prihoda operativnih gasilskih enot občin Vrhnika in Borovnica so v štab civilne zaščite, ki je bi nastanjen v vojaškem šotoru, v bližini porušenega področja, prišli številni gostje iz sosednje občine Logatec z županom na čelu, predstavniki občinske gasilske zveze Vrhnika in oddelka za obrambo ter ostali gostje. Poveljnik štaba jih je pozdravil ter jih seznanil z samo vajo. Namestnik poveljnika štaba Viktor Razdrli, kije bil tudi načrtovalec vaje in je v občini Vrhnika zadolžen za civilno zaščito, pa je prisotne seznanil z vsemi konkretnimi aktivnostmi in načrtom zaščite, reševanja in pomoči pri konkretnem potresu Verd 96. Nato so si gostje, nadaljevanje vaje, tudi z zanimanjem ogledali.
V akcijo so morali nato stopiti člani ekipe prve pomoči, ki so iz ruševin izkopali prvega ranjenca s poškodovano hrbtenico in okončinami. Z nosili so ga prenesli na »postajo« prve pomoči, kjer je zdravnica ugotovila resne poškodbe ter ga z interventnim vozilom poslala v bolnišnico.
V kletnem prostoru se je močno dimilo, tam je bil tudi
Takole pa je ekipa planincev Pod skalco spuščala ranjenca iz višine.
Uradni zaključek vaje je bil pred gasilnim domom G D Verd, kjer je bil zaključni zbor vseh ekip in udeležencev vaje teh pa je bilo okoli 210.
O uspešnosti vaje je vodja intervence Pavle Bizjan poročal županu Vinku Tomšiču pred zbranim občinskim štabom.
Policisti že dalj časa ugotavljajo, da priče in očividci različnih kaznivih dejanj vse pogosteje želijo ostati anonimni, zlasti pa zavračajo, da bi se kot priče pojavljali na sodišču. Razlog za to je v tem, da ima osumljenec oziroma storilec možnost spoznati njihovo identiteto ter na tej podlagi v bojazni, da bi se storilec nad njimi maščeval ali izvajal kakršnekoli pritiske nanje. Tako ostaja policija vse bolj osamljena z omejeno količino informacij.
Policija pa za svoje uspešno delo nujno potrebuje informacije, na podlagi katerih načrtuje aktivnosti za raziskavo posameznih kaznivih dejanj ali za odkritje in prijetje njihovih storilcev. Upoštevajoč, da državljani vedo za vrsto za policijo pomembnih informacij, ki bi prispevale k uspešnim preiskovalnim dejanjem in dejstvo, da smo vsi odgovorni in zainteresirani za večjo varnost, smo se v Upravi za notarnje zadeve Ljubljana odločili, da uvedemo telefonsko številko, na katero lahko državljani pokličejo in policiji posredujejo informacije ter pri tem ostanejo anonimni.
S pomočjo anonimnih klicev na tel. št. 080- 1200, kije zaSdi-catelje brezplačna, želimo vzpostaviti z. državljani boljši stik in jih motivirati za posredovanje informacij. Številka je na voljo 24 ur na dan. Na številko pričakujemo informacije o kaznivih dejanjih, storjenih na območju UNZ Ljubljana in njihovih storilcih. Projekt poteka pod geslom »NE ZANIMAJO NAS VAŠI OSEBNI PODATKI, AMPAK PODATKI O KAZNIVIH DEJANJIH« in smo ga za obdobje 6 mesecev poskusno uvedli s 1. oktobrom 1996.
Začetni rezultati so ugodni, saj je bilo v prvem tednu izvajanja projekta sporočenih preko 90 informacij. Kaže pa tudi na to, da ljudje čutijo odgovornost in so pripravljeni pomagati, če se jim pri tem ni potrebno osebno izpostavljati. Že sedaj lahko rečemo, da smo dobili vrsto pomembnih informacij, ki bodo prispevale k raziskavi posameznih kaznivih dejanj, še več pa jih pričakujemo v bodoče.
MNZ
zasuti ranjenec. Dva gasilca z potrebno zaščitno dihalno opremo sta po desetih minutah v zadimljenem prostoru našla ranjenca ter ga predala ekipi prve pomoči. Oba gasilca z dihalnima aparatoma sta resnično od vseh navzočih prejela zaslužen aplavz.
Tudi reševalna ekipa planincev-jamarjev je iz drugega nadstropja izpod ruševin rešila šc tretjega ranjenca, katerega je ekipa prve pomoči oskrbela.
S tem pa je bila vaja nekako tudi končana. Poveljnik gasilcev je še preveril stanje pri vseh gasilskih enotah ter odredil pospravljanje gasilske opreme. Poveljniku občinskega štaba pa je poročal o poteku akcije gašenja, reševanju in pomoči. Ekipa planincev jamarjev je na koncu v bližini Matjaževke Pod skalco prikazala resnično reševanje ranjenca iz višine odnosno stene.
Uradna zaključitev vaje pa je bila pred gasilnim domom v Verdu, kjer je bil postroj vseh enot, ki so sodelovale v uspešni akciji Verd 96. Vodja intervence Pavle Bizjan je županu predal raport o uspešni vaji.
Župan pa je zbranim spregovoril ter se jim zahvalil za sodelovanje z polno številno udeležbo, kar priča da so vsi pripadniki občinske civilne zaščite vajo resno sprejeli ter dokazali, da so v vsakem trenutku pripravljeni pomagati sočloveku, ga zaščititi in reševati ob različnih katastrofalnih nesrečah.
S.S.
Izjava poveljnika 0ŠCZ Janeza Donika:
Potresni sunki na območju Slovenije v zadnjih dneh so vaji »VERD 96« dali še posebno avtentičnost. Odziv je bil popoln. Uspešno smo preverili aktiviranje in delovanje sistema zaščite in reševanja. V reševanje »žrtev potresa« so se na poziv štaba CZ občine Vrhnika vključili pripadniki prostovoljnih gasilskih društev Vrhnika in Borovnica, GZ Vrhnika, NZD občinskih enot CZ ter vrhniške policije. Posebnih težav ni bilo in občinski štab CZ ocenjuje, daje namen občinske vaje »Verd 96«, preveriti in izpopolniti priprave na potres ter ugotoviti, kako je sedanji sistem zaščite in reševanja pripravljen na to vrsto naravne nesreče, dosežen in da sojo prebivalci Vrhnike dobro sprejeli. Ponovno bi se želel v imenu OŠ CZ VSEM udeležencem vaje za njihovo požrtvovalnost iskreno zahvaliti!
Volitve
v državni zbor Republike Slovenije
NEDELJA, 10. november 1996
Občina Vrhnika in Borovnica spadata v m»»iiiiiik1 ujUjjOhčani obeh občin pa bodo volili v F8TOn*ffluTWC8u"M ki obsega območje vseh krajevnih skupnosti občine Vrhnika: Bevke, Blatna Brezovica, Dragomer-Lukovi-ca, Drenov Grič-Lesno Brdo, Log, Podlipa, Pokojišče, Sinja Gorica, Stara Vrhnika, Li-gojna, Verd, Zaplana in KS Breg, Center in Vas ter vse območje občine Borovnica z vsemi njenimi zaselki.
S. S.
Spoštovani bralci Našega časopisa, na naslednjih straneh vam predstavljamo nekatere stranke in posamezne kandidate, ki kandidirajo na območju izhajanja Našega časopisa, to
pa je za občine: Vrhnika, Borovnica, Brezovica in Dobrova, Horjul, Polhov Gradec.
Že na začetku pa vam posredujemo tri »Razglase« s seznami kandidatov z list kandi-
datov, o katerih se glasuje v posameznih volilnih okrajih, ki so jih sestavile volilne komisije volilnih enot na podlagi drugega odstavka 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor.
RAZGLAS
VOLITVE 1996
Na podlagi drugega odstavka 60. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, ŠT. 44/92 in 60/95) objavlja Volilna komisija 3. volilne enote s sedežem v Ljubljani, Adamič Lundrovo nabrežje 2, naslednji
SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR dne 10. novembra 1996
Številka volilne enote: 3
Številka volilnega okraja: 2
Sedež volilnega okraja: Tržaška cesta 1, Vrhnika V seznam so vpisani naslednji kandidati:
SNS
1. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA MIKLAVC MATJAŽ
2. SLOVENSKA OBRTNO PODJETINŠKA STRANKA
— SOPS
STANIČ GOJKO
3. DOMOLJUBNA ENOTNA UPOKOJENSKA STRANKA — LIGA ZA SLOVENIJO EUS — LZS STRAŽIŠAR DRAGO
4. NAPREJ SLOVENIJA — NPS KRALJ DANIJEL
5. LIBERALNA STRANKA — LS PRISTAVEC LEOPOLD
6. KRŠČANSKO-SOCIALNA UNIJA — KSU URŠIČ MARKO
7. REPUBLIKANSKA ZVEZA SLOVENIJE — RZS KAMENIK DAVID
8. SLOVENSKI FORUM IN DEŽELNI STRANKI: ZVEZA ZA PRIMORSKO — ZZP, ZVEZA ZA GORENJSKO — ZZG
BULC DRAGO
9. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA — SLS GOSTIŠA LEON
10. DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE — DS SELAN MILAN
11. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV
— ZL
WEISSBACHER-BARETIČ EVA
12. FRANC KLANČAR — KOPAVEL KLANČAR FRANC
13. NACIONALNA STRANKA DELA — NSD JERKIČ SEBASTJAN
14. ZELENI SLOVENIJE — ZELENI POVHE ALEKSANDRA
15. ZELENA ALTERNATIVA — ZELENA ALTERNATIVA SLOVENIJE — ZA
BOLE HERMAN
16. SLOVENSKA NACIONALNA DESNICA — SND HOJAN SILVESTER
17. NOVA STRANKA — NOVA PATERNOST MAGDALENA
18. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE — LDS BEUERMANN RICHARD
19. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI — SKD HREN VENCELJ DR. HELENA
20. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE —DESUS
KNEZ BORUT
21. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
— SDS
VEZJAK DR. MARJAN
22. KRISTJAN VERBIČ VERBIČ KRISTJAN
23. KOMUNISTIČNA PARTIJA SLOVENIJE — GČP POTOČNIK MEDARD
Glasuje se za enega (1) kandidata.
Številka: 006/35-92 Datum: 21. 10. 1996
Fedor Kosem, l.r. PREDSEDNIK VK 3. VE
POJASNILO
i.
Za kandidate in liste kandidatov . volilnega okraja bodo glasovali volivci, ki imajo stalno bivališče na območju novih občin Velike Lašče, Škofljica in Ig ter volivci, ki imajo stalno bivališče na območju bivših krajevnih skupnosti (leta 1992): Rakitna, Preserje, Vnanjc Gorice, Notranje Gorice in Barje.
II.
Za kandidate in liste kandidatov 6. volilnega okraja bodo glasovali volivci, ki imajo stalno bivališče na območju nove občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec ter volivci, ki imajo stalno bivališče na območju bivših krajevnih skupnosti (leta 1992): Brezovica, Kožarje, Brdo, Rožna dolina in Milan Česnik.
TAJNICA OVK 6. volil, okraja Marija Vidctič
RAZGLAS
VOLITVE 1996
Na podlagi drugega odstavka 60. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, ŠT. 44/92 in 60/95) objavlja Volilna komisija 3. volilne enote s sedežem v Ljubljani, Adamič Lundrovo nabrežje 2, naslednji
SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR dne 10. novembra 1996
Številka volilne enote: 3. Številka volilnega okraja: 3
Sedež volilnega okraja: Trg MDB 7, Ljubljana Vič Rudnik V seznam so vpisani naslednji kandidati:
1. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA — SNS BARTOLJ DAMIJAN
2. SLOVENSKA OBRTNO PODJETNIŠKA STRANKA
— SOPS
GOLMAJER DR. JOŽE
4. NAPREJ SLOVENIJA — NPS SVETEK MILAN
5. LIBERALNA STRANKA — LS FINK SERŠA MONIKA
6. KRŠČANSKO-SOCIALNA UNIJA — KSU MIHELČIČ MAJDA
7. REPUBLIKANSKA ZVEZA SLOVENIJE — RZS LOJEN ANTON
8. SLOVENSKI FORUM IN DEŽELNI STRANKI: ZVEZA ZA PRIMORSKO — ZPZ, ZVEZA ZA GORENJSKO — ZZG
KOCIJAN DR. MARKO
9. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA — SLS PODOBNIK MARJAN
10. DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE — DS VRHOVEC JANEZ
11. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV — ZL
LAVRINC DR. ANICA
12. FRANC KLANČAR — KOPAVEL KLANČAR FRANC
13. NACIONALNA STRANKA DELA — NSD JANEŽIČ PETER
14. ZELENI SLOVENIJE — ZELENI SEVER DAMJAN
15. ZELENA ALTERNATIVA — ZELENA ALTERNATIVA SLOVENIJE — ZA
GNIDOVEC VEKOSLAV
16. SLOVENSKA NACIONALNA DESNICA — SND HOJAN SILVESTER
17. NOVA STRANKA — NOVA BRECELJ ERIK
18. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE — LDS CVAHTE BOJANA
19. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI — SKD JURKOVIČ DR. JOŽE
20. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE — DESUS
LEVSTEK JOŽEF
21. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
— SDS
CIMPERMAN JANEZ
22. KRISTJAN VERBIC VERBIČ KRISTJAN
23. KOMUNISTIČNA PARTIJA SLOVENIJE MOHORIČ BOŠTJAN
GCP
Glasuje se za enega (1) kandidata.
Fedor Kosem, l.r. PREDSEDNIK VK 3. VE
Številka: 006/35-92 Datum: 21. 10. 1996
RAZGLAS
VOLITVE 1996
Napodlagi drugega odstavka 60. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, ŠT. 44/92 in 60/95) objavlja Volilna komisija 3. volilne enote s sedežem v Ljubljani, Adamič Lundrovo nabrežje 2, naslednji
SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR dne 10. novembra 1996
Številka volilne enote: 3
Številka volilnega okraja: 6
Sedež volilnega okraja: Trg MDB 7, Ljubljana Vič Rudnik
V seznam so vpisani naslednji kandidati:
SNS
1. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA ZIDAR MIROSLAV
2. SLOVENSKA OBRTNO PODJETNIŠKA STRANKA
— SOPS . TANKO JOŽE
4. NAPREJ SLOVENIJA — NPS ROJC VOJKO
5. LIBERALNA STRANKA — LS MALENŠEK DANIEL OTTO
6. KRŠČANSKO-SOCIALNA UNIJA — KSU MOZETIČ MARIJAN
7. REPUBLIKANSKA ZVEZA SLOVENIJE — RZS REMŠE JANEZ
8. SLOVENSKI FORUM IN DEŽELNI STRANKI: ZVEZA ZA PRIMORSKO — ZZP, ZVEZA ZA GORENJSKO — ZZG
MEZEG ZORAN
9. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA — SLS PODOBNIK MARJAN
10. DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE — DS BUH MARCEL
11. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV
— ZL
VADNAL DR. KATJA
12. FRANC KLANČAR — KOPAVEL KLANČAR FRANC
13. NACIONALNA STRANKA DELA — NSD GORENC TOMAŽ
14. ZELENI SLOVENIJE — ZELENI JOVAN BARBKA
15. ZELENA ALTERNATIVA — ZELENA ALTERNATIVA SLOVENIJE — ZA
FILIPIČ DR. METKA
16. SLOVENSKA NACIONALNA DESNICA — SND SMOLE IVANKA MARIJA
17. NOVA STRANKA — NOVA ŽIGON IVAN
18. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE — LDS KOZMIK VERA
19. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI — SKD ČEPAR DR. DRAGO
20. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE — DESUS
ŽIBERNA ANGELA
21. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
— SDS
VIDMAR MARJAN
22. KRISTJAN VERBIČ VERBIČ KRISTJAN
23. KOMUNISTIČNA PARTIJA — GČP POTOČNIK MEDARD
Glasuje se za enega (1) kandidata.
PREDSEDNIK VK 3. VE Številka: 006/35-92 Datum: 21. 10. 1996
Fedor Kosem, l.r.
Slovenska ljudska stranka m Slovenska ljudska strni ika
In govorilje: »Čemu naj primerjamo božje kraljestvo ali v kakšnipriliki naj ga ponazorimo ?Kakorgorčično zrno je, kije takrat, ko se vseje v zemljo, manjše od vseh semen na zemlji; ko pa se vseje, raste in postane večje kot vsa zelišča in dela velike veje, tako da morejo ptice neba prebivati v njegovi senci.«
Mr 4, 30-32
V skromnem trenutku brezizhodnosti, ki skorajda ni pritegnil zanimanja tedanjih oblastnikov, vzvišenih nad usodo malega človeka, je bilo 12. maja 1988 na ustanovnem zboru Slovenske kmečke zveze posejano drobno seme. V osmih letih je zrastlo v mogočno drevo Slovenske ljudske stranke, trdno zakoreninjeno v slovenski zemlji in dovolj močno, da klubuje izzivu časa.
Slovenska ljudska stranka gradi svoj program na tradicionalnih slovenskih vrednotah, ki temeljijo na zemlji, delu in družini. V vrednostnem smislu se navdihuje v krščanskem etosu, obenem pa spoštuje tudi tiste, ki so svetovnonazorsko drugače usmerjeni. Iz osnovnega vodila, da so vsi ljudje enakovredni in imajo enake pravice, izhaja njeno zavzemanje za strpnost in dialog.
Slovenska ljudska stranka ni stranka elit, saj posebno pozornost namenja reševanju problemov, ki vsakodnevno bremenijo slovenskega človeka. Prav to jo razpoznavno umešča v slovenski politični prostor in ji daje prepričljivost, zato ostaja najštevilčnejša slovenska politična stranka.
Slovenska ljudska stranka je usmerjena v prihodnost in temelji predvsem na opredeljevanju »ZA« in ne »proti«. S prepričanjem, da ima Slovenija dovolj potenciala v pridnosti in poštenosti svojih prebivalcev, je vedno pripravljena tvorno sodelovati pri vseh projektih, ki prinašajo napredek. Pri tem je v ospredju skrb za skladen razvoj vseh območij. Le poseljenost celotnega slovenskega prostora, ki jo
LEON GOSTfSA
Ne razkošje obljub, temveč le pošten odnos do dela in soljudi nam zagotavlja uspešno prihodnost. Kandidiram v volilnem okraju Vrhnika, Borovnica, na glasovnicah pa bo moja zaporedna številka 9.
MARJAN PODOBNIK, dipl. ing. predsednik Slovenske ljudske stranke
Zvestoba slovenstvu nas zavezuje, da stopimo skupaj, povežemo ustvarjalnost naših ljudi in tako zagotovimo prihodnost naših otrok. Hvala za vaše zaupanje. Kandidiram v volilnem okraju Ljubljana-Vič, Dobrova, Horjul, Polhov Gradec, Brezovica, na glasovnicah pa bo moja zaporedna številka 9.
lahko prvenstveno zagotovijo družinske kmetije, je temelj ohranjanja njegove pestrosti. Gospodarstvo mora sloneti na zdravih razvojnih jedrih podjetij in obrti ter priznavanju pomena tehnične inteligence. Uspešnost razvoja temelji tudi na našem odnosu do kulture in jezika, ki sta temelj slovenstva. Šolski sistem naj zato poleg posredovanja znanja posveča pozornost tudi vzgoji za vrednote.
Slovenska ljudska stranka zagovarja tak sistem plač, ki ustrezno nagrajuje delo, znanje in izobrazbo. Minimalna plača, določena z zakonom, mora omogočati »človeka dostojno življenje«. Isto velja za najnižje pokojnine. Davčni sistem naj pravično bremeni državljane glede na njihovo materialno in socialno stanje, davčna politika pa naj pomaga družinam z več otroki.
Slovenska ljudska stranka ocenjuje, da je Slovenija še daleč od pravne države, v kateri bi bili pred zakonom vsi enaki. Reforma pravosodja je ostala na pol poti, saj si vladajoča politika prizadeva podrediti sodno vejo oblasti. Gospodarski kriminal, ki je logična posledica tega stanja, ne more in ne sme ostati prikrit.
Svojo mednarodno politiko mora Slovenija graditi na suvereni državniški drži in pri vključevanju v razne skupnosti slediti predvsem interesom države in vseh svojih državljanov. Zamejci, zdomci in izseljenci so enakopraven del slovenskega narodnega telesa.
Spoštovana volivka, cenjeni volivec.
Vaš glas na volitvah bo kakor drobno seme, ki bo skupaj z drugimi spolzelo skozi sejalčeve roke na njivo jutrišnjega dne. Od vaše opredelitve bo odvisno, kdo in kako jo bo obdeloval. Vaš glas ZA Slovensko ljudsko stranko bo izraz Vašega prepričanja v vrednote, kijih zagovarja in zaupanja, daje v naslednjih letih sposobna oskrbovati posevek v dobro vseh. Da slovensko drevo zacvetelo nam bo.
Za Slovenijo z ljubeznijo
ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV
EVA WEISSBACHER-BARETIC
Odločitev za program politične stranke je za vsako volivko in volivca težavno politično vprašanje. V marsičem so si predvolilne obljube podobne, saj vse stranke startajo na volitve z enim samim ciljem — doseči največje možno število glasov. Pa vendarle se lahko skozi leta, ko spremljamo naše politično prizorišče, prepričamo, da nekatere stranke za danimi obljubami tudi stojijo. Združena lista je od svojega nastanka dalje stranka, ki se bori za socialno državo. Je stranka, kije proevropsko usmerjena in se zavzema za pravico do abortusa, kot tudi za šolstvo brez cerkve in ideologij. Priznavamo vrednote NOB in se v svojem programu odločno borimo za pravice mladih, žensk in delavcev. V državnem zboru glasujemo proti povečanju poslanskih plač in proti volilnim referendumom, ki jih stranke vlagajo nekaj mesecev pred volitvami, da bi z ustvarjanjem zmede med volivci pridobile nekaj poceni volilnih .točk.
Stranke najmočnejše svetovne politične organizacije Socialistične In-ternacionale so se že prepričale o naših vrednotah. 11. septembra letos so nas sprejele v svoje polnopravno članstvo in nam na ta način izkazale zaupanje. Zaupanje pa je tisto, kar
potrebujemo tudi od Vas, draga volivka in volivec, saj bomo le na ta način sposobni dosledno stopati po svoji poti in uresničiti cilje, ki smo si jih zastavili.
Ne bomo se spremenili! Delali bomo enako dobro in še bolje kot doslej!
Vam presedajo samopašnost in grobost novih bogatašev in lastniške jare gospode?
Nimate več nobene besede na delovnem mestu?
Vas skrbi, ker se nam obeta krivično in brezčutno življenje?
Ste zaskrbljeni, ker se vašim otrokom zapirajo vrata do znanja?
Ste v skrbeh, kako boste preživeli jesen življenja?
Če je vaš odgovor DA, potem je čas, da se združimo levo zgoraj, saj imamo skupen cilj.
Me želite bolje spoznati? V petek, 8. 11. 1996, Vas vabim pred PTC Loka na prijeten klepet ob kozarčku.
Vabljeni vsi, ki vam srce bije levo zgoraj!
SLOVENSKI FORUM
3. VOLILNA ENOTA
I
2. volilni okraj DRAGO BULC
Bogata Slovenija
SLOVENSKI FORUM GRE V BITKO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ SLOVENIJE:
— DA BO TUDI TISTI, KI BO IMEL NAJMANJ, DOSTOJNO ŽIVEL,
— DA NAM VSE, KAR SMO DESETLETJA USTVARJALI, NE BODO POBRALI LE REDKI IZBRANCI,
— PROTI NAMERNEMU UNIČENJU SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA,
— DA BO ZAKON ZA VSE ENAK, DA BO TUDI PRAVICA ZA VSE ENAKA,
— DA KVALITETNA ŠOLA, ZDRAVSTVO IN POKOJNINA NE BODO LE ZA BOGATE,
— DA BOMO TURIZEM IN ZDRAVJE ZNALI PONUDITI IN PRODATI TUJCEM,
— DA BO POLITIKA DELALA ZA LJUDI, NE SAMO ZA SVOJO KORIST!
LJERKA BIZILJ, DRAGO BULC, ZORAN MEZEG, DR. MARKO KOCIJAN
3. volilni okraj
Dr. MARKO KOCIJAN
6. volilni okraj ZORAN MEZEG
SAMO VI, VOLIVCI, BOSTE ODLOČILI! NE ZAPRAVITE DRŽAVE!
PREDSTAVITEV KANDIDATA — JANEZ JANŠA NA VRHNIKI 120-LETNICA ROJSTVA IVANA CANKARJA
To leto, leto 1996, je za nas socialdemokrate posebej pomembno. Zaradi volitev. Pa tudi zaradi dejstva, da letos proslavljamno 100-letnico ustanovitve prve socialdemokratske stranke na Slovenskem, obenem s 120-letnico rojstva največjega slovenskega pistelja in priznanega socialdemokratskega misleca, našega slavnega rojaka Ivana Cankarja. Ti obletnici smo vrhniški socialdemokrati proslavili tako, da smo skupaj z našim predsednikom Janezom Janšo položili venec k njegovemu spomeniku na Vrhniki.
Če primerjamo naš čas in Cankarjev čas, ugotovimo presenetljivo dejstvo, da imata obe obdobji veliko skupnega —veliko več, kot bi lahko sodili na temelju časovne distance. Boj za neposredno volilno pravico, boj proti velikim socialnim razlikam, boj proti pridobitniš-tvu za vsako ceno, boj proti surovemu izkoriščanju ljudi in naravnih virov brez omejitev, proti ideološkemu obračanju po vetru brez vsake morale in še marsikaj skupnega bi lahko našli. Ta dejstva samo potrjujejo, kako zelo času primerna je še danes misel Ivana Cankarja.
Kandidat SDS za državnozborovske volitve, dr. Marjan Vezjak, je bil javno predstavljen 20. oktobra na dveh prireditvah: v Borovnici in na Vrhniki. Obe sta bili dobro obiskani. Kandidat je predstavil svoj predvolilni program, zapisan v obliki akcijskega načrta, s katerim se lahko občini Vrhnika in Borovnica vključita v projekt Svetovne zdravstvene organizacije »Zdrava mesta«. V prejšnji številki »Našega časopisa« gaje kandidat podrobneje predstavil v članku pod naslovom «Vrhnika — Zdravo mesto« Pa poglejmo glavne poudarke tega akcijskega načrta (glej Program kandidata SDS).
Obe predstavitvi sta ob živahni diskusiji hitro minili. Bili sta izrazito kulturno obarvani. Priznani interpret Ivana Cankarja — Tone Kuntner, folklorna skupina z Drenovega Griča in Moški peski zbor iz Borovnice, so poskrbeli za slavnostno in domoljubno vzdušje. Posebni pečat pomenu obeh prireditev pa je s svojo osebno udeležbo izkazal tudi Janez Janša.
Pa poglejmo, kako je Ivan Cankar nagovoril volivce davnega leta 1907.
Volivci!
Ne v strahopetnih besedah, ne v praznih obljubah —temveč jasno in razločno govori socialna demokracija. Socialna demokracija je edina resnično neodvisna in zato edina resnično močna stranka. Dne 10. novembra 1996, boste oddali svoj glas, volili boste poslanca po tisti za vse enaki pravici, ki nam gaje priborila socialna demokracija. Komu boste izročili svoje zaupanje in svoj blagor, komu boste dali svoj glas?
Ivan Cankar: »Mislim, daje čas prišel«. Da, prišel je čas. Prišel je čas za spremembe, zato dodajmo svoj lastni doprinos k njihovi realizaciji. Za naš boljši jutri, predvsem pa za boljši jutri naših otrok. Garancija za pravno in socialno državo je le ena: to je stranka SDS. Zato moramo voliti SDS!
Janez Janša in dr. Marjan Vezjak sta odgovarjala na vprašanja poslušalcev
ČAS JE ZA SPREMEMBE!
Volitve v neki državi oziroma družbi, ki izhaja iz načel demokracije, predstavljajo tisti pomembni trenutek, ko ljudstvo pove, ali je dosedanja oblast izpolnila dane obljube in uresničila pričakovanja državljanov. Za nas, Slovence, imajo te volitve še večji pomen, saj smo se leta 1990 na prvih demokratičnih volitvah večinsko odločili za parlamentarno demokracijo, socialno tržno gospodarstvo ter za opustitev »pridobitev« komunistične revolucije. Takšna so bila tudi pričakovanja večine tistih, ki smo se na zgodovinskem plebiscitu istega leta odločali za samostojno Slovenijo.
Po šestih oziroma štirih letih ugotavljamo, da je resničnost zelo različna od tistega, kar smo pričakovali. O demokraciji nam delijo lekcije tisti, ki so še pred kratkim prisegali na, seveda kontroliran, »pluralizem samoupravnih interesov«. Novi — stari oblastniki so poskrbeli, da so za fasado demokracije ostale »pridobitve« komunistične revolucije nedotaknjene: lastninjenje v gospodarstvu se načrtno zavira, podjetja drugo za drugim padajo v stečaj ter jih tako poceni kupujejo tisti, ki so si v tem času na nepošten način prigrabili dovolj denarja, ali pa tujci. Družinske kmetije ostajajo le na hribovskih manjvrednih predelih, na dobri zemlji pa še naprej gospodarijo različni agrokombinati, lokalno samoupravo omejuje državna uprava, skoraj vsi mediji so kontrolirani, tako kot so bili kontrolirani v svinčenih časih, o zakonodajni in sodni oblasti, pa ni vredno izgubljati besed. Najbrž bi težko našli še kakšno državo, kjer ima parlament, po javnomnenjskih raziskavah, štirikrat manjši ugled od policije. Temu se ne moremo čuditi, če vemo, da v parlamentu sprejmejo veliko protiustavnih zakonov, čeprav so med poslanci celo profesorji ustavnega prava in njihovi diplomanti. Naj omenimo le najbolj očitno kršitev ustave v zvezi z referendumsko zgodbo, ko sije parlament prilastil tisti del oblasti, ki po ustavi pripada ljudstvu. V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami (člen 3). Iz načela
suverenosti pa izhaja ustavna pravica sodelovanja pri upravljanju javnih zadev (člen 44). Ta primer je zrel za obravnavo na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. O tem je govoril tudi predsednik ustavnega sodišča in med drugim ugotovil, da pravna varnost slovenskih državljanov že od leta 1980 ni bila tako ogrožena, kot je danes.
Kaj pa zgodba o uspehu? O tem lahko povedo največ tisti, ki so brez službe in tisti, ki že več mesecev nimajo plač in so tako izrinjeni na družbeno obrobje. Država se je razbohotila, državnih uslužbencev je vedno več. Slovenci zgroženo opazujemo bliskovito naraščanje malega in še zlasti velikega kriminala. O podkupljivosti naših poslovnežev vsake vrste pišejo že v nemških časopisih, pred kratkim pa je bilo v ruskem časopisu Izvestja objavljeno, da je Slovenija — republika na sončni strani Alp — raj za rusko mafijo. Sodnikom, ki si upajo obsoditi katerega od kriminalcev, nastavljajo bombe. Sredi Ljubljane državljani z bliskovito pridobljenim državljanstvom in že 190-krat ugotovljenim kaznivim dejanjem, skupaj s svojimi pajdaši uprizarjajo prave strelske vaje.
Nobenega dvoma ni, daje napočil čas za spremembe.
Ne potrebujemo poslancev in funkcionarjev, ki si prizadevajo pridobiti čimveč privilegijev, ampak poštene ljudi, ki jim bodo interesi vseh Slovencev pomembnejši od njihovih lastnih. Vsi kandidati za poslance na listi SDS so na konvenciji te stranke javno podpisali etični kodeks, v katerem so se zavezali, da bodo kot poslanci ali nosilci političnih funkcij pomagali odkrivati korupcijo, zavračali privilegije ter vedno delovali v skladu z ustavo in zakoni. Poleg tega pa zavezuje vsakega poslanca SDS tudi statut, po katerem mora pisno potrditi, da ni sodeloval s tajnimi službami totalitarnega sistema in se obvezati, da bo odstopil od funkcije poslanca, če bo zapustil stranko.
Stališče Sveta Evrope je jasno. Tisti, ki so sistematično zatirali človekove pravice in demokracijo, preprosto niso sposobni biti nosilci demokratičnih reform v novih demokratičnih razmerah.
To je zaporedna številka naše stranke in našega kandidata na volilnih listih za državnozborovske volitve dne 10. novembra 1996.
PROGRAM KANDIDATA SDS dr. MARJANA VEZJAKA V VOLILNI ENOTI VRHNIKA — BOROVNICA
Predlagam, da se občini Vrhnika in Borovnica vključita v projekt Svetovne zdravstvene organizacije »Zdrava mesta«. Naš kraj je že dalj časa ekološko in zdravstveno ogrožen. Krajani kažejo visoko stopnjo okoljske osveščenosti. Vendar niso imeli in nimajo dovolj vpliva, dovolj neposrednega soodločanja na zanje tako pomembne odločitve o okolju in prostoru, v katerem živijo in delajo.
Korake za dosego tega cilja lahko strnemo v naslednji akcijski načrt:
• formalna priključitev k projektu;
• izdelava strokovne ocene ogroženosti vrhniškega in borovniškega okolja.
Predlogi za rešitve:
• takojšnje reševanje številnih perečih okoljskih problemov, ki ogrožajo urejeno, lepo in zdravo okolje in kakovost življenja krajanov;
• ustvarjanje pozitivne klime za podjetnike, obrtnike in zadružnike, ki s kakovostnimi, tehnološko naprednimi in okolju prijaznimi programi ustvarjajo nova delovna mesta in doprinašajo k razvoju kraja;
• nova prometna ureditev;
• izboljšanje infrastrukturnih objektov s poudarkom na plinifikaciji, kanalizaciji, deponiji, čistilni napravi in vodovodu;
• uporaba okoljskega informacijskega sistema;
• uveljavitev pravne države, boj proti kriminalu, poprava že storjenih krivic;
• delovanje socialne države, zaščita delavca in upokojenca;
• podpora kmetu in slovenskemu podeželju;
• uveljavitev novega koncepta lokalne šole, vrnitev tradicionalnih vrednot življenja, podpora slovenski družini, mladinski programi;
Podrobnosti predstavljenega programa lahko preberete v glasilu »NAŠ ČASOPIS« iz oktobra tega leta.
Volitve so čas za spremembe!
Občinska odbora SDS Vrhnika in Borovnica
I
J. JANŠA je položil venec k spomeniku Ivana Cankarja, enega prvih slovenskih socialdemokratov.
Prof. dr. Helena Hren-Vencelj
Gospa prof. dr. Helena Hren Vencelj, v prejšnji številki Našega časopisa ste predstavili svoj volilni program v zelo strjeni obliki. Gospa doktor, kdo ste? Kje je Vaš dom? Kje ste zaposleni?
Sem ena izmed vrhniških občank, ki sije morala v povojnih razmerah, ko je ostala družina s šestimi otroci brez očeta, sama utreti pot v svet. Rojena sem bila na majhni kmetiji v Verdu in ta nam je nudila zelo skromno preživetje, dokler nisem bila dovolj stara, da sem postala delavka v lesni industriji. S pomočjo skromnega zaslužka dveh let, z enoletno občinsko štipendijo in dvoletno štipendijo Lekarne Ribnica na Dolenjskem, sem končala Srednjo farmacevtsko šolo. V drugem letu službovanja v Ribnici sem se vpisala na Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo, smer farmacija. V času študija sem se preživljala s priložnostnim delom pri Medexu, dokler nisem po naključju prišla na Medicinsko fakulteto, na Inštitut za mikrobiologijo. Tam sem ostala do upokojitve pred nekaj dnevi.
Po poroki sva bila z možem več let podnajemnika v Ljubljani. Ena izmed najbolj ugodnih priložnosti za človeka z malo denarja je bil nakup vrstne hiše v Janezovi vasi. Tja smo se preselili tisti dan, ko sem zagovarjala doktorat znanosti. Od tam smo se 12 let kasneje preselili v v Sinjo gorico. Zdaj sem torej Sinjegoričanka, vdova z dvema odraslima sinovoma.
Kako to, da ste se iz laboratorijev in od mikroskopov podali v razburkano politično življenje? Kako so sprejeli to Vašo odločitev Vaši najbližji? So Vam v oporo?
Na svojem poklicnem področju sem dosegla največ kar sem lahko. Bila sem že 7 let redna profesorica za mikrobiologijo in imunologijo in specialist medicinske mikrobiologije. Napisala sem več samostojnih publikacij ali sodelovala pri pripravi teh za študente medicine, stomatologije in drugih zdravstvenih poklicev. Objavila sem preko 150 strokovnih in raziskovalnih člankov in vsaj pol toliko prispevkov s strokovnih in znanstvenih srečanj. Bila sem učiteljica mikrobiologije na različnih strokovnih srednjih in visokih šolah. Od osnovanja Interfakultetnega magistrskega študija mikrobiologije pred dvajsetimi leti predavam tudi na tej stopnji, sem članica kolegija in bila tudi koordinator študija. V svoji karieri sem bila mentorica večih doktoratov znanosti, vsaj 20-tih magisterijev in diplom. Pomagala sem ustanoviti Zbornico laboratorijske medicine Slovenije in bila njena podpredsednica. Dolga leta sem delovala v Slovenskem mikrobiološkem društvu, bila tudi predsednica in članica drugih organov društva. Imenovana sem bila v Stalno strokovno službo Republiškega strokovnega kolegija za področje laboratorijske medicine pri Ministrstvu za zdravstvo in v Delovno skupino za pripravo nacionalnega programa za obravnavo bolnikov s spolno prenosljivimi boleznimi. Za ureditev strokovnih problemov v laboratorijski diagnostiki sem pripravila več osnutkov pravilnikov za Zbornico in za Ministrstvo za zdravstvo. Sodelovala sem pri organizaciji kongresov z mednarodno udeležbo, okroglih miz, bila pobudnik in organizator jugoslovanskega sestanka o klamidijskih infekcijah, ter treh Letnih mikrobioloških šol.
V preteklem letu sem začutila praznino, potrebo po neki novi aktivnosti, novem izzivu. Ta seje pojavil letos spomladi. Po posvetovanju s sinovoma, s katerima se poskušam o vseh odločitvah dogovarjati odkar sta odrasla, sem izziv sprejela. Odgovor na vprašanje o opori je torej pritrdilen.
Podali ste se na predvolilno potovanje v vse krajevne skupnosti. Ali morate kje odgovarjati tudi na očitke in napade na stranko SKD, katere kandidatka ste za poslanko v Državni zbor, zaradi premajhne glasnosti vaših poslancev v parlamentu, zaradi
Helena Hren Vencelj je ljubiteljica gora, kar priča tudi slika z vrha Rombana
njihove »nepokončne« drže ipd.?
Doslej je naše predvolilno popotovanje po krajevnih skupnostih potekalo brez zapletov, brez kakih posebnih očitkov na račun stranke. Ne vem ali so bili navzoči le naši somišljeniki ali pa sem jih z odkrito besedo prepričala, da stranka dela prav. Glede pokončne drže poslancev stranke SKD v parlamentu pa tole. Naša stranka ima v parlamentu 15 poslancev od 90, ki odločajo. Zato ni lahko doseči, da bi nek predlog naše stranke podprla večina poslancev. Naj navedem le primere glasovanj posameznih strank ob predlaganih ukrepih naše stranke glede družinske politike. Samo 2 od 7 poslancev stranke SLS sta podprla predlog o podaljšanem porodniškem dopustu, vsi drugi so bili proti, samo 3 od 6 poslancev SLS in 3 od 4 socialdemokratov seje izjasnilo v prid družinam, ko so razpravljali o tem, da naj bi se štipendije ne vštevale v dohodek družine in nazadnje, ob predlogu, ali se strinjajo, da se staršem za nego otrok do treh let otrokove starosti prizna delovna doba, je v škodo staršev glasovalo 20 od 21 liberalnih demokratov, vsi navzoči člani Združene liste in vsi SNS.
Koliko časa in kje ste se pripravljali na predvolilne dejavnosti?. Ali ste seznanjeni s problematiko v raznih krajevnih skupnostih, z razmerami, v katerih živijo begunci, s socialnimi problemi, z brezposelnostjo, s štipendiranjem nadarjenih študentov, z vračanjem premoženja, z ureditvijo Stare ceste ipd?
Postavili ste mi celo vrsto vprašanj, zato naj odgovorim po vrsti. S pripravami na volitve sem se začela seznanjati v maju, ko je Stanka SKD pričela z organiziranim izobraževanjem kandidatov. Ta »šola« je bila precej intenzivna, vsako soboto, ves dan. Stranka je na vsako srečanje povabila tudi enega od vplivnih ljudi evropskih krščanskih strank. Tako smo se srečali s predstavnikom Italije, predstavnikom avstrijskega in avstralskega parlamenta, z gostoma iz Nizozemske, kakor tudi z dr. Rodetom iz Vatikana, bili pa smo tudi celodnevni gostje v Tinju na Koroškem, kjer smo se seznanili z delom koroških strank in z izkušnjami enega od slovenskih kmetov po priključitvi Avstrije v Evropsko zvezo.
Informacije o izkušnjah iz predvolilnih priprav, o organiziranosti strank in o njihovih pogledih na našo stranko so bile dragocene. Na predavanjih so sodelovali skoraj vsi sedanji poslanci, imeli pa smo tudi praktične nastope pred kamero. Meni osebno je bila ta »šola« zelo dobrodošla.
S problematiko krajevnih skupnosti sem seznanjena, ker sem članica Sveta občine Vrhnika, pa tudi druge informacije, kijih dobivam od ljudi, mi pomagajo ustvariti sliko o tem kateri problemi se pojavljajo v posameznih krajevnih skupnostih,
kje ljudje "držijo skupaj" in tudi veliko sami naredijo in katere krajevne skupnosti so bolj pasivne. S problemi občine Borovnica sem se seznanila na podoben način, preko časopisov in ob pogovorih s krajani Borovnice. V teh razgovorih so vedno navzoči tudi problemi kot je brezposelnost, socialno stanje posameznih družin in drugi problemi v občini, zadevamo ob družinsko politiko, kakor tudi ob krivice in neporavnane račune iz preteklosti. V občinskem Svetu smo nekajkrat govorili o Stari cesti in njenih prebivalcih in se odločali o predlogu za prenovo cestišča.
Ste že kdaj pomislili, da si verjetno sleherni Vrh-ničan želi nazaj vlak? Ali je to v novem tisočletju mogoče?
Menim, da o vlaku mlada generacija ne razmišlja, saj jim pomeni dober avto veliko več in ne poznajo in ne cenijo prednosti vožnje z vlakom. O
Na delovnem mestu na Inštitutu za mikrobiologijo v družbi s predstojnikom Inštituta in dekanico Medicinske fakultete
vlaku razmišlja predvsem moja generacija in morda še nekaj let starejši ali mlajši ljudje. Realno vzeto bi bila uvedba vlaka prevelik strošek, saj se je v 30-tih letih po ukinitvi ohranila le trasa, vse ostalo, od tirnic, pragov, postanjih poslopij, signalizacije pa je izginilo ali pa bi bilo potrebno temeljite obnove. Za obdobje pred II. svetovno vojno in še za leta po njej pa je bil vlak izrednega pomena, tako za osebni kakor tudi tovorni promet. Predstavljajte si, koliko bi morali pešačiti, da bi prišli do postaje ali do mesta kamor smo namenjeni, avtobus pa nam ustavlja tako rekoč pred nosom. In seveda tudi onesnažuje okolje.
Kakšen je Vaš pogled na izobraževanje? Kaj mislite o potrebi in pojektu nove šole?
Če bi odgovorila na prvo vprašanje negativno bi zanikala vse, kar sem delala vse življenje, izobraževala. Menim, daje izobrazba temelj za vse naše dejavnosti. Znanje nam daje moč, kadar se odločamo o novih poteh, kijih bomo ubrali v življenju, daje nam sigurnost, zaupanje vase in v svoje sposobnosti, samozavest. Znanje je tudi največja dota, ki jo lahko starši dajo svojim otrokom. Zato podpiram projekt izgradnje nove osnovne šole. Potrebo po novi šoli utemeljuje več dejstev in ne le s strani Ministrstva za šolstvo predpisano 9-letno izobraževanje. Vrhniška šola je največja šola v Sloveniji, s preko 1200 učenci, pa tudi ena redkih, ki imajo še dvoizmenski pouk. To najbolj občutijo starši in njihovi mlajši otroci, ki so velikokrat dopoldne sami doma, če so starši zaposleni in marsikje tudi brez primerne prehrane. Poleg šole smo načrtovali še športni objekt, prav tako potreben za šolarje in ostale Vrhničane. Predvi-
devamo, da bodo aktivnosti na športnem igrišču pritegnile mlade, da se bodo zbirali tam in ne v lokalih ob pijači, tobaku in drogah.
Kakor ste sami že povedali, ste doma s kmetije v Verdu. Verjetno ste slišali vsaj od Vaših sorodnikov o današnjem težkem stanju vrhniškega kmeta, zaradi raznolike obdelovalne površine; morost, hriboviti predeli - ter o odkupnih cenah in o prenasičenem trgu? Kaj jim lahko odgovorite?
Od mojih sorodnikov se s kmetijstvom ukvarja le brat, žena in sin, ker smo bili majhni kmetje, po zaokrožanju kmetijske posesti državnega kmetijskega posestva v Verdu pa smo izgubili še nekaj najboljših njiv. Stanje kmetov je težko, in problemi številni. Dve tretjini kmetijskih zemljišč v občini Vrhnika je barjanskih, ostalo je hribovit svet. Naše kmetije so relativno majhne, z razdrobljenimi obdelovalnimi površinami in slabimi pogoji za kmetovanje. Zato se je zdela smotrna usmeritev v živinorejo. Veliko kmetov seje odločilo za rejo goveda, nekateri poskušajo tudi z rejo konj, koz in ovc. Neurejene razmere glede odkupnih cen, predvsem pa zastoj odkupa živali ob krizi v Evropi, ki jo je povzročila "bolezen norih krav" (goveja spongiformna encefalopatija) je stanje še poslabšalo. Živali so ostale v hlevih več mesecev dlje kot bi lahko, na breme lastnika. Poglavitna poljedelska kultura na našem področju je koruza, večinoma namenjena za krmo. Slovenija velik potrošnik koruze v zrnju za prehrano ljudi, ki jo, po nepotrebnem, ker bi jo lahko pridelali, uvažamo. Barjanska tla so izjemno primerna za rast zelenjave. Ker smo za lučaj oddaljeni od glavenga mesta države, bi jo z lahkoto prodali. Smotrno načrtovanje kmetijske proizvodnje ni dovolj, potrebna je povezava s tržiščem. Ne morem soditi kako se odziva na izzive Kmetijska zadruga Vrhnika, domnevam, daje zašla v tokove, ki za kmete, čeprav so lastniki zadruge, niso več ugodni. Problem, kije manj očiten je tudi izumiranje kmetij v hribovitih delih občine. Kaj ukreniti glede razlaščanja slovenske zemlje in nakupa s strani ljudi, ki prinesejo s seboj drugačno kulturo, gledanje in ravnanje z zemljo, kako zaščititi našo kulturno krajino pa ne vem. Načrtovanje ponekod omejujejo še nerešeno lastništvo. Vsem tistim kmetom, ki se pritožujejo nad svojim stanom, nad delom, nad tem, da jim otroci uhajajo z zemlje lahko odgovorim le to, da moraš zemljo ljubiti. Če otroci nimajo ljubezni do zemlje, jih z ničemer ne moremo v delo z zemljo prisiliti. Pomislijo pa naj tudi, da se rodijo kot lastniki dobrine, zemlje, ki jim bo ostala zvesta, če bodo z njo delali z ljubeznijo. Pomislijo naj tudi, da smo mi vsi ostali odvisni le od dela svojih rok, in če sposobnost dela izgubimo, smo brez korenin, smo praznih rok.
Kaj menite o kulturnem življenju na Vrhniki? Ali so prebivalci, npr. z Vrtnarije, Loga, Dragomerja, Verda, Bistre, Podgore, iz blokov v Gradišču in še kje, dovolj seznanjeni s kulturnimi prireditvami na Vrhniki? Kako bi Vi približali to duhovno hrano?
Na kulturnem področju se na Vrhniki precej dogaja, občutek imam, da včasih preveč naenkrat, nekako kampanjsko. Prav zaradi tega ne moreš biti zraven tudi če bi bil rad. Opažam pa, da se kulturnih dobrin poslužuje določen krog ljudi, kijih srečamo na vseh prireditvah, skratka, kot da ta dogajanja ne dosežejo vseh. Bolj verjetno pa je, da širšega kroga ne zanimajo. Menim, daje to posledica desetletij mešanja vrhniške populacije, delno tudi socialnih razmer in krize v gospodarstvu. Nimam ideje, kako približati kulturo ljudem, ki nimajo potrebe po duhovni hrani. Šola lahko veliko naredi z vzgojo, z načrtnim delom na tem področju. Na splošno je obveščenost ljudi primerna, mo.rda ne bi bilo odveč, če bi posredovali informacije o kulturnih dogodkih tudi na radiju Ognjišče, ki oddaja najbolj peslušan program.
Se zadnje vprašanje. Ste pripravljeni na spopad z vsem za kar se trudite, kar ste obljubili za Vaše vo-lilce, za občane, za ljudi in za sočloveka?
Sem.
Pogovarjal se je: M.Z.
NEODVISNI KANDIDAT ZA POSLANCA V DZ KRISTJAN VERBIČ
Spoštovani,
na volitvah poslancev v Državni zbor (DZ) bom nastopil kot neodvisni kandidat. Kot tak kandidiram v vseh 11. volilnih okrajih 3. volilne enote, ki obsega območje bivših občin: Vrhnika, Logatec, Cerknica, Lj.-Vič-Rudnik, Lj.-Center, Lj.-Šiška in Medvode.
Za neodvisno kandidaturo sem se odločil v prepričanju, da le neodvisni poslanec v DZ lahko zares deluje v skladu z interesi večine volivcev in sodržavljanov. Le odgovorno, neodvisno odločanje, ki ni vezano na poslušnost političnim strankam ter brezobzirno logiko kapitala, lahko predstavlja alternativo politični sferi in njeni eliti. Za neodvisno kandidaturo sem se odločil tudi zato, ker želim okrepiti vez med volivci in poslancem — neodvisni kandidat mora biti direktno izvoljen, glas zanj pa gre izključno njemu — za razliko od velike večine poslancev, ki pridejo v DZ na podlagi seštevkov glasov ter delitev mandatov med stranke.
Moj osnovni namen je ustaviti sistemsko uvajanje kon-fliktne družbe, kakršno reproducirá politična elita. Njen cilj je namreč apatija, pasivnost ter medsebojna sprtost državljanov, kar omogoča nemoteno »vladanje« in bogatenje — pri tem ni bistvene razlike med vlogama koalicije in opozicije. Sistemsko ustvarjanje konfliktov (npr.: Zakon o reformi lokalne samouprave, Zakon o denacionalizaciji, Zakon o privatizaciji itd.) botruje začaranemu krogu ne-
Osnovni podatki o kandidatu: Kristjan Verbič Brezovica pri Ljubljani
rojen v Ljubljani, 27. 8. 1970
Računalniški tehnik
Absolvent filozofije in sociologije
strpnosti in mržnje. Namesto zdrave družbe sodelovanja smo tako posledično priče rasti stopnje najrazličnejših odvisnosti, kriminalitete, smrti na cestah in samomorov.
Predvolilne kampanje ne bom imel. Menim namreč, da smo se volivci prepričali, kaj so programi in obljube političnih strank. Z nedomiselnimi in žaljivimi volilnimi kampanjami nam spet mažejo oči ter nas imajo dobesedno za norce — vse to namreč počnejo z našim denarjem (v skladu z zakonom se denar za predvolilne kampanje vrača iz Proračuna RS)! Prek volilnih kampanij se torej nazorno kaže odnos do upravljanja z državo ter do sodržavljanov. Prepričan sem, da za premišljeno odločitev volivcev zadošča ustrezna obveščenost prek javnih občil, kar pomeni manj konfliktov, hrupa, smeti in nepotrebnih stroškov ter nemara bolj preudarne odločitve volivcev.
Samo v primeru izvolitve neodvisnega kandidata bodo sredstva, kijih iz proračuna mesečno prejemajo stranke za svoje delovanje (30 SIT za vsakega volivca), lahko koristneje porabljena. Neodvisni poslanec namreč ne prejema proračunskih sredstev za svoje delovanje.
Upam, da se boste volitev utegnili udeležiti — zdaj imate dober razlog: na glasovnici sem pod zaporedno številko 22.
Lepo pozdravljeni, tudi v imenu številnih podpisnikov moje kandidatur.
SLOVENSKA OBRTNO " V*S" PODJETNIŠKA STRANKA STRANKA CENTRA
SLOVENSKA OBRTNO PODJETNIŠKA STRANKA LJUBLJANA, LINHARTOVA UL 13, TEL: (061) 310-567
KOGA ZASTOPA
Slovenska obrtno podjetniška stranka — STRANKA CENTRA se zavzema za interese podjetnih Slovencev, torej 109.000 samoza-poslenih, od tega okoli 50.000 obrtnikov in preko 40.000 podjetnikov, kjer je 194.000 zaposlenih in za interese okoli 350.000 aktivnih oziroma notranjih delničarjev, potem za interese zadružnikov, kmetov, malih in velikih vlagateljev kapitala oziroma varčevalcev, tujih vlagateljev, če odpirajo nova delovna mesta, upokojencev in vseh zvrsti razlaščencev, ker naj vsakdo dobi le svoje.
Naš program ustreza objektivnim interesom velike večine vseh podjetnih, delovnih, ustvarjalnih in varčnih Slovencev.
V SOPS — STRANKI CENTRA se ne strinjamo z uničevanjem tržnega dela gospodarstva, z zaščito monopolnega dela gospodarstva in družbenih dejavnosti, ter razraščanjem birokracije oziroma s silovito močjo državnih kapitalistov. V obrti ter malem gospodarstvu smo podjetni Slovenci odprli 30.000 delovnih mest in v srednjih in velikih podjetjih seje odprlo 30.000 delovnih mest. Od leta 1990 do letos je število delovnih mest v gospodarstvu upadlo za 210.545 delovnih mest, število uradnikov pa se je povečalo za 15.211 novo zaposlenih. Število brezposelnih seje povečalo za 73.000, ter upokojencev za 70.000. Če se bo tako nadaljevalo, se gospodarstvo lahko sesuje. Ne bo virov za izplačila pokojnin, za šolstvo oziroma zdravstvo.
PREDSEDNIK SOPS prof. dr. GOJKO STANIČ, dipl. iur. UNIVERZITETNI PROFESOR
Dr. Gojko Stanič je redni profesor sociologije in prava na Univerzi v Ljubljani, soustanovitelj večih firm, ki uspešno poslujejo, direktor Inštituta za delničarstvo Ljubljana, nosilec ustanovitve gospodarskega interesnega združenja za izvoznike in še bi lahko naštevali.
Dr. Stanič je strokovnjak, ki se ukvarja s celostnim razvojem slovenske družbe. Vodil je pozitivni razvojni politični program stranke, ki omogoča splošni gospodarski napredek Slovencev. Program ponuja rešitve za pospešeno odpiranje produktivnih delovnih mest ter učinkovito zaščito slovenskih nacionalnih interesov. Gre za prepričanje, da bomo Slovenci svobodni le, če bomo množični lastniki naše zemlje, naše obrti, kmetij, podjetij, šol in univerz, klinik in bolnic, kultunih ustanov...
Oderuške obresti onemogočajo investicijski zagon obrtnikom in podjetjem saj so bili krediti leta 1992 po R+26%, leta 1996 pa po TOM+12,6%. Slovenska podjetja niso zadolžena. V bankah je veliko vlog slovenskih varčevalcev, na osnovi katerih bi slovenske banke s krediti gospodarstvu po normalnih obrestih lahko izjemno pospešile investicije.
SOPS — STRANKA CENTRA bo zagotovila razvojne kredite po realnih obrestnih merah brez TOM-a, sofinanciranje izobraževanja zaposlenih in uvajanje informatike in visokih tehnologij v obrti in malem gospodarstvu, ker je tu mogoče odpreti veliko delovnih mest.
Tolar seje v odnosu na DEM od leta 1990 podražil za 26% in dolar za 42%. Vladajoče stranke razprodajajo slovenski trg tujemu kapitalu. Bogatijo se uvozniki, zlasti uvozniki avtomobilov. Izvozniki so izgubili samo v letih 1994 in 1995 za sto milijard tolarjev prihodkov. Industrijo se uničuje, trenutno je ogroženih 100.000 delovnih mest. Domači proizvajalci in tudi kmetje propadajo.
SOPS — STRANKA CENTRA bo z ustreznim tečajem tolarja zaščitila slovenske proizvajalce, zlasti izvoznike in kmete ter zelo spodbujala izvoz blaga in storitev.
SOPS — STRANKA CENTRA bo ustvarila pogoje za razvoj ve-lepodjetij s sedežem v Sloveniji s ciljem, da pridejo naši izvozniki do lastnih prodajnih mest na izbranih svetovnih tržiščih.
Zaposleni v podjetjih v družbeni lastnini so prejeli le 17% delnic s certifikati, za okoji 20% delnic pa kupujejo po nerealno visoki ceni. Kupnina gre državi, namesto da bi se dokapitaliziralo podjetja.
Upoštevamo zelo dobre poslovne in zaposlovalne rezultate partnerskih družb, ki so se razvile v naši družbi. Vsi zaposleni kot delničarji delijo dobro in slabo s svojim podjetjem. Taka podjetja so zelo konkurenčna in močna. Zato se bo SOPS — STRANKA CENTRA zavzela, da se bo omogočilo zaposlenim, da bodo prevzeli 75% in eno delnico v podjetjih, ki so se lastninila, s ciljem, da bodo strokovnjaki in delavci kot notranji delničarji visoko motivirani za uspešno in odgovorno gospodarjenje v svojih podjetjih, ne pa ponižni mezdni delavci. Slovenska podjetja Slovencem, ki so jih ustvarili! Ne bomo dovolili ceneno razprodajo naših podjetij tujemu kapitalu.
Slovenijo bomo vodili kot dobro podjetje! Uspešni so za nas tisti, ki zaposlujejo samega sebe in še druge!
Prof. dr. Gojko Stanič se bo na Kanalu 2 (vrhniška kabelska TV) predstavil 7. novembra ob 20. uri in na Notranjskem radiu 7. novembra ob 15.15.
Pripravite vprašanja za kandidata!
DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
Našim volilkam in volilcem predstavljamo kandidata za poslanca v državni zbor na listi Demokratične stranke upokojencev Slovenije — De-SUS, v volilnem okraju Vrhnika.
3. volilna enota
kandidat v 2. volilnem okraju Vrhnika
BORUT KNEZ, roj. 16. 9.1931 v Ljubljani.
Po poklicu sem gradbeni tehnik za nizke gradnje. Deloval sem kot kal-kulant. Sedaj sem že sedmo leto upokojenec.
Aktivno sem deloval kot odbornik in delegat v bivši občinski skupščini Vič-Rudnik in Mestni skupščini Ljubljana ter 15 let v skupščini »Za gradnjo 10-letnega programa izgradnje cest v Ljubljani«.
Sedaj aktivno delujem kot podpredsednik območnega odbora Zveze društev upokojencev in kot podpredsednik območnega odbora Demokratične stranke upokojencev, območja Ljubljana Vič-Rudnik (bivša občina Vič-Rudnik). V KS Vič, s cca 6000 prebivalci, sem tudi predsednik DeSUS, predsednik ZB in predsednik RK.
Z veseljem delam tudi na zemlji, saj imam nekaj obdelovalne zemlje in gozda, gojim zajce, prav tako pa z veseljem delam v KS. Moj hobi — saniranje.
Naj pojasnim, zakaj poleg Društev upokojencev še Demokratična stranka upokojencev Slovenije — DeSUS! Zato, ker smo upokojenci razočarani nad političnimi strankami. Ko so v opoziciji, nam za naše glasove ob-
ljubljajo gradove v oblakih. Ko so na oblasti, pozabljajo na predvolilne obljube in nam omejujejo naše zaslužene pravice.
Za svoje pridobljene pravice nočemo prosjačiti! V parlamentu hočemo soodločati! Zanašamo se lahko le na svojo upokojensko politično stranko DeSUS in na naše, v parlament izvoljene poslance.
Zavedamo se, da je razvoj in bodočnost države na plečih mladih. Pri tem pa jim hočemo pomagati s svojo zrelostjo, izkušnjami, znanjem in modrostjo. Zato želimo in hočemo biti prisotni v parlamentu!
Svojo stranko DeSUS smo organizirali tudi zato, ker društva upokojencev po zakonu ne morejo vlagati kandidatnih list. Smo pa oboji dve polovici iste celote, upokojencev.
Kot poslanec DeSUS se bom v parlamentu zavzemal:
— za pospešeno gospodarsko rast in večjo zaposlitev, ker brez tega tudi pokojnin ne bo,
— za pravično lastninjenje, produktivno zaposlovanje in skladni razvoj kmečkega gospodarstva,
— za soodvisnost gibanja pokojnin od gibanja plač,
— za učinkovitejšo in cenejšo državno upravo, racionalnejšo lokalno samoupravo, ponovno oživljanje krajevne samouprave, kar bo ustvarjalo ustvarjalno klimo za kulturni, družbeni in življenjski utrip občanov,
— za popolno ohranitev realne višine že pridobljenih pravic upokojencev in invalidov, tako na področju pokojnin kot tudi na področju zdravstvenega in socialnega varstva,
— za spoštovanje slovenske zgodovine, ki je ohranjala slovenski narod,
— za strpnost in odklanjanje sovraštva vseh oblik, kajti brez sodelovanja ne bomo imeli uspešne države.
Ne bom vas razočaral!
Kot kandidat stranke DeSUS bom na volilnem listku pod zaporedno število 20.
Okrožite jo, saj boste s tem glasovali tudi za svoj lepši in boljši jutri!
Na volitve gremo s parolo »NIČ O NAS BREZ NAS!«
Borut Knez
Drage
volilke
in
volilci!
Mesec predvolilne tekme se približuje finalu. Le nekaj dni nas še ločuje od volitev, ko boste državljanke in državljani po štirih letih ponovno dobili možnost vplivanja na odločitve, kdo bo predstavljal vaše interese v slovenskem parlamentu. Tako kot na zadnjih državnih volitvah, se tudi letos za vaš glas poteguje cela množica strank in kandidatov, ki v svojih programih obljubljajo vse mogoče, pa tudi nemogoče. Mediji in specializirane agencije v tem času intenzivno raziskujejo javno mnenje. Skoraj ni časopisa, ki ne bi objavljal lestvic priljubljenosti strank in vidnejših politikov.
Ljudje javnomnenjske raziskave jemljejo nekoliko z rezervo, saj se rezultati anket med seboj razlikujejo. Kljub razlikam pa lahko ugotovimo, da Liberalna demokracija Slovenije vodi na vseh lestvicah. Seveda ugotovitev velja za opredeljene udeležence anket, kajti v resnici na vseh anketah krepko vodijo neopredeljeni. Ta pojav je lahko razumljiv. Veliko volilcev, ki so na zadnjih volitvah oddali svoji glas izbrani stranki, je bilo kasneje razočaranih. Obseg razočaranja je toliko večji, kolikor večja je razlika med obljubljenim in izpolnjenim.
Liberalna demokracija Slovenije si je prizadevala za realizacijo svojega volilnega programa. Veliko zastavljenih nalog je bilo uspešno realiziranih, nekatere pa bo lahko po volji volilcev zaključila v naslednjem mandatu. Kot vodilna stranka vladajoče koalicije, seje LDS ves čas gibala med Scilo in Karibdo različnih, večkrat tudi direktno nasprotujočih si interesov članic tako imenovane velike koalicije. Kljub dejstvu, da so vlado
RICHARD BEUERMANN KANDIDAT LDS
zapustili najprej Janševi desni, nato pa tik pred zaključkom mandata še Kocijančičevi levi socialni demokrati, je LDS uspelo zaključiti mandat brez predčasnih volitev, ki so sijih tako goreče želeli naši politični konkurenti.
Liberalna demokracija gre na volitve pripravljena. Pred štirimi leti in polje LDS kot vodilna vladna stranka prevzela odgovornost za vodenje mlade države. V tistem času smo bili priča vrhuncu gospodarske krize. Gospodarski kazalci rasti so kazali v negativno smer, inflacija je bila zelo visoka, beležili pa smo tudi naraščanje stopnje brezposelnosti.
V vmesnem času seje naše gospodarstvo uspešno preorientiralo z bivšega jugoslovanskega trga v prostor razvitih evropskih držav, pa tudi na zahtevne trge Amerike in Azije. Inflacija seje v tem obdobju bistveno znižala, nacionalna valuta pa je postala konvertibilna, trdna in zaupanja vredna. Zadnji dve leti smo priča pozitivni gospodarski rasti, enako uspešno bo tudi letošnje leto. Gospodarski dosežki so ustavili naraščanje brezposelnosti.
V državi imamo uravnotežene javne finance. Skupni primanjkljaj v javnih financah od leta 1993 ni bil nikoli večji od 0,5 %, kar Slovenijo uvršča med štiri najuspešnejše države Evrope. V tem času so se znižali davki in druge dajatve. Zbirna stopnja prispevkov za socialno zavarovanje seje znižala od skoraj 50 % bruto plače v letu 1992 na dobrih 42% v letošnjem letu. Obremenitev z dohodnino se je leta 1994 za povprečenega zaposlenega z uvedbo splošne olajšave in poveča-
Občinski odbor LDS Vrhnika vabi na
PREDVOLILNO KONVENCIJO v ponedeljek, 4.11.1996 ob 20.00 uri v dvorani Doma Karla Grabeljška. Predstavil se bo kandidat LDS za Državni zbor Richard Beuermann. Gost prireditve bo predsednik Državnega zbora Jožef Školč.
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
njem olajšav za vzdrževane družinske člane znižala za približno 15 %. Stopnja davka od dobička podjetij seje iz 40 % leta 1992 znižala na današnjih 25 %, pri čemer seje investicijska olajšava oziroma spodbuda skoraj potrojila.
V času vlade LDS je bilo kljub hudim odporom opozicije ustanovljeno Računsko sodišče ter proračunska inšpekcija pri ministrstvu za finance. Na pobudo LDS je bil v parlamentu ustanovljen odbor za nadzor proračuna , ki ga na vztrajanje LDS vodi poslanec opozicije.
Liberalno demokracijo naši politični nasprotniki v javnosti močno napadajo. Očitajo ji vpletenost v krajo družbenega premoženja in nelegalno lastninjenje. Pri tem namerno pozabljajo, da so ' revizije, ki jih je izdelala Služba družbenega knjigovodstva za obdobje od 1.1.1990 do 31.12.1992 pokazale, da seje glavnina oškodovanja zgodila v času Demosove vlade, ko je bila LDS v opoziciji.
Nikakor ne držijo ocene, daje LDS stranka, ki zanemarja socialno problematiko. Cilji socialne politike so enakost, varnost in solidarnost. Za dosego teh ciljev je potrebno voditi učinkovito ekonomsko politiko, ki zagotavlja pogoje za uspešno socialno politiko. LDS vzpostavlja načela večje svobode in izbire za vse, ki želijo poskrbeti zase in želijo to storiti za druge.
Liberalni demokrati se zavzemamo za reformo pokojninskega sistema, ki bo zagotavljal varen, učinkovit in pravičen sistem pokojninskega zavarovanja. Sedanji upokojenci bodo imeli zakonsko zagotovljene neokrnjene in nezmanjšane pravice. Zaposleni, ki so blizu upokojitve bodo lahko uporabljali obstoječi sistem. Ostalim državljanom bo pokojnino zagotavljal pokojninski sistem treh stebrov. Prvi steber bo obvezni dokladni sistem, s katerim se bo zagotavljal osnovni materialni standard upokojencev , drugi bo obvezno naložbeni, ki bo omogočal posamezniku nalaganje pokojninskih prispevkov na osebni pokojninski račun, ki bo po smrti zavazovanca prenosljiv. Namen tega sistema je v zagotavljanju socialne varnosti in pospeševanju gospodarske rasti. Tretji steber predstavlja dodatno pokojninsko zavarovanje, ki temelji na naložbenem sistemu , sistemu prostovoljnih pokojninskih računov, kijih bodo upravljali pooblaščeni privatno vodeni pokojninski skladi.
Urejen in kakovosten šolski sistem, je nujnost v času, ko nova znanja in sodobne tehnologije naraščajo eksponencialno. Slovenija želi na vseh področjih dohiteti razvite evropske države. Za dosego tega cilja je potrebno ogromno znanja. V zadnjih letih smo priča velikim naporom, da se na vseh ravneh zagotovi ustrezno izobraževanje. Po dolgoletnem mrtvilu je bil leta 1993 sprejet zakon o visokem šolstvu. Letos je bila sprejeta nova šolska zakonodaja, ki ureja dele šolskega sistema v vertikalah od vrtcev preko osnovne šole do splošnih sredjih šol in poklicnega izobraževanja. Vpeljava eksterne mature pomeni prelomnico v kvaliteti splošnega srednjega izobraževenja. Šolski tolar je omogočil pomemben napredek pri zagotavljanju boljših materialnih pogojev. Z izgradnjo novih šolskih prostorov bomo do leta 2005 zagotovili enoizmenski pouk tako v osnovnih kot v srednjih šolah.
LDS izpostavlja pri nadaljnem razvoju vzgoje
in izobraževanja zlasti ohranitev in izboljšanje sedanjega obsega mreže javnih vrtcev in šol, laično-sti šolstva, skrb za vsebinsko prenovo izobraževalnih programov, zagotavljanje ustreznih plač za učitelje in večji ugled učiteljskega poklica. Na-daljne povečevanje vpisnih mest na srednjih in visokih oziroma univerzitetnih programih bo omogočalo postopno odpravo omejitev vpisa, tako, da se bo velika večina mladih lahko vpisala na že-ljeno šolo . V skladu z evropskimi integracijskimi procesi bo potrebno zagotoviti medsebojno priznavanje dosežene izobrazbe in zagotoviti kvalitetno učenje tujih jezikov. Zavzeli se bomo za širšo ponudbo programov izobraževanja, pri čemer bodo programi z vsebinsko prenovo razbremenjeni odvečnih vsebin.
Krepitev materialnega položaja občin v sistemu lokalne samouprave in prizadevanja za oblikovanje pokrajin je pomembna naloga v programu liberalne demokracije.
Skrb za varovanje okolja predstavlja temelj naše politike, saj se zavedamo, da narave nismo dobili v dar od naših prednikov, ampak smo si jo sposodili od naših zanamcev. Ukrepi za zaščito podtalnice bodo v naslednjih letih naša prioriteta. Zavzemamo se za tako ravnanje z odpadki, da bomo ob doslednem vračanju sekundarnih surovin v produkcijo, na deponije odpadkov odlagali le še »ostanke ostankov«.
V LDS smo se vedno zavzemali za zaščito človekovih pravic. Eno osnovnih načel v liberalni demokraciji je strpnost in spoštovanje različnosti. Država mora zagotavljati enakost v pravicah in možnostih vsem, ne glede na nacionalno, rasno, versko, politično ali kakšno drugo pripadnost, spol, spolno usmerjenost ali življenski stil.
Nasprotovali bomo vsaki ideologiji in politiki, ki širi nestrpnost do sodržavljank in sodržavljanov in ki išče cenene politične učinke z iskanjem sovražnikov v vseh, ki razmišljajo drugače.
Na gospodarskem področju so naši cilji predvsem v hitrejši rasti gospodarstva z razvojnim dohitevanjem razvitih gospodarskih držav, v večji konkurenčnosti našega gospodarstva in vključevanju v evropske integracije. Vodili bomo tako gospodarsko politiko, da bomo ohranili naše konkurenčne prednosti in jih dodatno razvili z visoko kvaliteto proizvodov in storitev, višanjem ravni znanja in ustrezno politiko plač, ki morajo rasti sorazmerno z rastjo produktivnosti. Naš cilj je 5 odstotna stopnja rasti v naslednjih letih.
Na mednarodnem področju imamo dva prednostna cilja: vključitev Slovenije v obrambno-varnostne organizacije kot sta NATO in WEU ter polnopravno članstvo v Evropski uniji. Da bi dosegli ta cilja, si bomo prizadevali pridobiti široka nacionalno soglasje in nadaljevali s pospešenim usklajevanjem slovenske zakonodaje in standardov za zakonodajo Evropske unije.
Temeljni cilj LDS je Slovenija kot razvita, gospodarsko močna, socialno skrbna, varna in v vseh pogledih enakopravna evropska država. S svojim glasom za LDS boste omogočili, da bo bodočo vlado ponovno sestavil dr. Janez Drnovšek, kije s svojim znanjem , političnimi izkušnjami ter mednarodnim ugledom sposoben Slovenijo uspešno pripeljati v tretje tisočletje.
Richard BEUERMANN
ZDAJ JE PRAVI CAS
ZA RAZVOJ
Slovenije v gospodarsko močno in socialno skrbno skupnost,
ZA VARNOST
v vseh življenjskih obdobjih, od otroštva do starosti,
ZA EVROPO
kot enakopravno skupnost starodavnih narodov in modernih držav.
ZDAJ JE PRAVI ČAS ZA VSTOP V NOVO TISOČLETJE.
ZA ZDRAVJE LJUDI, NARAVE IN OKOLJA
ZELENA ALTERNATIVA
HERMAN BOLE, ing.
Vaš kandidat za poslanca v državni zbor Volilna enota št. 3
Volilni okraj št. 2        PRAVA ŠTEVILKA Vrhnika NA GLASOVNICI — ŠT. 15
Spoštovane volivke in volivci!
V dnevih pred volitvami, ko stranke lovijo priložnosti, da čimvečkrat povejo stvari, ki smo jih že dostikrat slišali in je novega pravzaprav bore malo, se zavemo, da bo po volitvah marsikatera obljuba pozabljena ali pa uresničena pod določenimi medstrankarskimi ali drugačnimi kompromisi.
Za Slovenijo je zato že skrajni čas, da izberemo poti, ki bodo zagotavljale trajen razvoj cele družbe ali, za začetek, vsaj Popravile posledice napačnih odločitev iz preteklosti in, žal,
tudi že iz sedanjosti.
Dejstvo je, da s stanjem, v kakšnem smo, nismo preveč zadovoljni. Seveda, kot vedno, obstajajo različne poti, strategije in alternative. Prave pa so tiste, ki iščejo enakopravno, ne nadrejeno, mesto človeške družbe v naravi; na tem planetu, ki je bil včasih bolj zelen.
Za človeški značaj je značilno, da se zavemo posledic svojega ravnanja dostikrat šele tedaj, ko je že prepozno in takrat, ko smo na robu življenjske in osebne ogroženosti, začnemo marzlično iskati rešitev problema. Da bi bilo takih neljubih situacij čim manj, moramo začeti s konkretnimi dejanji v okolju, ki ga najbolj razumemo, obvladamo in v njem živimo.
Zeleno razmišljanje in strujanje simbolizira in odraža nesebično skrb za materialno in duhovno življenjsko okolje, pa naj bodo to prizadevanja za perspektivnejše, donosnejše in či-tejše gospodarstvo ali pa pravno bolj urejeno državo z vsem dostopnim osnovnim zdravstvom, urejenim in za nove vsebine odprtim šolstvom, izvirno kulturo, praktično uporabno znanostjo ter tudi učinkovito spodbujanje razvoja manj razvitih področij, ohranjanje regionalnih značilnosti slovenskega podeželja in sistematično skrb nad raznolikim naravnim bogastvom Slovenije itn.
Poskusov reševanja nakopičenih problemov v naši državi je bilo že veliko, nekateri žal neuspešni.
POSKRBIMO, DA SE BODO LASTOVKE Z VESELJEM VRAČALE!
ZELENA ALTERNATIVA JE:
— ZA zdravje ljudi, narave in okolja;
— ZA enakopravnost med spoloma;
— ZA to, da se mladim omogočijo študij, služba in stanovanje;
— ZA prihodnost naših otrok, za varstvo vseh ogroženih ljudi in vseh ljudi v stiskah;
— ZA obvezo države, da uredi mladim pripravništvo in tistim, ki se ne morejo zaposliti, omogočiti nadaljnje šolanje na stroške države;
— ZA trajnosten in uravnotežen razvoj, za nova delovna mesta z ustvarjalnim delom;
— Proti centralizmu in proti birokraciji ter za uveljavitev dežel in pokrajin;
— ZA evropske standarde, za Evropo, vendar s preudarnim vstopanjem v integracije;
— ZA Obdavčevanje onesnaževanja, ne plač;
— ZA varno in čisto energijo;
— ZA referendumsko odločanje državljanov o nuklcarki;
— Proti vračanju gozdov veleposestnikom in proti vračanju naše zemlje tujcem;
— ZA enake pravice najemnikov denacionaliziranih stanovanj in poslovnih prostorov;
— ZA pravno in socialno državo, ki ima posluh za posameznika in spoštuje različnosti;
— ZA ohranitev javnega zdravstvenega varstva v sedanjem obsegu;
— Proti krčenju socialnih programov in za izboljšanje socialnih ustanov;
— Zavarovanci naj določajo porabo denarja za zdravstveno varstvo, ne pa zavarovalnice;
— ZA ministra za šport, ki bo športnik;
— ZA spoštljiv in dobronameren odnos ljudi do živali in narave;
— ZA poklicno vojsko;
— ZA razvoj kulture, za skupni slovenski kulturni prostor;
— ZA lažji prestop iz ene šole v drugo. Matura je tortura;
— ZA sklad za sponzoriranje športnikov
Prepričani smo, da za vas glasovanje ni rezultat trenutnih in naključnih iluzij, temveč smo vsi skupaj trdno odločeni, da storimo vse za zdravje in srečo ljudi, narave in okolja.
VEKOSLAV GNIDOVEC, api. oec.
Vaš kandidat za poslanca v državni zbor
Volilna enota št. 3
Volilna okraja št. 3 in 4
Ljubljana, Brezovica, Škofljica
NA GLASOVNICI ME NAJDETE POD ŠT. 15
LIBERALNA STRANKA
Spoštovani!
Verjamemo, da sodite med ljudi, ki nadvse cenijo in spoštujejo svojo — pa tudi vseh drugih — osebno svobodo, dostojanstvo in vsakršno neodvisnost.
Kot politično misleči ljudje gotovo spremljate politična dogajanja v Republiki Sloveniji zadnjih nekaj let in ste ugotovili in tudi občutili, da z našim političnim in ostalim življenjem ni vse v redu. Liberalna stranka (bolje spoznavna kot Grosova Liberalna stranka) je tista stranka, ki razpira političen prostor in odločilno vpliva na odvijanje političnega življenja.
Liberalna stranka gradi svoje politično delovanje na temeljih liberalno pojmovanih človekovih pravic, svoboščin in vrednot, ki zagotavljajo, da oblast izvolijo ljudje in je ta ljudem tudi odgovorna.
Liberalna stranka je bila ustanovljena 18.3.1995 v Šentvidu nad Ljubljano in je pravna naslednica parlamentarne »Demosove« Liberalne stranke, ki je bila ustanovljena 27. 12.1989, v Kranju, utemeljuje in uveljavlja načelo pravega slovenskega liberalizma, to je liberalizma vrednot, opravlja korek-tivno funkcijo sanitarne politike v slovenskem političnem prostoru in se skupaj z drugimi slovenskimi demokratičnimi strankami, bojuje za odpravo ostankov komunističnega režima in uveljavitev pravih stvari evropske demokracije po načelu: »ZDAJ, ZARES IN TU!«.
LIBERALNA
(Grosovi liberalci)
LS je bila parlamentarna stranka v obdobju 1990 do 1992, ko je imela 3 mandate. Z dvema ministroma je bila članica Demosove vladne koalicije vse do zrušenja prve demokratične vlade v aprilu 1992. Od tedaj dalje je v opoziciji, na decembrskih volitvah 1992 ni prišla v parlament. Sedaj deluje kot izven-parlamentarna stranka, ki jo vodi predsednik dipl. inž. Vitomir Gros, ki je istočasno tudi uspešen župan mesta Kranj.
Temeljni cilji, katere nočemo uveljaviti po demokratičnih in parlamentarnih poteh, so: — podpis in spoštovanje vseh mednarodno priznanih listin o človekovih pravicah in svoboščinah ter zagotavljanje teh pravic in svoboščin z nedvoumnimi ustavnimi in zakonskimi določbami;
— uveljavljanje političnih svoboščin z načeli pravne države;
— vzajemno sodelovanje z vsemi narodi in državami;
— stalna skrb za zaščito in razvoj slovenske narodne manjšine v sosednjih državah;
— povezovanje in sprava vseh Slovencev po svetu in domovini in njihovo aktivno vključevanje v javno življenje v slovenski državi;
— skrb za slovenski jezhik, zlasti kadar se uporablja na javnih mestih;
— javna osebna odgovornost vseh nosilcev funkcij in javna argumentirana kritika ali pohvala njihovega delovanja;
— enakopravnost in spoštovanje vseh oblik lastnine. Odprava nikogaršnje lastnine, revizija vseh vrst nacionalizacij, kulaških in podobnih procesov, ter odprava nepoštenega lastninjenja;
— zakonska uveljavitev takšnih rešitev, ki bodo zagotavljale neokrnjenost slovenskega narodnega bogastva in premoženja, in to z aktiviranjem zasebnega kapitala, ki mora imeti prednost pred tujim kapitalom, zemlja ne sme biti naprodaj ljudem, ki niso državljani Slovenije;
— sprejem vseh ukrepov, ki bodo zagotovili, da nihče ne bo v neenakopravnem položaju do drugih, zlasti ne na naslednjih področjih:
— obremenitev z davki in drugimi prispevki,
— plačilni promet in poravnava dospelih obveznosti,
— pravna varnost na vseh področjih
— zagotavljanje stimulativnih pogojev za prosto investiranje v nove izdelke, storitve in za ustvar-
STRANKA
Janje produktivnih delovnih mest; — depolitizacija in funkcionalna preureditev šolstva, kulture, gospodarstva, pravosodja in celotne državne in lokalne uprave in vseh javnih dejavnosti ob istočasnem zmanjšanju stroškov države in potrebnem zniževanju davkov.
Skrbeli bomo za ohranitev samostojnosti Slovenije!
Uveljavljali bomo zasebno lastnino kot
Kandidat v 3. volilni enoti v 2. volilnem okraju (občini Vrhnika in Borovnica)
Inž. LEOPOLD PRISTAVEC
Rojenje leta 1932 na Jezeru v občini Brezovica v kmečko-podjetniški družini. Po poklicu je inženir lesarstva. Služboval je v glavnem v Hoji, Biroju za lesno industrijo in Nastru. Večino dela je opravljal kot razvojni tehnolog na novih projektih in kot — po mnenju zaposlenih uspešen —direktor projektivnega biroja za le-
pogoj in jamstvo gospodarske samostojnosti človeka!
Vzpodbujamo človekovo ustvarjalnost in njegovo skupno korist!
Skrbimo za človekovo dostojanstvo in svobodo!
Spoštujemo zvestobo, odgovornost, pravičnost in poštenost!
Tujcem zemlje ne prodajamo!
Parlamentarno demokracijo dosledno branimo!
Predvsem pa se zavzemamo za POCENI DRŽAVO!
sarstvo, kljub temu, da ni bil nikdar v »partiji«. Med njihovimi projekti sta tudi Likovi tovarni v Borovnici in na Verdu.
Poleg dela v podjetjih je bil dober športnik — atlet. Uspešen organizator športa v domačem okolju (kar ni bilo preveč všeč režimar-jem), viden član in funkcionar v strokovnih društvih lesarskih tehnikov in inženirjev, tako v Ljubljani kot v Sloveniji.
Po razpadu socialističnega režima je bil član SDZ oziroma po razkroju le-te član Narodnih demokratov, in to v občinskem in državnem vodstvu. Po združitvi NDS s SDS je formalno neodvisen, čeprav je dosleden zagovornik in pristaš programa strank slovenske pomladi. Po zmagi Demosove koalicije je bil izvoljen v občinsko skupščino Ljubljana Vič-Rudnik, kjer je bil vodja Demosove koalicije in predsednik odbora za gospodarstvo.
Leta 1994 je bil izvoljen za predsednika izvršnega sveta občine Vič, vendar do konca mandata ni uspel zasesti legalno izvoljenega mesta, zaradi obstrukcije presenečenih levih strank.
Sedaj je upokojen in pozna vse »radosti« upokojencev, ki jih je pripravljal dosedanji parlament.
Sicer pa je predsednik občinskega sveta na Brezovici, kjer zagovarja povezavo občin, ki so ali mejijo na Ljubljansko barje. Dobro pozna razmere na tem območju in ima odločen namen, da podpira in dela za dobro in varno življenje občanov na tem lepem koščku slovenske zemlje.
ZA SLOVENIJO Z LJUBEZNIJO
Pogovor s predsednikom SLS in kandidatom za poslanca v občini Dobrova - Horjul - Polhov gradeč in občini Brezovica.
Gospod Podobnik, na mnenj-ski lestvici se pojavljate kot tretji najpopularnejši politik v Sloveniji. V prvi trojici slovenskih politikov v katero ste uvrščeni predstavljate lik novega in drugačnega slovenskega politika. V čem je vaša drugačnost?
Sam sem v krog politike (lahko) vstopil šele z uveljavitvijo demokracije in svobodnega večstrankarskega političnega sistema. Nisem obremenjen niti vezan s preteklostjo, zato prinašam svežino. Prebijanje v politiko neprivilegiranega, toda tipičnega slovenskega okolja je naporna pot, ki jo zmoreš le z veliko samodiscipline, doslednosti in garanja.
Verjamem, da je prevetritev politike nujno potrebna. Rezultati anket javnega mnenja, ki ste jih omenili, dokazujejo, da tako vedno bolj ocenjujejo tudi slovenski državljani - ki v politiki v demokraciji vseeno predstavljajo najvišji in zadnji arbiter.
Kaj vam pomeni politika?
Kot v vsaki profesiji si tudi v politiki seveda lahko zares dober profesionalec šele in samo tedaj, če si ob obvladovanju poklicnih veščin (ki so pravzaprav manj zahteven del obrti) in spretnosti predvsem zrela, celovita in trdna osebnost. Dober si, če si poklicu zares predan. Vsak profesionalec lahko napreduje v svojem poklicu samo z razvijanjem strokovnosti, toda hkrati mora vzporedno razvijati tudi svojo človeško širino, strpnost, znanje in modrost. Politik nisi le za nekaj ur na dan, ampak vsako minuto in uro dneva, ker si ves čas tako ali drugače na očeh javnosti.
Kaj vam pomeni popularnost?
Popularnost je za politika
predvsem zaveza in odgovornost. V svojem pozitivnem odtenku mi vzbuja predvsem zavezanost ljudem in odgovornost do vseh, ki me na moji poti, ki ni lahka, vzpodbujajo.
Kar zadeva ljudi - lepo je vedeti, da te imajo radi in te podpirajo. Zavedam se, da s tem vame polagajo tudi svoja lastna upanja, zato to jemljem predvsem kot odgovornost in zavezanost do ljudi.
Kako v tem času ocenjujete položaj in vlogo Slovenske ljudske stranke?
Slovenska ljudska stranka je prehodila dolgo pot - vse od začetkov oblikovanja demokratičnega prostora v Sloveniji ves čas državotvorno sodelujemo. Sodelovali smo v Demosovi vladi in prvem parlamentu -predvsem s svojo odločno podporo in zavezanostjo slovenski suverenosti. Zadnji mandat smo preživeli v opoziciji, v katero smo ob volitvah 92 odšli zavestno. Vsa štiri leta smo vztrajali z dosledno držo, z veliko odreka-
nja in trdim garanjem. Danes lahko rečemo, da smo tudi s tem obdobjem veliko pridobili. Čeprav so nam manjkali včasih
najosnovnejši pogoji za delo, smo uspeli z ramo ob rami suvereno sodelovati s sopotniki in tekmeci. Znotraj stranke smo se naučili ustvarjalnega in solidarnega sodelovanja, uigranega team-skega dela, kjer prav vsak član prispeva in sooblikuje stranko s svojim lastnim dragocenim prispevkom in delom. To so za vse nas izjemne izkušnje, ki v življenju in poklicu dolgoročno vedno koristijo.
Konec opozicijskega mandata Slovenska ljudska stranka zato končuje trdnejša in bolj povezana kot kadarkoli prej. S tem je potrjena pravilnost naše odločitve, da SLS svoje moči zastavi predvsem za dolgoročne cilje in tehtno utemeljene odločitve, ne za kratkoročne, vprašljive in nevarno hitro minljive učinke, ki bi predstavljali predvsem navidezne in kratkoročne rešitve.
Kakšna bo Slovenija v naslednjem mandatnem obdobju?
Slovensko državo, suverenost in identiteto lahko oblikujemo in ohranjamo le vsi skupaj. Politika in operativno vodenje državnega ali lokalnega aparata je zgolj en segment družbe, ki mora imeti predvsem povezovalno in usklajevalno vlogo. Politika in uprava morata predstavljati in zagotavljati predvsem okvir in servis vsem tistim segmentom družbe, ki zagotavljajo vsebino, nič več.
Ocenjujemo, da je bil v Sloveniji v sedanjem obdobju narejen velik korak nazaj, kar globoko obžalujemo. Gre predvsem za napako v segmentu
politike, ki je dopustila, da so zamrla in otopila praktično vsa ostala vitalna področja. Najodgovornejša v tem oziru je prav vodilna pozicijska stranka in vsi tisti, ki je ob tem niso zaustavili, temveč podpirali - tudi s tihim pristajanjem na njihove napačne poteze.
Dolžnost politike v naslednjem obdobju je zato predvsem povrniti javno spoštovanje do ljudi, vrednost in dela, ki predstavljajo jedro, vsebino in najtrdnejši potencial Slovenije. Ko nam bo to uspelo, bomo zmogli - skupaj - varno obiti tudi vse čeri in prepade.
Parlamentarni in vladni mandat se izteka, prihajajo nove bo-litve. Volilcem je s tem dana priložnost, da prevzamejo svoj del odgovornosti ob določanju slovenske prihodnosti. Ali ste optimist?
Navkljub vtisu, ki ga vladajoča politika skuša ustvarjati v javnosti s pomočjo zlorabe mehanizmov, ki jih z oblastne pozicije v tem trenutku še lahko zmanipulira v svojo korist predvsem na račun volilcev in državljanov, sem prepričan, da so Slovenke in Slovenci v bistvu pošteni in trezni ljudje, kijih ni mogoče predolgo voditi za nos. Za spremembe se odločajo konservativno - tehtno in počasi. To je razumljivo, saj smo kot narod premajhni in preveč ranljivi, da bi si lahko privoščili kakršnokoli radikalnost.
SLS v politiko vnaša svežino in neobremenjenost, pa tudi konzervativno treznost in zdravo skepso slovenskega človeka, ki se trdno zaveda majhnosti, ranljivosti in dragocenosti lastne slovenske zemlje, ker je v tem trenutku najboljša politična popotnica in optimalna garancija prebivalstvu v Sloveniji. Kot politiki smo v SLS tudi v trdni opozicijski drži dokazali, da skupni interes postavljamo nad osebnim. V sedanjem trenutku je to najboljša popotnica za volitve.
VABILO na družabno prireditev
ZA SLOVENIJO Z LJUBEZNIJO
in srečanje s kandidatom za poslanca v DZ na volitvah   10. 11. 1996,   predsednikom   SLS g. Marjanom Podobnikom ter drugimi predstavniki iz - vodstva stranke.
Prireditev bo
v sredo, 6. 11. 1996, s pričetkom ob 19. uri v Zadružnem domu na Dobrovi.
V kulturno zabavnem programu bodo sodelovali:
ansambel F ARA ONI,
predstavitev kasete ZA SLOVENIJO Z LJUBEZNIJO Marjana Podobnika s prijatelji
Anika Horvat, Nataša Mihelič, Manja Šalamun, Marina Roškarič, Oliver Antauer, Tadej Hrušovar s skupino PEPEL IN KRI.
VLJUDNO VABLJENI
Podružnica SLS POLHOGRAJSKI DOLOMITI
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
Se v marsičem loči od vseh ostalih strank.: Je edina stranka ki neprestano - od nastanka dalje in ne le v predvolilnem mesecu pomaga vsem ljudem brez izjeme.
Je edina stranka ki deluje na nov - vsem koristen način - namesto množice minljivih plakatov smo raje naredili ptičje krmilnice in skupaj z Vnanjškimi gasilci in tretjimi razredi OŠ Brezovica odpravili luže na Podpeški cesti.
Je pa tudi edina stranka s hrbtenico in modrostjo saj ne želimo nespametno vladati za vsako ceno in ustvarjati pufe potomcem -torej po starem kopitu. Znamo pa pošteno gospodariti, kar se že kaže v tistih okoljih, kjer ste nam to odgovornost zaupali.
Tudi nove občine so nastale iz viške po mejah naših podružnic. Naša stranka pa je tudi nosilec prepotrebne prenove naših družin in odnosov v vseh ostalih širših skupnosti. Spoštujemo vse skupnosti in vsakega človeka posebej. Zavedamo se modrosti, da nismo poklicani k sojenju bližnjega, pač pa je naše delo v pomoči, svetovanju in sodelovanju vseh brez izjeme.
V predvolilnem času se niti ne zaganjamo tako, saj vemo, da je potrebno delovati.
Modrost sožitja je tudi v tem, da smo si med seboj v duhu tako blizu, da nihče ne mo-
re zamahniti proti bližnjemu in ga zares udariti!
V Slovenski ljudski stranki najdemo tudi v tem predvolilnem obdobju dovolj časa za vse aktivnosti, ki so potrebne za nemoteno življenje na vseh področjih.
Drago Stanovnik Marjan Podobnik pa nam sporoča:
SLS
Slovenska ljudska stranka
Krmilnica pove več kot plakat..
ZA SLOVENIJO Z LJUBEZNIJO
Kjer stoje pradavna nam selišča, raste zdrav nam rod iz korenin, kjer diše prijetna vsem ognjišča, srečna sta slovenska hči in sin. Kjer nas čuva Triglav iz daljave, pridne so roke vse dni doma, kjer poštenje pride do veljave, v modrem morju dan se lesketa. \
Za Slovenijo z ljubeznijo
prihodnost skupaj si ustvarimo,
da slovensko drevo
zacvetelo nam bo.
Za Slovenijo z ljubeznijo
vse skrite sanje v srcu čuvamo,
da odslej bi bilo
vsem ljudem tu živeti lepo.
Kjer zori poleti zlato klasje,
še diši domači kruh vse dni,
kjer nas vabi zrelo grozdje z brajde,
v kleti zlato vince se iskri.
Kjer po delu pesem še odmeva,
med ljudmi veselje je doma,
kjer zvečer še vsakdo rad prepeva,
sreča na obrazih se pozna.
Za Slovenijo z ljubeznijo
prihodnost skupaj si ustvarimo,
da slovensko drevo
zacvetelo nam bo.
Za Slovenijo z ljubeznijo
vse skrite sanje v srcu čuvamo,
da odslej bi bilo
vsem ljudem tu živeti lepo.
Na mladih svet dobro stoji, če je podprt z modrostjo starešin. Na sliki sta dva Leona, oba olimpijska prvaka. Naš kandidat Leon Gostiša pozna zato veliko potez. Zakaj jih ne bi prenesel iz šahovnice tudi v državni zbor?
SDS - SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
Občinska Odbora SDS Brezovica in   Dobrova-Horjul-Polhov Gradec
predstavljata svojega kandidata za Državni zbor Republike Slovenije:
MARJAN VIDMAR
SPOŠTOVANE DRŽAVLJANKE IN DRŽAVLJANI!
Dovolite mi, da Vas ob tej kratki predstavitvi najprej povprašam:
- Ali si želite poslanca, ki vas ne bo prevaral?
- Ali si želite za poslanca človeka, ki ne bo odstopil od načel poštenosti in pravičnosti?
- Ali si želite za poslanca moža, ki se bo z vsemi svojimi močmi, znanjem, sposobnostjo in strokovnostjo zavzemal izpolniti Vam dano obljubo?
- Ali si želite poslanca, ki sta mu sprenevedanje in cinizem tuja?
To je Marjan Vidmar, diplomirani pravnik, skoraj pet let, vse do konca leta 1994, predsednik izvršnega sveta mesta Ljubljane, kije delal pošteno in vestno, v dobro Ljubljane in njenih okoliških krajev, a je bil od dosedanje državne vladajoče garniture ponižan in preganjan.
Vendar upanje na novo slovensko pomlad obstaja in usoda Slovenije je v naših rokah.
Obljubljam Vam, da bom pri svojem delu poslanca dosledno uresničeval načela pravičnosti in poštenosti, kot temelj vsake pravne in socialne države.
Zagotavljam Vam, da bom skupaj z vsemi poslanci naše stranke in skupaj z vsemi tistimi, ki v srcu pošteno mislimo, deloval za blaginjo Slovenije in vseh njenih prebivalcev.
Zagotavljam Vam, da človekove pravice in temeljne svoboščine ne bodo le mrtva črka na papirju.
Država ustvarja gospodarska in socialna razmerja in državni zbor kot vrhovno zakonodajno telo ima pravico in dolžnost zagotoviti obstoj in delovanje pravne in socialne države, kjer ob zagotovljeno zadostno sozvočje med delom in kapitalom.
To je moj program. Država se gradi na moralnih normah in načelih, ki morajo biti uresničevane z zakoni.
Vaš kandidat Marjan Vidmar
Danes vsak ve, da so pred nami državne volitve. Z njimi bomo izbrali poslance za državni zbor, ki nas bo, kot najvišji državni in zakonodajni organ, popeljal v novo tisočletje.
Spomnimo se, da je minilo že šest let od prvih demokratičnih volitev. Malokdo je v celoti zadovoljen z doslej doseženim in ravno to je razlog, da vsi resno razmislimo tudi o našem jutrišnjem dnevu in o našem ravnanju ob volitvah.
Nastanek demokratične države je zagotovil prve demokratične volitve, novo ustavo, novo sodno oblast in nazadnje še krajevno samoupravo. Nove občine so nam še posebej blizu, saj smo z njimi dobili del doslej državnega denarja, za vodenje pa izbrali ljudi, ki jim zaupamo.
V vsakdanjem delu in svojem okolju te spremembe še najbolj občutimo. Danes, po skoraj dveh letih delovanja novih občin, je mogoče utemeljeno govoriti o velikem smislu njihovega nastanka.
Njihova največja prednost je, da se del zbranega denarja ena-komerneje porazdeli po vsej državi, v dobro vseh občanov. Z njim gospodarimo sami, z njim je mogoče narediti več, napredek je zagotovljen tudi manjšim občinam. S pretežnim delom našega skupnega denarja seveda še vedno razpolaga država.
Pridobiti moramo še nekaj odstotkov naše dohodnine v občinsko pristojnost, povečati obseg odločanja v svojem okolju, dokazati, da hočemo in znamo pošteno delati tudi za skupnost. Le to bo nedvomno zagotovilo hitrejši razvoj naših
SKUPAJVOBDOBJE 1996-2000
občin in izboljšanje komunalne in druge ravni, ki je bila doslej ugodnost večjih središč.
Za hitrejši napredek bo treba pridobivati dodatna sredstva ministrstev ali priti s projekti v državni proračun. To velja predvsem za programe in projekte, ki predstavljajo večje denarne zalogaje, nanašajo pa se na gradnjo in obnovo cest, vodo-oskrbo in odvajanje odplak (kanalizacije), urejanje zemljišč, razvoj podjetništva, reševanje kmetijstva na obrobju mesta in podobno.
Prodor v te programe bo lažji, če bomo imeli v državnem okolju svojega človeka.
ZA NAS VOLILNI OKRAJ
Kako so tekle prejšnje volitve v državni zbor, se komaj še spomnimo. Kako smo volili in koga smo izvolili? Osvežimo si najosnovnejše:
Slovenija je razdeljena v osem volilnih enot, vsaka volilna enota pa v enajst volilnih okrajev. V njih bomo izbirali med različnimi kandidati. Naš volilni okraj obsega občine Velike Lašče in Ig v celoti, občino Brezovica (brez naselja Brezovica), občino Škofljica (brez krajevne skupnosti Lavrica), in krajevno skupnost Barje Ljubljana. V volilnem okraju je skupaj približno 16.200 volilcev.
Kot je videti iz naštetega, volilne okraje poslanci niso uspeli prilagoditi mejam novih občin (čeprav so imeli dve leti časa), kar bi bilo bolj smiselno.
Volilni sistem in »končna izbira« poslancev je za številne
občane težko razumljiva formula, ki jo natančno nihče ne razlaga. Vemo, da nam bodo tudi sedaj stranke ponudile take in drugačne osebnosti, ki imajo z našimi kraji v volilnem okraju komaj kaj opraviti.
Da bomo v svojem volilnem okraju izvolili 'svojega' človeka, imamo določene možnosti. Ob napisanem ugotovimo:
- Domač predstavnik (iz vo-' lilnega okraja) je boljša različica kot še tako »preverjen kader« od drugod.
- Če se v volilnem okraju porazdelijo glasovi volilcev med (pre)številnc stranke, ni možnosti, da volilni okraj dobi svojega predstavnika v državnem zboru.
- Razmislek, kaj narediti, je torej na volilcih.
Glede na
• doslej pridobljene izkušnje v krajevni samoupravi, - uresničene in začete projekte, financirane z državne ravni ter navezane stike v strokovnih službah ministrstev,
• večje možnosti razvoja v našem volilnem okraju,
• z delom pridobljeno zaupanje občanov
sem se odločil kandidirati na državnih volitvah na listi SKD in s poštenim delom povečati možnosti pri uresničevanju naših ciljev. Vaša večinska podpora mi bo pomenila veliko zaupanje in novo obveznost! dr. Jože Jurkovič, dipl. ing.
SDS - SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
Občinski Odbor SDS Brezovica predstavlja svojega kandidata za Državni zbor Republike Slovenije:
Kot kandidat za DZ bo na listi SDS v 3. volilni enoti, nastopil gospod Janez Cimperman iz Kota pri Igu.
Gospod Cimperman je človek z izjemno življenjsko energijo, ki v sebi združuje poklicno delovno vnemo z umetniško ustvarjalnostjo, v prostem času. Vrh njegove umetniške poti predstavlja Severjeva nagrada za leto 1993, kijih Sklad Staneta Severja že vrsto let podeljuje za najvišje igralske dosežke na poklicnih odrih, v ljubiteljskem gledališču in med študenti AGRFT.
Gospod Janez Cimperman je poročen in oče dveh hčera. Rodil seje 1.6.1951 v kmečki družini v Kotu pri Igu. Na željo staršev, da bi čimprej prišel do poklica, je po končani osnovni šoli odšel na poklicno PTT šolo, smer telekomunikacije. Leta 1970 seje zaposlil kot vzdrževalec TT naprav pri PTT Ljubljana. Po nekaj letih je zapustil PTT in začel s samostojno dejavnostjo, ki jo je opravljal polnih 13 let. Od leta 1987 je zopet zaposlen pri Telekomu v Ljubljani.
Gospoda Janeza Cimpermana že od
otroških dni odlikuje želja po umetniškem izražanju. Prav to gaje že s 15 leti pripeljalo na odrske deske. Gledališko ustvarjanje gaje tako prevzelo, da mu je ostal zvest do današnjih dni.
Prvih 15 let je deloval v KUD Ig, po razpadu tega društva pa je svoje umetniško udejstvovanje nadaljeval na odrih sosednjih vasi.
Pot ga je pripeljala tudi na naše področje v KUD Podpeč, kjer je ostal dve leti, nato pa se je pridružil članom KUD Janez Jalen v Notranjih Goricah. V tem društvu je dejaven še danes.
Najbolj ga poznamo po vlogah v Mi-klovi Zali, Bolha v ušesu (v tej ima celo dve vlogi), Povabilo v grad, Življenje podeželskih playboyev. V zadnjih dveh igrah je bil polegigralca tudi režiser.
Režijsko je postavil na oder tudi predstave za otroke Jurček in Storžek, mladinsko igro Srečni dnevi in letošnjo komedijo Rodil se je očka. Izkupiček od ene izmed predstav Rodil se je očka je v celoti šel za izgradnjo dvigala osnovne šole na Brezovici.
Posluh do sočloveka in zanimanje za aktualno družbeno problematiko sta ga pripeljala v politiko. Ker živi v našem okolju med nami, zelo dobro pozna probleme, s katerimi se srečujemo, in kot
kandidat SDS želi aktivno prispevati k njihovemu reševanju.
V skladu s programom svoje stranke SDS s*e želi zavzemati predvsem za vrnitev dostojanstva slovenskemu človeku in za to, da bi imeli vsi mladi, tudi s podeželja, enake možnosti za izobraževanje.
Nastajajo čedalje večje razlike med življenjskimi pogoji otrok v mestih in na vasi. Eden bistvenih ciljev je tako tudi brezplačna prehrana v šoli.
V času sprememb na političnem, družbenem in gospodarskem področju bi kot član parlamenta sodeloval pri naporih za popravo krivic in nerazumnih odločitev, za kar dosedanji parlament ni imel posluha.
Še veliko ciljev je, za katere se želi gospod Janez Cimperman iz Kota pri Igu zavzemati. S svojim življenjem dokazuje, daje zvest idejam in usmeritvi, v katere verjame. Zato bo gotovo znal ceniti volilne glasove, ki mu bodo zaupani, ter storiti vse, da bi jih upravičil.
JANEZ CIMPERMAN
Zakaj ste se odločili kandidirati?
Prvič, ker sem kot ženska prepričana, da je v politiki premalo žensk in so zato odločitve preveč enostranske, gledane le z moškega vidika. Drugič, ker mislim, da nas je v politiki premalo takih, ki bi se ukvarjali in imeli izkušnje pri delu z ljudmi, posebej tistimi v težavah, jih razumeli in jim znali prisluhniti.
Zakaj kandidirate na listi LDS?
Na listi LDS kandidiram, ker sem članica te stranke. LDS je stranka z vizijo. Prepričana sem, da s svojo človečnostno ideologijo zmore omiliti liberalistično naravnanost v kapitalizem. Kaj lahko storite za svoj okraj?
Ne bom obljubila preveč. Seznanila se bom z vsemi problemi in prisluhnila ljudem. Če bom izvoljena, bom v parlamentu pošteno zastopala interese svojih volivcev in interese ostalih prebivalcev Slovenije.
Zakaj ste se odločili kandidirati?
Pri svojem dosedanjem delu v Sloveniji in v mednarodnem prostoru sem se soočala s številnimi težavami in zapleti, reševanje le teh pa mi je prineslo znanje in spretnosti. Hočem jih obogatiti in izrabiti za uresničitev ciljev: boljši življenjski standard, visoka raven socialnih pravic, spoštovanje človekovih pravic vseh ljudi in posebna pozornost do težav, s katerimi se srečujemo predvsem ženske.
Zakaj kandidirate na listi LDS?
LDS je stranka, ki ne le obljublja, ampak tudi zagotavlja, da bo Slovenija v prihodnosti ohranila dosežene pravice, da bo postala resnično gospodarsko uspešna in socialno pravična država. V takšni državi moški in ženske enakovredno sodelujemo na vseh področjih življenja. LDS si prizadeva za bolj dinamično vključevanje žensk v znanosti, kulturi, politiki in gospodarstvu. Ponuja odprt prostor, v katerem lahko, skupaj z drugimi, uresničim lastne zamisli in Cilje.
Kaj lahko storite za svoj okraj?
Menim, da bo v prihodnje pomembna naloga države, če bom poslanka, pa tudi moja, skrb za izboljšanje pogojev dela. Delo mora dobiti vsak, ki si ga želi, vsem pa je potrebno ustvariti okolje, v katerem so lahko uspešni. Prezaposlenost z vsakdanjimi skrbmi nas ne sme narediti neobčutljive za naše naravno okolje. Posebno pozornost bom posvetila tudi ukrepom, s katerimi mora država zagotoviti kvalitetno življenje v družinah: otroci, vzgoja in izobraževanje in kakovost bivanja v partnerskih skupnostih. Vse te reči bo prežemala posebna skrb za enake možnosti žensk, moških, za pravice otrok in tistih skupin, posameznic in posameznikov, ki jih družba nepravično postavlja na svoj rob oziroma pušča na njem.
Nov prospekt občine Vrhnika
T. VAROVANJE ČLOVEKOVIH PRAVIC TUDI TAM, KJER SE PRAVO KONČA V MEDOSEBNIH ODNOSIH.
2. UUDI MORAŠ IMETI RAD, ČE DELAŠ Z NJIMI.
3. NISO POMEMBNE OBUUBE, PAČ PA DEJANJA.
4. DOBER POSLANEC JE VAŠ SOODLOČEVALEC
V PARLAMENTU.
5. SOCIALA IN EKONOMIJA NAJ DELUJETA Z ROKO
V ROKI.
Diplomirala sem no Visoki šoli za soiialna delo in delam magisterij na smeri socialni management. Bila sem referent za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Na Temeljnem sodišču v Ljubljani sem bila strokovna delavka na mlaiinsko kazenskem oddelku in kasneje ' odjo kadrovske službe. Postala sem svetovalka varuha človekovih pravic, nato pa državno sekretarka zo socialne zadeve no Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
NASLOV: MO LDS Ljubljana, Cigaletova S, 1000 Ljubljana TELEFON: 061 311-393, 178 33 75 (sreda med 16. in 18. ura)
1. ENAKE MOŽNOSTI ŽENSK IN MOŠKIH
2. ZA PRAVICE OTROK, MARGINALNIH SKUPIN TER POSAMEZNIC IN POSAMEZNIKOV
3. ZA GOSPODARSKO USPEŠNO IN SOCIALNO UREJENO DRŽAVO
4. DELO ZA VSE
5. MLADI, STARI, MOŠKI, ŽENSKE -VSI SMO V SLOVENIJI
Po študiju sociologije sem se zaposlilo kot asistentko na tedanji FSPN. Kasneje sem s sodelavko ustanovila Varianta, podjetje za raziskovanje javnega mnenja. Po svojih močeh sem želela prispevati k oblikovanju spodbudne, prijazne in pravične družbe. Postalo sem direktorica vladnega Urada za žensko politiko. V času mojega mandata se je vprašanje o ženskah na vseh področjih življenja izkazalo kot pomembni sestavni del politike.
NASLOV: MO LDS, Cigaletova S, 1000 Ljubljana TELEFON: 061 311-393
V ponedeljek 14. oktobra je bila v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki slovesna predstavitev novega prospekta občine Vrhnika s turistično prilogo. Ob navzočnosti številnih gostov je tako Vrhnika dobila nov sodoben prospekt, ki naj bi služil turistom ter tudi samim Vrhničanom, da spoznajo prelepo okolico Vrhnike, z vsemi njenimi znamenitostmi, različnimi informacijami in turističnimi točkami.
Ideja o novem prospektu je bila izrečena v začetku leta 1995 od župana občine, predvsem z namenom, da se mora Vrhnika v širšem slovenskem prostoru pojaviti z novim sodobnim prospektom, ki bo vseboval številne zanimive podatke o Vrhniki in njeni okolici. Prav tako pa je pošla tudi zaloga starega prospekta Vrhnike, tako da turistu odnosno tudi različnim poslovnim partnerjem ni bilo možno ponuditi o Vrhniki skoraj nič.
Ob tem je potrebno le poudariti, da je turistično društvo Blagajana iz Vrhnike izdajalo »Turistični informator«, ki je zapolnjeval prazen prostor publikacij o turistični ponudbi Vrhnike.
Kultumo-ptlredltvenl centet In okrepčevalnica
Podaljšan samoprispevek v Blatni Brezovici
V nedeljo, 29. septembra, so se krajani Blatne Brezovice odločili za podaljšanje krajevnega samoprispevka za nadaljnjih pet let (do konca leta 2001). Udeležba je bila zelo dobra, saj je od 253 volivcev, vpisanih v volilni imenik, glasovalo 181 (72%). 136 se jih je odločilo za podaljšanje samoprispevka, 42 jih je bilo proti, 3 glasovnice pa so bile neveljavne. Udeležba na referendumu in število glasov za samoprispevek pričata, da se krajani zavedajo, da je napredek kraja v prvi vrsti odvisen od njih samih. Odločitev o podaljšanju samoprispevka bo seveda precej olajšala delo predsedniku in svetu krajevne skupnosti, saj bo stalen dotok sredstev omogočal večjo učinkovitost izvedbe načrtovanih programov, pri vsakem projektu pa je zaradi samoprispevka večji tudi finančni prispevek občine.
In kaj se bo v prihodnje delalo v Blatni Brezovici? V prvi vrsti bo seveda potrebno dokončati kanalizacijo in obnovitvena dela na gasilskem domu in podružnični cerkvi sv. Jakoba. V načrtu so tudi dokončna ureditev športnega igrišča, asfaltiranje še neasfaltiranih vaških cest, razširitev pokopališča in izgradnja mrliške vežice. Načrti torej niso majhni in ne delovna vnema krajanov, temveč finančna sredstva so tisti omejujoči dejavnik, ki bo na koncu odločal, koliko in kaj se bo naredilo. Z izglasovanim samoprispevkom bo seveda vse bistveno lažje.
L. G.
VIDEOTEKA
Umetniško vodenje in oblikovanje je prevzel akademski slikar Dušan Muc, kije obenem likovni pedagog v osnovni šoli Ivana Cankarja. S svojimi sodelavci se jc lotil zahtevnega dela in skupno so ustvarili posebno obliko novega prospekta s turistično prilogo.
Na slovesnosti je o prospektu spregovoril likovni kritik Goj-ko Zupan, ki je prospekt ocenil z lepimi spodbudami, da jc po obliki in umetniški vrednosti eden boljših v Sloveniji ter daje Dušan Muc eden vidnejših oblikovalcev v Sloveniji, ta nov projekt oblikoval na sodoben in moderen način.
Prospekt je izšel v 10.000 izvodih, od tega po 1.500 v angleškem, nemškem in italijanskem jeziku.
Slavnostno predstavitev prospekta jc z umetniškim plesom popestrila slovenska plesna umetnica Jasna Knez.
Tako je občina Vrhnika dobila še eno zanimivo turistično propagandno literaturo, ki bo Vrhniko promovirala v širšem slovenskem prostoru. Lahko pa tudi rečemo, daje prospekt namenjen Vrhničanom ter vsem podjetnikom, da ga bodo posredovali svojim poslovnim partnerjem. Prospekt se dobi na Zvezi kulturnih organizacij Vrhnika (telefon: 754-648)
S.S.
Prospekt so predstavili, od leve: likovni kritik Gojko Zupan, oblikovalec akademski slikar Dušan Muc in župan Vinko Tomšič.
SPOŠTOVANI
LJUBITELJI DOBRE GLASBE!
Še nekaj dni nas loči od drugega najpomembnejšega dogodka na Vrhniki. Prvi so seveda volitve in ker bo verjetno kar nekaj ljudi razočaranih, vam damo prijazen nasvet. Pridite na naš koncert! Izvajamo nekaj biserov svetovne klasike, pa še 5. obletnico skupnega muziciranja pod okriljem Zveze kulturnih organizacij praznujemo. Vzemite si dobro uro časa — mi smo si ga v teh petih letih...? Skratka, pridite, pa boste slišali, koliko.
KONCERT bo v SREDO, 13. novembra 1996, ob 19.30 v Domu Karla Grabeljška na Vrhniki.
Marko Fabiani
Vse ljubitelje zborovske glasbe vabimo na medobčinsko pevsko revijo NOTRANJCI ZAPOJMO, ki bo v soboto, 16. 11., ob 19.30 v večnamenskem prostoru OŠ I. Cankar.
Predstavili se bodo po trije zbori iz občine Logatec, iz občine Cerknica in iz vrhniške občine ter obrtniški mešani pevski zbor »Notranjska«. Vljudno vabljeni!
Stara c. 3, Vrhnika
Program prireditev v novembru:
torek, 5. 11., ob 20. uri
MOŽ MOJE ŽENE, M. Gavran, gostovanje Kulturnega doma Španski borci, igrata Iztok Valič in Ivo Ban.
Predprodaja vstopnic in dvig rezervacij v agenciji PAV. Do spremembe napovedanega datuma je prišlo iz objektivnih razlogov.
sreda, 6. 11., ob 18. uri
Otvoritev razstave CONCEPTUS VIVIDUS, akademske kiparke ALENKE VIDRGAR, Cankarjev dom — Galerija.
sreda, 13. 1 L, ob 20. uri
Koncert ob 5. obletnici delovanja KOMORNEGA ORKESTRA VRHNIKA, dirigent MARKO FABIANI. Dvorana v Domu K. Grabeljška.
sobota, 16. 11., ob 19.30
Medobčinska pevska revija NOTRANJCI, ZAPOJMO. Sodelujejo zbori iz Logatca, Cerknice in Vrhnike.
petek, 29. 11., ob 20. uri
ON JE BIL VETER, pevsko plesna predstava, poje MELITA OSOLNIK, pleše JASNA KNEZ. Celovečerni koncert, ki je zlitje glasbe, plesa in poezije. Besedila so izvirna poezija slovenskih pesnic, glasba je šanson, balada in jazz. Vabljeni!
Zveza kulturnih organizacij Vrhnika
OO LDS Brezovica predstavlja kandidatki za 3. in 6. volilno enoto in sicer gospo Bojano Cvahte v nedeljo, 3.11.1996 v Zadružnem domu v Notranjih Goricah ob 18. uri. Gost večera bo dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo. Za zabavo bo poskrbel ansambel Kontrabant. Gospa Vera Kozmik pa se vam bo predstavila v torek, 5.11.1996 v gasilnem domu na Brezovici ob 19. uri. Spremljala jo bo znana glasbenica Alenka Pinterič.
OO LDS Brezovica predsednik Marko Čuden
5. OBLETNICA ODHODA ZADNJEGA VOJAKA J A IZ VRHNIKE
Pred gostilno »POVŽ« so se zbrali veterani Vrhnike in Borovnice
V petek 25. oktobra je bila pri gostilni Povž na Stari Vrhaiki spominska slovesnost ob 5. obletnici odhoda zadnje enote takratne jugoslovanske armade z Vrhnike. Na ta dogodek izpred petih let nas spominja tudi spominska plošča na gostilni, katero so postavili pred nekaj leti veterani in veteranke območnega odbora zveze vojnih veteranov za Slovenijo Vrhnike in Borovnice. Slovesnosti se je udeležilo veliko število veteranov iz obeh občin.
Slovesnost se je pričela z slovensko himno in misel mi je prešla v spomin pet let nazaj, na petek 25. oktobra 1991, okoli devete ure zjutraj, ko sva se s tedanjim načelnikom oddelka za obrambo Tonetom Jesenkom pripeljala pred gostilno Povž, kjer je bilo že nekaj Vrhničanov s takratnim županom. Prišel je komandant kasarne, mislim da polkovnik Jovanovič, z dvema telesnima stražarjema, ki sta imela orožje v roki. Po kratkih pogovorih z županom in načelnikom seje od njiju poslovil ter odšel v kasarno, kjer se je že razvrščala kolona vozil za odhod proti pristanišču Kopru. Se prej pa je komandant strogo prepovedal snemanje in slikanje, kar sta njegova osebna stražarja tudi s strogimi pogledi preprečevala. Točno ob 10. uri pa so se vrata kasarne odprla in dolga kolona vozil vseh vrst se je odpravila iz kasarne. Po nekaj minutah je tudi zadnje vozilo zapustilo kasarno in v njo so takoj prišli vojaki teritorialne obrambe ter jo zasedli in zastra-žili.
Slavnostni govornik je bil takratni župan obeh občin France Kvatcrnik (njegov zanimiv govor vam v celoti predstavljamo). Spregovoril je tudi lastnik gostilne Povž Marjan Čelec, ki je bil vseskozi v neposredni bližini kasarne, v kateri je bila takratna JA in je bil vsekakor z
takratnimi dogodki neposredno povezan. Na koncu slovesnosti pa je poveljnik 53. območja Slovenske vojske, ki zajema Vrhniko, Borovnico in Logatec, Jože Molk podelil priznanja civilni strukturi, ki so v času 10 dnevne vojne za Slovenijo veliko pripomogli pri osamosvojitvi. Ta priznanja so prejeli posamezniki iz KS Sinja gorica, KS Blatna Brezovica, KS Bevke, KS Drenov grič - Lesno br-do, KS Log in KS Dragomer -Lukovica, ti pa so:
Anton Fridl, Rado Žitko, Lojze Dolenc, Janez Mrzlikar, Slavko Cepon, Stane Jeraj, Jože Podboj, Janez Groznik, Matjaž Nartnik, Marko Koprivec, Marjan Japclj, Franc Jelovšck, Damjan Jelovšek, Zdravko Kerš-manc, Marko Novak, Marko Mrzlikar. Igor Oblak, Roman
Čot, Milan Nagode, Tahir Ta-kaj, Anton Dolničar, Anton Pišter, Ana Fridl, Brane Ča-mernik, Janko Dolenc, Drago Štrumbelj, Silva Jesenovec, Ivo Komparič, Anton Požar, Marjan Oblak, Boštjan Pezdn-, Andrej Raztresen, Roman Šuštar, Brane Celarc, Anton Pezdir, Alojz Saje, Jože Mrzlikar, Miroslav Dolničar, Rado vBuh, Tomaž Žitko, Janez Žitko, Franc Nagode, Franc Gostiša, Janez Jeraj, Srečko Jeraj, Marjan Istenič, Binko Zore, Janez Brcnce, Marko Nagode, Stanko Pctrač, Janez Mušič, Miro Gruden, Dunja dr. Piršič, Jože Mesec, Jože Nagode, Andrej Og-rin, Vinko Keršmanc, Franc Stanovnik, Pavle Bizjan, Milan Vesclinovič ter KS Ligojna in KS Drenov grič - Lesno brdo.
S.S.
Mladi vojak iz Vrhnike - Ligojne podpisuje prisego.
PRISEGA
Med njimi tudi nekaj Vrhničanov
V vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki je bila v petek 11. oktobra svečana prisega mladih vojakov. Prvič seje zgodilo, da so prisegli vojaki dveh bojnih enot, od petih, ki so stacionira-ne v vojašnici na Raskovcu. Tako se je zbralo veliko število svojcev, prijateljev, deklet in znancev vojakov na svečanosti, katere slavnostni govornik je bil državni sekretar pri ministrstvu za obrambo, mag. Boris Žnidar-šič.
Med drugim je poudaril, da imamo ustavno pravico in dolžnost braniti svoj narod ter našo skupno domovino, ki smo jo nepreklicno in z večinsko voljo določili na ljudskem plebiscitu leta 1990. Prehod iz teritorialne obrambe RS v sodobno organizirano, učinkovito, racionalno, gibljivo in parlamentarno nadzorovano vojaško organizacijo, kakršna naj bi bila Slovenska vojska, je zelo kompleksna naloga. Na koncu pa je zaželel mladim vojakom uspešno in angažirano izobraževanja ter usposabljanje, saj bodo uporabljali drago in sodobno opremo za zveze in oklepno tehniko.
LIKO V LETOŠNJEM LETU
Proizvodnja na obeh lokacijah
Lastninsko preoblikovanje LIKO VRHNIKA se je zaključilo z vpisom v sodni register 27. 5. 1996. Od tedaj poslujejo kot delniška družba s 1243 delničarji pod firmo: LIKO, lesna industrija Vrhnika, d.d. Vodi jo začasna uprava, deluje začasni nadzorni svet.
Lastniki družbe so sedaj znani, 51.91% je v lasti notranjih delničarjev: zaposlenih, upokojencev in bivših zaposlenih, 48.09% pa v lasti državnih in investicijskih skladov ter bivših lastnikov oz. denacionalizacij-skih upravičencev. Pripravljajo se na sklic 1. skupščine delniške družbe. Načrtujejo, da bodo skupščino opravili v mesecu decembru.
V poslovnem sistemu LIKO
so kljub tem neugodnim razmeram tudi v preteklih treh letih investirali v manjše projekte in opremo. Večjo naložbo je v letu 1995 predstavljala linija za fur-niranje vratnih kril, vrednost investicije je presegla 1,7 milijona DEM. Vdrugo opremo je bilo investiranih še 900 tisoč DEM. Tudi v letu 1993 in 1994 so investirali v najnujnejše. Omeniti je treba rekonstrukcijo proizvodnje v Borlesu, ki sojo izvajali spomladi letos, vredna pa je skoraj *600 tisoč DEM. Vsa sredstva so zagotovili iz lastnih virov.
Pohvalijo se lahko, da v zadnjih treh letih nobena od Liko-vih družb ni imela blokiranega žiro računa, da so delavci plače prejemali redno, prav tako cel
regres za letni dopust in druge prejemke, ki pripadajo delavcem.
Rezultati poslovanja v preteklih letih niso bili pozitivni, vendar je poslovni sistem LIKO ob lastninjenju oblikoval precejšnje rezerve, iz katerih bodo te izgube pokrili. Z optimizmom pa gledajo v prihodnost.
Programska usmeritev Lika je proizvodnja na' obeh lokacijah. Tovarna vrat v Borovnici mora postati in ostati sodobna tovarna za proizvodnjo vratnih kril in suhomontažnih podbojev tako, da bo postala ena od dveh vodilnih proizvajalcev v Sloveniji. Poleg te tovarne v Borovnici ostaja še proizvodnja stolov v Borlesu.
Na Verdu ostaja proizvodnja
vhodnih in garažnih vrat, predelava lesa, ter novi programi, pri katerih se v letošnjem letu, po začetnih težavah, že kažejo uspehi. S tem se potrjuje pravilnost odločitve o ukinitvi proizvodnje stolov na Verdu, s selitvijo dela programa v Borovnico, ter delno opustitvijo te proizvodnje. Novi programi se sedaj opravljajo v okviru družbe Les. To so: program lepljenih plošč, stopnic, proizvodnja miz, program bučer plošč ter nenazadnje proizvodnja pohištva Copies. Poelg teh je treba omeniti tudi program otroškega pohištva (posteljic), ki jih izdelujejo za znanega angleškega kupca.
V okviru prostorskih in drugih možnosti (tehnično tehnološka opremljenost, usposobljeni delavci) bodo razvijali še nove programe, tudi dodelavne posle (parket), saj taka proizvodnja ne zahteva vezave dragih finančnih sredstev.
N.Č.
Zbranim je spregovoril tudi župan Vrhnike, kije mladim vojakom čestital k svečani prisegi, vsem prisotnim pa zaželel dobrodošlico na Vrhniki. Po prisegi so si starši in prijatelji mladih vojakov ogledali bivalne in delovne prostore ter nekaj bojne tehnike za zveze oklepne enote. Ob tem je potrebno poudariti, da je prisegla 9. generacija vojakov 54. oklepno mehaniziranega bataljona in že 15. generacija pripadnikov bataljona za zveze. Med njimi je kar veliko mladih fantov iz občine Vrhnika, ki bodo tako služili vojaški rok v obeh bojnih enotah šest mesecev kar v rojstnem kraju.
V vojašnici Ivan Cankar pa ob vsaki prisegi pripravijo tudi različne kulturne prireditve. Ob tej priložnosti so uro pred prisego odprli skupinsko likovno razstavo kluba Arti pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje pod mentorstvom Mare Kralj: Razstavo je odprl poveljnik vojašnice podpolkovnik Bojan Končan. Za kratek kulturni program pa je poskrbel moški pevski zbor Tabor iz Cerknice. Razstavljenih je bilo 25 slik sedmih slikark samorastnic, ki jih druži veselje in ljubezen do slikarske umetnosti. Vse slikarke so v zasluženi upokojitvi in se združujejo v klubu Artipod skrbnim vodstvom mentorice tudi slikarka Mara Kralj. Stare pa so od 60 do 80 let in so hotele slikati že v mladosti, vendar se jim jc zaradi različnih življenjskih usodo uresničilo šele po upokojitvi, ko s6 obiskovale Univerzo za tretje življenjsko obdobje. Tako že več let skupno razstavljajo v različnih galerijah ter po domovih za starejše občane. Uporabljajo različne tehnike od risb s svinčnikom in tušem, akvarele do olj. Tudi motivi so zelo pestri in zanimivi: od cvetja in živali, do portretov in tihožitij. Skratka so prave umetnice in vedno dobre volje: Nevenka Ladič, Milica Rajačič, Mira Roje, Jožica Serafin, Ela Švigelj, Nuša Vasiljevič in Cica Kolar.
S.S.
Govor takratnega župana Franceta Kvaternika ob 5. obletnici odhoda vojakov JA iz Vrhnike
»Ko poslušam razpravljanje o veteranih v javnih medijih, kdo to je, kdo ni, in kdo bi hotel biti, me to sprenevedanje včasih razžalo-sti, včasih pa me spreleti srh, ker si nekateri na vse načine prizadevajo zamegliti in premešati zgodovinska dejstva v neprebavljivo zmedo, ki ji je resnica deveta stvar, in bi jo bilo mogoče razvozlati spet šele po petdesetih letih. Dejanja in odločitve, ki so se zgodile pred petimi leti, so v slovenski zgodovini tako edinstvene in enkratne, neomadeževane z lažmi in prevarami, za slovenstvo čiste in jasne in ne dovoljujejo nikakršnih podtikanj. Vsi se še kako zavedamo, kdo je gibanje zasnoval, ga sprožil in tudi uresničil in tudi vemo, kdo mu je nasprotoval, se nojevsko potuhnil in v močvirju čakalna trenutek, ko se bo situacija zbistrila. Že antičniRimlajni so vedeli, da je zgodovina učiteljica in mi smo sen naših dedov, brez dolomitskih goljufij, enotni in dosledni, samo v prid Slovenstvu, v dobro svoji Očetnjavi. Spomini so se res odvijali z veliko naglico, vendar se zdi kot da je v tako kratkem času odigral veliki roman, ki ga bomo pripovedovali svojim vnukom, dokler bo slovenski rod živel na tej zemlji. Želim si samo, da nikoli ne premine, da se iz njega porode legende, ki bodo pripovedovale zanamcem o velikem trenutku naše zgodovine, ki ga še ni bilo in upam, da nikoli vel ne bo potreben.
Opazili ste, da govorim v množini, kakor da sem tudi sam veteran. In res sem prepričan, da smo vsi, ki smo takrat spoznali, da je prišel trenutek odločitve, vsak na svojem mestu in po svojih zmogljivostih, dali svoj delež za našo prihodnost - veterani. Nihče se ni spraševal o materialnem nadomestilu, kakor so ga nekoč dobivali rimski vojaki in se je to dogajalo skoraj do današnjih dni. V tistih nepredvidljivih dneh nas je obsijala neka nerazumljiva slutnja, da se dogaja nekaj velikega in dokončnega. Nihče ni spraševal po plačilu, nihče ni spraševal po nazorski pripadnosti.
Na delovnem mestu, ki sem ga takrat opravljal, sem imel občutek, da smo Slovenci postali eno samo, neupogljivo telo, kije sposobno izcedki zadnje moči za svojo svobodo. Zavedali smo se, da je napočil trenutek, ki so ga sanjali naši dedje in pradedje, ki so ga sanjali naši pesniki. In koso minevali dnevi, smo začutili, kljub žrtvam, da se sanje stoletij spreminjajo v resničnost. In ta resničnost se je zgodila prav na današnji dan, za nas Slovence, nismo pa mogli slutiti, kakšna grozodejstva smo preprečili, če se ne bi končalo, kakor se je in bi ostali v vrtincu gorja, ki so ga doživljali naši sosednje še nekaj let. Šele zdaj, ko ponovno obnavljam dogajanja
tistih dni, mi prihaja v zavest spoznanje o dobrohotnosti usode, ki nas je obvarovala pogina.
Svojega prispevka nisem dajal kot vojak, kot tisti, ki se z orožjem v roki mora soočiti z nevarnostmi. Opravljal sem ga kot civilist, kije bil zadolžen za čimboljše funkcioniranje civilnih služb v vojnem stanju Menda se temu reče zaledje. Vsi, ki smo tedaj imeli take zadolžitve, smo kaj hitro spoznali in razločevali, kaj je naloga vojske in kaj naša. Nihče se ni vmešaval v posel drugih. Vsak je dobival navodila od svojih predpostavljenih, kajti strateške odločitve so se dogajale v centru in mi smo bili le del celote. Bili smo sicer povezani in medsebojno obveščeni o dogodkih, ravnali pa smo vsak v območju svojih pristojnosti. Rezultati take discipline so znani in potrjeni, kar ne moremo reči za naše sosede, ki so vlekli vsak svoje niti.
Kot prvega od dogodkov se spominjam, kako smo v evforičnem zanosu, po posaditvi - lipe svobode - na predvečer izhoda tankov praznovali na vrtu prijatelja Dominka na Turnovšah in nas je ob 3h zjutraj zresnilo opozorilo patrulje TO, kaj se na Vrhniki dogaja. Veselo druščino je zmotil načelnik Tone Jesenko s svojima sodelavcema. Ni vpil in se razburjal, ker nas je komaj našel, z njemu lastno navidezno nonšalanco je sporočil, za nas takrat še nerazumljivo, novico: »Tanki JA so iz vojašnice krenili proti Ljubljani.« Tisti trenutek neverjetna, se je novica izkazala za resnično kmalu zatem. Ker tiste noči ni nihče spal, saj je bilo veselje ob razglasitvi neodvisnosti neizmerno, vse gostilne in lokali so imeli dovoljenje, da tiste noči lahko točijo neobdavčeno vse, kar teče. Za nas je prišla streznitev kaj kmalu, saj smo že ob 5h zjutraj zasedali v občinski stavbi in razpravljali, kaj nam je storiti. Zavedali smo se, da smo v vojnem stanju, vojsko proglasili za okupatorsko in se začeli soočati z dejstvi in dogodki, ki so se spreminjali iz ure v uro. Vojna za Slovenijo se je začela.
Jaz sam, ki nikoli nisem bil vojak, nikakor pa nisem mogel raz-
Slavnostni govornik je bil takratni župan France Kvaternik.
ume t i grobosti in arogance, ki so jo kazali naši vojaški znanci, s katerimi smo se poprej srečevali, sicer po službeni dolžnosti. Ljudje, ki so dolga leta živeli v Sloveniji, bili poročeni s Slovenkami, so se nenadoma spremenili v sovražnike in se obnašali kot despoti, nas pa obravnavali kot vazale. Glede na to, da smo se osebno poznali, smo poskušali nekajkrat navezati z njimi stike, da bi se na ravni človeštva pogovorili o nesmiselnosti groženj bombardiranja našega mesta. Vedno smo bili grobo odbiti.
Dnevno sem prihajal v urad, dopoldan in popoldan. Vsi se še spominjamo barikadpred Črnim orlom in pri izstopu na avtocesto in min pod kamioni. Se posebej se spominjam nekega Makedonca, kije moral tri dni čakati na dovoljenje, da je odpeljal svoj kamion, še danes mi ni jasno, kako se je izvil iz obroča. Sam se puščal avtomobil pri podhodu avtoceste na Tojnicah in potem peš do središča mesta. Barikade pri odcepu za Sinjo gorico so mi preprečevale pot proti Dragomeru, zato sem mogel domov samo preko Blatne Brezovice in Bevk, tam pa so bile straže na obeh koncih vasi in sem se moral vedno legitimirati. Tam je bila seveda naša TO in ni bilo problemov. Nikoli pa ne bom pozabil topov na Hruševci, ki so se pomikali v smeri moje hoje proti središču in dneva, ko so obstreljevali bencinsko črpalko. Napad je bil namreč samo dvajset minut zatem, ko sem odšel na kosilo po opisani poti. Ko sem se čez dobro uro vrnil nazaj, je bil pogled grozljiv. Iz razbitin kamionov in traktorjev se je še vse kadilo, smrdelo je po izgorevajočih gumah, predvsem pa je bilo kar precej ljudi, prestrašenih in ogorčenih. Sam pri sebi sem si dejal: Tako, zdaj šele je tudi dvomljivcem jasno, da se z vojsko J A ni šaliti in da so »prijateljstva« za ved/to pokopana. Nekateri so prijatelji samo toliko časa, dokler gospodujejo in imajo orožje , sam pa si brez vsega.
Ko se kdaj pa kdaj s prijateljem Tonetom, takratnim načelnikom, srečava (na žalost se poredkoma), obujava spomine na grozilna pisma nekega Beograjčana, ki sem jih dobival direktno iz Beograda, na prihod srbskih mater, ki so nas sovražno ignorirale, ko smo jih hoteli pozdraviti pred obiskom sinov v vojašnicah, na obiske takrat še jugoslovanskih vojašnic, na obhode, s poveljnikom Jožetom Molkom, naših postojank TO na Ligojni in okolici, na izjave, ki sem jih dajal za razne radijskein TV postaje. S tem v zvezi je morda zanimiv klic po telefonu iz Hercegovine, ko me je prijatelj poklical: »šta si ti to rekao« Izjavil sem namreč, da je to okupatorska vojska, kar se je njim takrat zdelo nenavadno. Niti mi samo, kaj šele oni v Bosni, si niti v sanjah niso mislili, da je kaj takega, kar se je kasneje tam dogajalo, sploh mogoče. In vendar se je in bilo je mnogo grozoviteje, kot si more človek zamisliti.
In po vseh teh grdobijah se je zgodil dan, ko so povzročitelji vsega hudega osramočeni odhajali. Tudi tam sem bil ves srečen, da sem za slovo, zadnji v vrsti, dal roko jugoslovanskemu polkovniku, rekoč: »Srečno pot«, in odpeljali so se proti Kopru. Tisti trenutek sem začutil v srcu stanje odrešitve, ki so jo sanjali naši predniki stoletja. Sreče ki smo jo dočakali tisti dan, bi se morali bolj srčno zavedati vsi, ki jim slovenstvo kaj pomeni. Jaz sem še danes srečen za to doživetje.«
PHILIPS
G RUR DIC
Panasonic
TV, VIDEO, HI-FI CENTRI
COMING
Tržaška 28 Vrhnika tel.: 752-392
LJUBLJANA,
Kongresni trg 12, tel.: 061 214-321
LJUBLJANA,
Slovenijales, Dunajska 20, tel.: 061 324-467
LJUBLJANA,
BTC-hala A, Moderni interieri, Šmartinska 152, tel.: 061 185-27-70
LJUBLJANA,
BTC-hala A, Pritličje, Šmartinska 152, tel.: 061 185-26-04
M°Ž*U°PAT
POPuST
CRUnDIC
EKRAN37cm
Daljinsko upravljanje, 50 programov, visoki S kanali, Izpis funkcij na ekranu, programiran Izklop
SIT 38.990 ALI 7 X 6.330
DAEWOO
EKRAN 51 cm, TELETEKST
Daljinsko upravljanje, visoki S kanali, 100 programskih mest, scart vtičnica
SIT 54.912 ALI 7X8.915
PHILIPS
EKRAN 63 cm, TELETEKST, STEREO
Daljinsko upravljanje, 60 programov, visoki S kanali, izpis funkcij na ekranu, programiran izklop
SIT 133.900 ALI 10 X 15.216
PHILIPS
CD MINI GLASBENI STOLP
Radio, CD, kasetofona, daljinsko upravljanje
SIT 47.900
ALI 7 X 7.776
PHILIPS
KOMPAKTEN CD MINI GLASBENI STOLP Z INCREDIBLE SOUND FUNKCIJO
Radio, CD, kasetofona, daljinsko upravljanje
SIT 72.776 ALI 7X11.815
PHILIPS
VIDEOREKORDER, 4 GLAVE
SIT 49.900 ALi 7X8.
100
Technics
DVODELNI HI-FI CD MINI SISTEM
PHILIPS
SIT 99.970 ALI 10 X 11.360 PRENOSNI CD MINI SISTEM
Radio, CD, dvojni kasetofon, deljivi zvočniki, daljinsko upravljanje
SIT 38.500 ALI 7 X 6.250
PHILIPS
PRENOSNI RADIOKASETOFON
Radio,
dvojni kasetofon deljivi zvočniki
SIT 16.900 ALI 7 X 2.745
DAEWOO
RADIOKASETOFON
SIT 4.900
PHILIPS
AVTORADIOKASETOFON
SIT 11.900
ALI 7X1.932
PHILIPS
RADIOURA
SIT 4.990
OB NAKUPU NAD 100.000 SIT 10 OBROKOV
POSLOVNO TROOVSjÍí CENTER VRHNIIíjA
LOKA
Vabimo vas na ŽREBANJE in zaključek NAGRADNE IGRE, ki je
potekala od 30. septembra do 30. oktobra. Žrebanje bo v PTC Vrhnika v LOKI dne 8. novembrom 1996 ob 16. uri.
TRGOVINA  M- MAGISTRAT:
vam nudi izdelke vrhunskih blagovnih znamk
- ONEILL, TRUSSARDI,
- italijansko žensko usnjeno obutev SGARIGLIA in
- torbe, kovčke ter galanterijo priznanega proizvajalca BRK S KOMPAS MAGISTRAT vas vabi v 2. nadstropje!
SEMENARNA LJUBLJANA:
Tradicija in kakovost že 90 let!
DARILO zvestim kupcem ob 90 LETNICI: 20% POPUST pri znesku nakupa nad 3.000 SIT ( ne velja za ozimna žita ).
METALKA TRGOVINA:
- stroj za sušenje perila GORENJE WT 900 X...39.990.-
- parni likalnik GORENJE MGA D 1021...........^4?99&- 4.390.-
- grt. viličastih KUUČEV 110/11,6- 22...........~P&3f&r 3.190.-
- grt. viličastih KLJUČEV - obročnih,
125/11,6-22...........Jfi803C- 7.490.-
- grt. viličastih KUUČEV 110/11,6- 32........... 6.490.-
- grt. viličastih KUUČEV - obročnih,
125/24, 8 - 19...........^539£- 3.190.-
- PVC košare za perilo.....................................^9&00u- 4.290.-
15% NIŽJE CENE ob plačilu z gotovino za vsa SVETILA proizvajalcev: SIJAJ, LUMEN, ADRIA LIGHT, JARS, KAM, PR0SENAK
Zagotovite si stalen POPUST - postanite imetnik kartice METALKA TRGOVINA!
TRGOVINA EVEX
PREDN0V0LETNA PONUDBA od začetka novembra do BOŽIČA! NOVO - POLICA UGODNIH NAKUPOV
- moške in ženske SPODNJE MAJICE.............po    570.- in 580.
- otroške PIŽAME iz frotirja............................................. 1.450.
- moške PIŽAME iz frotirja.............................................. 2.810.
moške in ženske USNJENE ROKAVICE,
podložene in nepodložene, vse po................................ 1.990.
- ROBCI, 6 kosov v lični DARILNI EMBALAŽI, moški, žensk!.. 499.
- paket 3 KUHINJSKIH KRP z uporabnim darilom............. 444.
Novoletni PRTI in NADPRTI, BLAGO z novoletnim motivom ipd.
Z vsakim nakupom nad 3.000 SIT sodelujete v PREDN0V0LETNEM ŽREBANJU, ki bo v soboto 21. 12. 1996 v trgovini EVEX! Podrobnosti so objavljene v trgovini.
MUSIC CENTER "TON"
Bogato založena prodajalna kaset in CD - plošč z glasbo
za vse okuse in priložnosti!
UGODNE CENE praznih video in audio kaset TDK!
TRGOVINA VISAN:
PEKAČI iz gline, 4 modeli, s 15% POPUSTOM
po............................1.811 in 2.030.-
IGRACE - kovinska delovna vozila ( rovokopač, viličar....),
s 15% POPUSTOM po.......... 1.525.-
TRGOVINA FORTUNA:
bele JOGI RJUHE................................................SAMO 1.100.-
ZAVESE, višina 180 cm...................................... SAMO 1.100.-
ZAVESE, višina 260 cm...................................... SAMO 1.680.-
Cene veljajo do 16. novembra oz. do prodaje zalog, razen pri trgovini EVEX, kjer veljajo do Božiča.
- številne velike in majhne trgovine na več kot 3000 m2 prodajnih površin!
- popolna ponudba živil, opreme za dom in gospodinjstvo, oblačil za vso družino, tehničnega blaga, izdelkov za prosti čas...
- bife, exprès popravljalnica čevljev
in izdelava ključev, fotograf, frizerski salon, zlatarna, loterija.... velik parkirni prostor!
Ravnateljica
Daniela
Hanžel:
»Dežela Kranjska, republika Slovenija, država Slovenija, Brunica, Borovnica vas, Borovnica občina, Borovnica okraj, Borovnica KS in Borovnica — samostojna občina.
To našo lepo deželo je mnogokrat prehodil tuj in domač gospod — gradil jo je in tlačil, hvalil in grajal. Prizanašal ji ni nikoli — ne v preteklosti, ne v sedanjosti. Tudi v bodoče ne bo drugače. Vse to je doživela tudi naša šola. Malo je stvari, ki so rasle in se razvijale iz leta v leto — kljub nenehnim krizam in pomanjkanju sredstev. Šola to uspeva desetletja, stoletje.
Iz skromne enorazrednice se je razbohotila v napredno gospo.
Bila je imenovana Ljudska šola, osnovna šola, nižja gimnazija, osemletna celodnevna šola, zopet osemletka... in zbirajo se botri za novo ime — devetletka.
V vseh teh reformah in poimenovanjihpa je šola ostala vedno šola. Čeprav nam kruh reže politika, se ji šolniki uspešno upiramo. Tukaj smo zato, da učence vzgajamo in učimo.
Vsako leto prihajajo nove generacije. S strahom in pričakovanjem prestopijo prag šole.
Vsak od nas ga je prestopil enkrat prvič in vsak ima svojo šolo. V moji šoli je prva učiteljica, učitelj — je moja učiteljica, je prva simpatija. Kdo nima rad teh iskric iz svojega življenja.
Ker je naše delo odvisno od materialnih možnosti, je prav, da se s tega mesta zahvalim vsem, ki so do sedaj imeli posluh za naše delo in nam namenili sredstva. Naš kraj ni gospodarsko bogat, pa vendar se najdejo dona-torji ob različnih priložnostih.
Tudi sedanja občina z občinskim svetom ima posluh za šolo. Z njihovo pomočjo imamo lahko nivojski pouk, angleščino na razredni stopnji in še kaj.
Zelja Sveta staršev, izražena na zadnjem sestanku — če oklestijo cel proračun, le Šole v naravi, le nivojskega pouka NIKAR.
Čaka nas devetletka. V tančico zavita novost. Mnogo je nejasnosti. Upam, da jo bomo izoblikovali v spodobno podobo prihodnjega časa; v dobro otrok in krajanov, da bomo ob prihodnjem praznovanju ponosni na opravljeno delo.
Odlomek Paplerjevega govora iz leta 1876 pravi:
NEIZMERNE VAŽNOSTI PA JE TUDI LEPA PROSTORNA, Z VSEMI POTREBŠČINAMI PRESKRBLJEN A ŠOLA. BREZ ŠOLE NI OMIKE, BREZ OMIKE NI BLAGOSTANJA. ŠOLA BO MLADINIPOMA GA-LA, DA NEBOMOZAOSTA-JALI ZA DRUGIMI KULTURNIMI NARODI. KAR POGLEJMO DRŽA VE. ČIM BOIJ SO CIVILIZIRANE, TEM VEČJE SO NJIHOVE ŽRTVE ZA ŠOLO. NAJBOLJ POMEMBNE PA SO LJUDSKE ŠOLE, KI SO TEMELJ VSEM DRUGIM ZA VODOM. KAKRŠNO SEME, TAKO DREVO, TAK TUDI SAD.«
Kako neverjetno resničen in aktualen je še vedno po 120-ih letih.
Prepričana sem, da bomo vsak po svojih močeh pripomogli, da bo šola res takšna, kot jo potrebujemo in si jo želimo tudi v prihodnje.«
STODVAJSET LET OSNOVNE ŠOLE V BOROVNICI
Pouk je lahko tudi zabaven in lep
Sklepno slovesnost ob praznovanju šole sta popestrila dramski igralec Jurij Souček ( Enajsta šola, odlomek iz Cankarjeva Kačurja, recitacija Kettejevega Pijanca in v spomin na rojaka še Pismo materi dr. Ivana Korošca), pevka Mateja Kocjan ob spremljavi pianistke Marte Kr-žič, klarinetist Tadej Kenig, klavirski trio (Marta Kržič, Ma-
Župan Ocepek je šoli podaril Trubarjevo Hišno postilo kot darilo občine za visoki jubilej.
ja in Alenka Naveršnik).
O šoli in šoli sta govorila ravnateljica Daniela Hanžel (njene besede objavljamo posebej) in borovniški župan Andrej Ocepek: Slednji je šoli podaril Trubarjevo Hišno postilo, faksimi-lirano izdajo, ki v vrsti stotih, narejenih po starih postopkih, zdaj krasi šolsko knjižnico ob Dalmatinovi Bibliji, ki jo že imajo.
Lepo vezilo šoli je zapisano v zborniku z naslovom Stoji učil-na zidana, v katerem je med drugim moč prebrati tudi tole: Koliko mladih ljudi si je od daljnega leta 1876 do danes nabiralo učenost v stavbi med Planino in Trebclnikom. Koliko različnih nagnjenj in zanimanj jim je oblikovala? Koliko sanj in želja seje uresničilo. Postali so znanstveniki, umetniki, profesorji, zdravnice, tajnice, ključavničarji, peki, mizarji... Nekaterim je znanje največje okrepčilo, nekaterim drhti srce, ko pritisnejo na tipke ali zatre-pečejo strune pod njihovimi prosti. Drugim je sreča čopič in slikarska paleta. So pa tudi taki, ki jim je lepa slovenska beseda postala najvišja vrednota. Svet
Šola kreativnega pisanja: učenci borovniške šole delajo pod vodstvom mentorice Metke Repar Pristavec. Prebrali so, kaj so napisali.
Igralec Jurij Souček, častni gost sobotnega popoldneva.
potrebuje take ljudi, potrebuje znanstvenike in mizarje, admi-nistratorke in inženirje, kovače in zdravnike. Naj ta naša šola, še dolgo izobražuje mlade ljudi in jih oblikuje v vse mogoče poklice. Zavedajmo se svojih korenin in se skupaj trudimo, da nam bo življenje na tem koščku slovenske zemlje postalo vrednejše in lepše.
Obiskovalci so si potem ogledali razstave o delu šole, ki so bile vseh učilnicah, sledila je pogovor, kajti srečali so se nekdanji učitelji s sedanjimi, nekdanji učenci s sedanjimi. Vsak je imel kakšen spomin: slabe je pozabil, lepe je ohranil.
V tednu od 21. do 26. oktobra je praznovala svojo stodvajset-letnico borovniška osnovna šola dr. Ivana Korošca. Ves teden so imeli učenci pouk nekoliko drugače, se pravi, da niso samo sedeli v razredih, ampak so na drugačne načine od blizu in podrobno spoznavali svoj kraj in njegovo okolico. Pač razredu primerno. Manjši drugače kot večji. Prvi trije dnevi so bili bolj delovni, zadnji trije pa bolj slovesni. Čutiti pa je bilo tiste dni, da je šola v kraju in da diha s krajem.
Težko bomo vse opisali, kar seje teden dni dogajalo na šoli. Priznati pa je treba, da so bile vse prireditve v tednu zelo lepo obiskane, najbolj še večerne, ko so se predstavili šolarji najprej s spevoigro Radovana Gobca Kre-sniček, nato mlajši pevski zbor s pesmicami, ki jih je naučila Alenka Petkovšek in nato še z orkestrom vrhniške glasbene šole pod vodstvom Marka Fabia-nija in ne nazadnje sobotna slavnostna prireditev, ki so seje udeležili številni gostje, med njimi tudi nekdanji učitelji. Utrip praznovanja so popestrili tudi borovniški likovniki, ki so odstopili svoja dela za razstavo.
Šola za življenje
V sredo, 25. 9. 1996, smo se s polnimi nahrbtniki prismejali pred šolo. Nismo mogli verjeti. Končno je prišel dan, ko se odpravljamo v Kranjsko Goro, dogodivščinam naproti.
A pred nami je bila še dolga vožnja. Prvi dan je bil naravoslovno obarvan. Peljali smo se skozi Vrhniko, Logatec, Idrijo, Tolmin, Kobarid, Bovec, Trento in čez Vršič. Na poti smo si ogledali Divje jezero, dva muzeja, veliko smo zvedeli o Soški fronti in »čudežu pri Kobaridu«. Nazadnje smo pristali pred Porentovim domom v Kranjski Gori. Prvi naval razočaranja in hkrati navdušenja je izbuhnil in se tudi polegel v avtobusu. Oskrbnik doma nas je prijazno sprejel in močno upal, da ne bo problemov. Pri večerji nam je razložil pravila, ki veljajo v domu. Ko smo pojedli, smo se v nekaj minutah razkropili po sobah, a smo kmalu priskakljali po stopnicah v klet, kjer je bil prostor, ki naj bi bil diskoteka. Porabili smo še zadnje moči ob močnih udarcih glasbe. Ko je čas odmerjen plesu potekel, smo se z zadovoljnimi obrazi pripravili na spanje. Kljub pravilu naj bi ob 11.30 v domu vladala tišina, se je za vrati naših sob še marsikaj dogajalo.
Naslednji dan pa je tovarišica Tortičeva za nas že navsezgodaj zjutraj razbijala po vratih in kričala: »Dober dan!« Kakšen dober dan neki, saj je še noč. Da ne bi še naprej težila, smo odprli oči in jo pozdravili. Zadovoljna seje odpravila v naslednjo sobo. Mi pa smo, tudi zadovoljni, od-dremali še kakšnih 15 minut.
Po zajtrku je našo skupino čakal naporen vzpon s kolesi v Tamar. Ob spremstvu tovariša Geohellija in Petra nam je to tudi uspelo. Tam nam je Peter pokazal nekaj vrst vozlov, ki se'
uporabljajo pri plezanju. Nekateri smo jih z navdušenjem sprejeli in poizkušali tudi sami kaj ustvariti. Po napornem vzopnu v Tamar nas je čakal še prelep spust v obratni smeri. Bilo je neverjetno. Do doma smo prišli ravno na kosilo. Potem smo se skoraj brez moči priplazili v sobe in se za komaj pol ure spravili v vodoravno lego. Še prav nič spočiti smo se popoldne s tovarišem Geohellijem odpravili na potep po Kranjski Gori. Poiskali smo zanimive prizore in jih slikali. Pred večerjo nam je ostalo še slabo uro časa in tako smo se tisti, ki smo imeli še kaj energije, rekreirali na odbojkarskem igrišču. Končno je prišla zaslužena večerja in po večerji spet ples. Sama ne vem, kje sem odkrila še kaj energije. Po plesu pa kot prejšnji večer. Spet navidezna tišina. A v čem je bila razlika? Zdržali smo do nemogoč-nih nočnih ur.
V petek zjutraj pa spet tovarišica Tortičeva. »Ja, tršica, smo že budni!« sem ji zabrusila in se obrnila na drugo stran. Tovarišica pa samo: »No, lepo.« Raz-vedelo se je, da moramo vsi pisati logiko. Le kako nas ne morejo vsaj tukaj obvarovati dolgočasne, običajne šole. Za napenjanjem možganov nas je čakala sprostitev, jahanje. Se nikoli nisem jahala. Sedaj imam veliko priložnost. Kakšen občutek, sem vzkliknila v sebi, ko sem skočila s konja. Tega dne smo imeli nekaj več počitka, a
ne vsi. Samo tisti, ki smo si ga vzeli. Ostali so pripravljati kres, mi pa smo posedali po klopeh. Čakal nas je še orientacijski tek. Spet mučenje. Tekanje v hrib. Odgovarjanje na vprašanja. Vse to pa je spremljalo veliko dobre volje, kije zakrila kanček slabe. Vsi smo mislili, da bo kres po večerji izrinil ples, a smo se zmotili. Celo uro dalj smo bili v diskoteki. Ta noč je bila najtežja. Najbolj vztrajni smo spali samo dve ali trj ure. Zjutraj pa, kdo drug kot tovarišica Tortičeva. Pogledala sem proti vratom, na katerih je stala, se zadr-la dobro jutro in se zgrudila nazaj v posteljo. Če po pravici povem, je sploh nisem videla.
Se zadnjo uro ali dve v Poren-tovem domu. Zahvalili smo se prijaznemu lastniku gospodu Zvonetu in se poslovili. Še literarna pot. Tudi to smo preživeli. Saj ni bilo tako dolgočasno, kot smo mislili, predavala nam je tovarišica Metka. Obiskali smo Prešernovo rojstno hišo, potem Finžgarjevo, ogledali smo si Janšev čebelnjak.
Ustavili smo se še v Kranju, v Prešernovem gaju. Imeli smo tudi nekaj prostega časa za sprehod po ulicah. Tudi to nas ni kaj preveč pritegnilo, saj je bila naša največja želja hitro priti domov in obiskati prijatelje, ki jih te dni nismo videli, pozdraviti svojo sobo in plakat na steni, s katerega se ti smehlja tvoja najljubša skupina.
Polona
Šolo za življenje v Kranjski Gori od 25. — 28* septembra sovnam omogočili delavci šole, zunanji sodelavci, starši in OBČINA BOROVNICA.
Vsem se najlepše zahvaljujemo, ker so nam »podarili« štiri nepozabne dneve.
Osmošolci
Otroški zborček borovniške šole z orkestrom.
Spevoigra Kresniček. Izvedba, na katero so se dolgo pripravljali, se jim je lepo posrečila. Saj se spomnite kresnička, ki je izgubil lučko in jo na koncu, ko se je poboljšal, spet dobil nazaj od Sonca.
Vse prireditve v šoli so bile lepo obiskane in občinstvo je bilo za vse, kar je slišalo ali videlo, izredno hvaležno.
Občinski odbor LDS Borovnica vabi ob 120-letnici šole v Borovnici na okroglo mizo
0
'Slovensko šolstvo na prelomu tisočletja"
v sredo, 6.11.1996 ob 19.00 uri v Osnovni šoli dr. Ivana Korošca. Gost okrogle mize bo minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. Okroglo mizo bo vodil kandidat LDS za Državni zbor Richard Beuermann.
		—J C	0	
i—				
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE				
Voda - do kdaj?
Vaški odbor Breg Pako o ureditvenem načrtu za FENOLIT
Vaški odbor Breg Pako, ustanovljen na zahtevo zbora prebivalcev na temo javne obravnave ureditvenega načrta Fenolit, se je sestal že sedmič. Na svoji zadnji seji so sprejeli sklep, s katerim predlagajo umik ureditvenega načrta iz javne obravnave, ker ne vsebuje vseh sestavnih delov. Ugotavljajo namreč, da poleg že danih pripomb z vidika varstva okolja osnutek ureditvenega načrta ne upošteva vseh določb Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. 1. SRS št. 18/84, 37/85).
Glede na dejstvo, da tehnološki proces poteka z uporabo zelo nevarnih kemikalij, smatra, daje potrebno dosledneje upoštevati določila 23. člena omenjenega zakona, ki govori o posebnih strokovnih podlagah kot osnovi za izdelavo ureditvenega načrta.
Podani osnutek samo povzema strokovne podlage iz planskih aktov razvoja občine, ki pa ne zadostujejo, ko gre za okolju in ljudem tako nevarno tehnologijo.
Odbor smatra, da je nesprejemljivo odločati v javni razpravi o stvareh, o katerih nič ne vemo, razen da uporabljajo fenol in formaldehid za proizvodnjo določenih smol. Vse drugo je skrivnost: tehnološki proces, količine surovin, količina proizvodnje, škodljivi vplivi in emisija le-teh.
Odbor ostro nasprotuje neargumentiranim trditvam o neškodljivosti proizvodnih procesov na olkolje in ljudi.
Neljubi dogodki v preteklosti ter nekatere analize (preiskava tal v času izdelave študije vodnovarstvenih pasov) pričajo o grozljivi potencialni nevarnosti take tehnologije. Glede na bližino zajetja pitne vode za območje občin Borovnica in Vrhnika je problem toliko večji.
Izjave vodilnih ljudi v podjetju, da so dogodki v preteklosti posledica človeške nepazljivosti, samo dodatno potrjujejo, za kakšno nevarnost gre. Stoodstotne zaščite ni.
Odbor še enkrat apelira na vse prebivalce omenjenih občin, da s svojo aktivno udeležbo pripomorejo k varovanju svojega bivalnega okolja in predvsem edinega izvira pitne vode.
Vaški odbor Breg Pako
. Položnice smo poslali 1293 gospodinjstvom, db 20.10.1996 je k sofinanciranju pristopilo 557 gospodinjstev, kar je 43,08%.
višina št.
sofinanciranja	gospodinjstev	
6.000,00 SIT	340	26,3
4.000,00 SIT	32	2,0
3.000,00 SIT	33	2,5
2.000,00 SIT	152	11,7
K sofinanciranju ni pristopilo veliko krajanov Brega in Brezovice, kajti nekateri od njih ne vidijo niti nacionalnih programov (SLOl in SL02).
Najmanjši odziv na sofinanciranje novih TV programov, menimo pa, da te programe vidijo, je na Gradišnikovi ulici, Miklavičevi cesti, Dolu in La-zah.
Vsem tistim krajanom, ki so pristopili k sofinanciranju novih TV programov se najlepše zahvaljujemo.
Ostale krajane, ki vidijo nove TV programe, obveznosti pa do sedaj še niso poravnali, pozivamo, da pristopijo k sofinanciranju.
OBČINA BOROVNICA
Vabimo vas na okroglo mizo o Fenolitu in okolju. Pogovor bo v večnamenskem prostoru borovniške
osnovne šole v torek, 12. novembra
ob 17. uri. O vplivu tovarne na okolje bodo govorili strokovnjaki, ki bodo pojasnili marsikatero nejasnost in morda odvrnili bojazni, ki
obstajajo zaradi dejavnosti in načrtov
tovarne na Bregu. Vabljeni vsi, ki jih ta vprašanja zanimajo in zadevajo.
Častitljiv jubilej 120 let borovniške šole je bil primeren čas, da je občinski odbor SKD Borčvnica 17. 10. 1996 predstavil prof. dr. Heleno Hren Ven-celj z Vrhnike, kandidatko SKD za Državni zbor za občini Vrhnika in Borovnica. SKD se zavedamo pomembnosti šole, zato smo ji med prvimi namenili priznanje, čestitali vzgojiteljem od Paplerja do danes za zasluge pri ohranjanju narodove omike, saj je šola bila, je in bo zrcalo časa ter odsev družbe, v kateri deluje.
Veliko presenečenje večera sta bila gosta predsednik stranke SKD in hkrati podpredsednik zveze krščanskih demokratskih strank Evrope g. Lojze Peterle ter podpresednik SKD za Slovence po svetu argentinski Slovenec dr. Tine Vivod. Prvi je po uspešnih pogovorih z nemškim kolegom, kanclerjem in predsednikom CDU Helmutom Kohlom, obiskom pri konzervativni stranki V. Britanije in odmevnih pogovorih z italijanskim vladnim predsednikom Romanom Prodijem, samo nekaj ur za tem obiskal Borovnico. Čeprav je bil obisk že nekaj časa načrtovan smo bili počaščeni, ko nam je zaupal, da prihaja tja, kjer se trudijo, da jim da priznanje za večletno delo. »Uspešno delo OO SKD Vrhnika in Borovnica zasluži mojo pozornost, obisk pa je hkrati moralna podpora kandidatki za poslanko v DZ na bližnjih volitvah, ter šoli za njeno dolgoletno vsestransko delovanje v kraju. Stojimo za svojimi besedami, stojimo za svojimi dejanji,« je med drugim poudaril Peterle. Dodal je misel da so krščanske vrednote tudi vrednote mnogih Slovencev, da prihajamo med vo-lilce vedno z istimi vrednotami in nameni — z odgovornostjo za našo Slovenijo. Naši kandidati za volitve nimajo za seboj škandalov, zato smo stranka, ki ji Evropa zaupa, smo stranka slovenske prihodnosti.
Kandidatka za DZ prof. dr. Helena Hren Vencelj je svojo kvalitetno in obširno predstavitev in bodoče delo poslanke postavila na temelj največje vrednote, ki v Sloveniji že marsikje
žal izgublja domovinsko pravico — slovenske poštenosti. Akademik dr. Anton Trstenjak ji je to duhovno popotnico poklonil s podpisom malo pred svojo smrtjo. »Krasno jutro imamo danes,« besede velikega Slovenca, misel ki bo vodila vrhniško poslanko v slovenski parlament, v svojih besedah je bila preprečljiva, saj bo s svojimi bogatimi življenjskimi izkušnjami in znanjem lahko oblikovala politični interes vrhniške regije v Državnem zboru.
Tudi dr. Tine Vivod je ta večer v našem kraju pustil del duhovne popotnice slovenske Argentine. Pustil je odmevno sporočilo za naša slovenska razmišljanja, saj je poudaril, da brez trdnega narodnega, duhovnega in političnega samozavedanja nam samostojna država malo pomeni. Zapažena je bila misel, ki jo v Sloveniji skoraj ne slišimo — »Stranka, ki ji pripadam, je bila stranka mojega deda, mojega očeta, ostaja moja stranka in je stranka mojih odraslih otrok!! Politično ostajamo zvesti že nekaj rodov stranki, ki ima svoje korenine globoko v krščanskih vrednotah. Zato smo ostali zavedni Slovenci daleč od odmovine.
zato naj SKD ostane in postane tudi vaša stranka, brez katere ne bo pravičnejše Slovenije,« je poudaril med ostalim gost iz Argentine.
Večer je z lepoto slovenske pesmi popestril domači zbor Stingelc in kvartet Vajevci. Seveda je Peterle pokazal svoj še-gavi obraz in veselo naravo dolenjskega človeka, ko je potegnil frajtonarico in zapel tako kot nekoč v znanem zboru A. Fersterja. Za nekaj ur seje večer spremenil v prijetno družbo, ki jo mnogi še dolgo ne bomo pozabili. Gostoma so bila izročena knjižna drila s simbolnim sporočilom dr. Tineta Debeljaka: »Bog poravnaj kar še ni gladko, ti sodi, ti plačaj, ti vodi naše korake«.
Ti vodi korake na slovenskih razpotjih nam vsem tudi na Martinovo nedeljo. Naj nam ta dan v spomin pride svetniški Slomšek, kije v svojem času povedal: »Volite in sodite ljudi po dejanjih (kaj so za narod naredili) in ne po njihovih besedah«.
Naj odloči razum in srce!
Franc Volek
Na podlagi sklepa o določitvi vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Borovnica (Sklep občinskega sveta Občine Borovnica, št. 066/3-1/5-13-96, z dne 22. 2. 1996) objavljamo
VREDNOST TOČKE za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Borovnica
Vrednost točke je 0,024 SIT in se uporablja od 1. 10. 1996 dalje.
Številka: 066/3-52/1-96 Datum: 10. 10. 1996
ŽUPAN
OBČINE BOROVNICA Andrej Ocepek
Sklep prejmejo:
1. RUJP, Izpostava Vrhnika
1. Evidenca sklepov
2. Spis tu
Na podlagi Sklepa o povprečni gradbeni ceni stanovanj, povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč in vrednosti stavbnih zemljišč v občini Borovnica za leto 1996 (Sklep občinskega sveta Občine Borovnica, št. 066/3-13/5-16/96, z dne 2. 7. 1996) je Občinski svet občine Borovnica na svoji 18. seji, dne 29. 10. 1996 sprejel
SKLEP . Za osnovo ugotavljanja vrednosti stanovanj, stanovanjskih hiš, prostorov za počitek in rekreacijo ter poslovnih prostorov na območju občine Borovnica se za leto 1996 določi vrednost točke v višini 326,64 SIT.
OBČINA BOROVNICA OBČINSKI SVET
PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA Anton Kržič, l.r.
JANEZ JANŠA V BOROVNICI - Zadnji nedeljo v oktobru je Borovnico na predvolilni turneji obiskal predsednik SDS Janez Janša in povedal, za kaj se njegova stranka zavzema in za kaj se namerava zavzemati, ko zmaga na volitvah. Borovničanom seje predstavil ta dan tudi kandidat SDS za državnozborske volitve dr. Marjan Vezjak. Janeza Janšo, kije v Borovnico prišel z Iga, kjer je imel predvolilno zborovanje, je toplo pozdravil predsednik borovniške občinske SDS Stane Novačan.
Javne službe se opravljajo na celotnem območju občine, če z odlokom iz 3. člena tega odloka ni določeno drugače.
Uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z lokalnimi javnimi službami je obvezna, če z zakonom ali z občinskim odlokom ni določeno drugače.
6. člen
Infrastrukturni objekti in naprave, potrebni za izvajanje javnih služb v Občini Borovnica so:
- objekti in naprave za oskrbo naselij z vodo,
- objekti in naprave za odvajanje in čiščenje odpadnih voda,
- objekti in naprave za odvajanje padavinskih voda,
- objekti in naprave za ravnanje s komunalnimi odpadki in za odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
- plakatna mesta,
- hodniki, pes poti, dovozne poti, ulice, trgi, ceste in druge javne površine v naseljih, ki niso razvrščene med magistralne in lokalne ce,ste,
- pokopalisčni objekti in naprave,
- tržnice,
- objekti in naprave za oskrbo s plinom,
- javni parki, nasadi, drevoredi in javna otroška igrišča,
- omrežje in naprave javne razsvetljave,
- omrežje in naprave za oskrbo naselij s požarno vodo v javni rabi.
Z odloki iz 3. člena tega odloka se podrobneje opredelijo objekti in naprave, namenjeni za izvajanje javnih služb; določijo se objekti in naprave, ki so javno dobro; uredijo se pogoji in način rabe objektov in naprav ter druga vprašanja, povezana z infrastruk-turnimi objekti in napravami.
III. OBLIKE IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB
7. člen
Občina zagotavlja izvajanje javnih služb v naslednjih oblikah:
- v javnem podjetju,
- z dajanjem koncesij,
- z vlaganjem javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
Srečanje pionirjev gasilcev
V nedeljo, 27. oktobra, je bilo na Bregu pri Borovnici srečanje pionirjev gasilcev. Na njem je sodelovalo več kot 50 mladih gasilcev iz GD Brezovica pri Borovnici, z Brega, iz Borovnice in iz sosednje občine, iz GD Goričica. Preskusili so se v različnih spretnostih (prenašanje vode, »gašenje« steklenice, met na koš, metanje obročev, vlečenje vrvi). Zagnanosti in volje prav gotovo ni manjkalo, k dobremu razopoloženju pa je pomagalo še sončno vreme.
Za vzgojo in varstvo otrok v starosti od 1 do 3 let želimo organizirati
VARSTVENO DRUŽINO
Ta oblika vzgoje in varstva otrok se izvaja na domu in jo lahko opravlja oseba, ki izpolnjuje pogoje za vzgojitelja ali pomočnika vzgojitelja in ima v skladu z normativi in
standardi zagotovljen prostor. Zainteresirani lahko dobite podrobnejše informaeije v VVZ Antonije Kucler Vrhnika, Enota Borovnica, Papler-jeva 5, Borovnica, telefon: 746-083.
Poročilo o
sofinanciranju
novih
TV programov
Borovnica prvič pozdravila predsednika SKD Lojzeta Peterleta
Dva osnutka v javni obravnavi
Občinski svet Občine Borovnica je na svoji 18. seji, dne 29. 10. 1996 sprejel osnutek Odloka o ravnanju z odpadki v Občini Borovnica ter osnutek Odloka o gospodarskih javnih službah v občini Borovnica. Oba osnutka Odloka sta v javni obravnavi do 20. 11. 1996.
Vse pisne pripombe in mnenja glede osnutkov Odlokov posredujte na Občino Borovnica, do 20. 11. 1996.
OBČINA BOROVNICA
OSNUTEK
Na podlagi 3. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 26. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93) in Statuta občine Borovnica (Naš časopis, marec 1995) je Občinski svet Občine Borovnica na svoji seji dne........................sprejel
ODLOK
o gospodarskih javnih službah v občini Borovnica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa dejavnosti, ki so gospodarske javne službe (v nadaljevanju: javne službe) v občini Borovnica (v nadaljevanju: občina) in ureja način in oblike izvajanja teh javnih služb.
Z gospodarskimi javnimi službami se Zagotavljajo materialne dobrine kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje vjavnem interesu zagotavlja občina zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar in kolikor jih ni mogoče zagotoviti na trgu.
2. člen
Kot javne službe se opravljajo dejavnosti, ki so z zakonom določene kot obvezne javne službe in dejavnosti, ki so kot javne službe določene s tem odlokom.
3. člen
Občina z odloki podrobneje uredi opravljanje posamezne javne službe oziroma podrobneje določi elemente iz 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah.
II. JAVNE SLUŽBE
4. člen
Na območju občine Borovnica se kot javne službe opravljajo naslednje dejavnosti:
1. oskrba s pitno vodo,
2. odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
3. ravnanje s komunalnimi odpadki,
4. odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
5. javna snaga in čiščenje javnih površin,
6. pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,
7. urejanje in vzdrževanje javne poti, površin za pešce in zelenih površin, pešpoti in drugih javnih površin,
8. plakatiranje, obešanje transparentov in zastav,
9. pogrebne storitve,
10. urejanje in vzdrževanje ulic, trgov in cest, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste,
11. vzdrževanje in urejanje javne tržnice,
12. oskrba s plinom,
13. urejanje javnih parkirišč,
14. javna razsvetljava v naseljih, ki obsegajo razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin v naseljih,
15. urejanje in vzdrževanje javnih kopališč ter športnih objektov in naprav,
16. urejanje prometnih signalizacije in prometnih režimov,
17. zimska služba,
18. gasilstvo.
5. člen
Javne službe se opravljajo na celotnem območju občine, če z odlokom iz 3. člena tega odloka ni določeno drugače.
Uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z lokalnimi javnimi službami je obvezna, če z zakonom ali z občinskim odlokom ni določeno drugače.
6. člen
Infrastrukturni objekti in naprave, potrebni za izvajanje javnih služb v Občini Borovnica so:
- objekti in naprave za oskrbo naselij z vodo,
- objekti in naprave za odvajanje in čiščenje odpadnih voda,
- objekti in naprave za odvajanje padavinskih voda,
- objekti in naprave za ravnanje s komunalnimi odpadki in za odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
- plakatna mesta,
- hodniki, peš poti, dovozne poti, ulice, trgi, ceste in druge javne površine y naseljih, ki niso razvrščene med magistralne in lokalne ce,ste,
- pokopalisčni objekti in naprave,
- tržnice,
- objekti in naprave za oskrbo s plinom,
- javni parki, nasadi, drevoredi in javna otroška igrišča,
- omrežje in naprave javne razsvetljave, ' - omrežje in naprave za oskrbo naselij s požarno vodo v javni rabi.
Z odloki iz 3. člena tega odloka se podrobneje opredelijo objekti in naprave, namenjeni za izvajanje javnih služb; določijo se objekti in naprave, ki so javno dobro; uredijo se pogoji in način rabe objektov in naprav ter druga vprašanja, povezana z infrastruk-turnimi objekti in napravami.
III. OBLIKE IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB
7. člen
Občina zagotavlja izvajanje javnih služb v naslednjih oblikah:
- v javnem podjetju,
- z dajanjem koncesij,
- z vlaganjem javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
Javno podjetje
8. člen
Javno podjetje se ustanovi kot podjetje v lasti občine ali kol podjetje v mešani lastnini v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.
Vprašanja, povezana / dejavnostjo javnega podjetja in njenim izvajanjem, z uporabo objektov in naprav, potrebnih za izvajanje dejavnosti ter medsebojne pravice in obveznosti med občino kot ustanoviteljico in javnim podjetjem, se uredijo z aktom o ustanovitvi javnega podjetja.
Ustanoviteljske pravice do javnega podjetja izvršuje občinski svet.
9. člen
V javnem podjetju se kot javne službe izvajajo naslednje dejavnosti:
1. oskrba s pitno vodo,
2. odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
3. ravnanje s komunalnimi odpadki,
4. odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
5. oskrba s plinom.
Javno podjetje lahko pridobi koncesijo tudi za druge dejavnosti javnih služb.
Javno podjetje določa pogoje in daje soglasja k dovoljenjem za posege v prostor, če ti zadevajo infrastrukturne objekte in naprave, ki so potrebni za izvajanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena.
Javno podjetje daje soglasje za priključitev na infrastrukturne objekte in naprave, ki so potrebni za izvajanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena.
Koncesija
10. člen
Za izvajanje gospodarskih javnih služb lahko občina da koncesijo pravni ali fizični osebi, kije registrirana in izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki so predmet koncesije.
Koncesija se daje za dejavnosti javnih služb, ki se ne izvajajo kot dejavnost javnega podjetja.
Občina pridobiva koncesionarje z javnim razpisom na podlagi koncesijskega akta.
11. člen
S koncesijskim aktom določi občinski svet predmet in pogoje opravljanja gospodarske javne službe.
O izbiri koncesionarja odloČi pristojni organ občine z upravno odločbo po predhodnem soglasju občinskega sveta.
Z izbranim izvajalcem (koncesionarjem) sklene župan koncesijsko pogodbo.
Vlaganje kapitala
12. člen
Javne dobrine lahko občina zagotavlja z vlaganjem javnega kapitala v dejavnost oseb . zasebnega prava.
Odločitev o vlaganju javnega kapitala sprejme občinski svet.
Na podlagi odločitve o vlaganju kapitala sc izvede javni razpis za pridobitev zainteresiranih oseb zasebnega prava.
O izbiri osebe zasebnega prava odloči upravni organ občine z upravno odločbo, po predhodnem soglasju občinskega sveta.
Z izbranim izvajalcem sklene župan ustrezno pogodbo.
IV. FINANCIRANJE JAVNIH SLUŽB
13. člen
Javne službe se financirajo:
- s ceno javnih dobrin (komunalna taksa, tarifa, nadomestilo,...),
- z lokalnim davkom,
- iz proračuna,
- iz prihodkov javnega podjetja, koneesionarjev ali osebe zasebnega prava, ki zagotavlja javno službo,
- iz ostalih virov.
14. člen
Cene se oblikujejo in določajo na način in po postopku, ki ga določata zakon in odlok občine v skladu z zakonom.
Cene se lahko določijo diferencirano po kategoriji uporabnikov in količini porabljenih ali nudenih javnih dobrin in po rednosti njihove uporabe.
V. STROKOVNO TEHNIČNE IN RAZVOJNE NALOGE
15. člen
Strokovnotehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju gospodarskih javnih služb opravlja strokovna služba občinske uprave.
16. člen
Naloge iz 15. člena tega odloka se nanašajo zlasti na:
- razvoj, načrtovanje in pospeševanje gospodarskih javnih služb,
- investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje gospodarskih javnih služb,
- postopke ustanavljanja in organiziranja javnih podjetij,
- strokovni nadzor nad izvajalci gospodarskih javnih služb,
- financiranje gospodarskih javnih služb,
- določanje pogojev in dajanje soglasij k dovoljenjem za posege v prostor in okolje, če ti zadevajo infrastrukturne objekte in naprave gospodarskih javnih služb, če ni to kot javno pooblastilo preneseno na izvajalce gospodarskih javnih služb.
17. člen
Posamezne naloge iz prve in druge alinee prejšnjega Člena se lahko odstopijo za to usposobljeni organizaciji ali podjetju.
Izvajalci posameznih dejavnosti javnih služb so dolžni sodelovati pri načrtovanju in pospeševanju dejavnosti, ki jo opravljajo kot javno službo.
Občina lahko prenese določene naloge kot javno pooblastilo na izvajalca javnih gospodarskih služb.
VI. VARSTVO UPORABNIKOV JAVNIH DOBRIN
18. člen
Za varstvo uporabnikov javnih dobrin občina ustanovi svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin (v nadaljevanju: svet)
19. člen
Svet je sestavljen iz predstavnikov uporabnikov javnih dobrin. Podrobnejšo sestavo, delovno področje ter pristojnosti in pravice sveta določi akt o ustanovitvi sveta.
VIL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
20. člen
Do sprejema predpisov iz 3. člena tega odloka se za urejanje zadev, ki niso urejene s tem odlokom, za posamezna področja gospodarske infrastrukture uporabljajo do sedaj veljavni predpisi in sklenjene pogodbe.
21. člen
Občinski svet v roku 6 mesecev od sprejema uskadi določila odloka o organiziranju javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika (Ur. 1. RS, št. 2/91) s tem odlokom.
22. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka: Datum:
OBČINA BOROVNICA OBČINSKI SVET
PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA Anton Kržič
OSNUTEK
Na podlagi Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, Št. 32/93) in Odloka o gospodarskih javnih službah v občini Borovnica je Občinski svet občine Borovnica na svoji seji, dne sprejel
ODLOK o ravnanju z odpadki v Občini Borovnica
L SPLOŠNE DOLOČBE L člen
V Občini Borovnica je obvezno zbiranje, odvoz in odlaganje odpadkov.
2. člen
Zbiranje odpadkov je organizirano po sistemu ločenega zbiranja in sortiranja. Pooblaščeni izvajalec za zbiranje odpadkov, pripravi Pravilnik o odvozu in deponiji odpadkov, h kateremu daje soglasje tudi Občinski svet.
II. RAVNANJE Z ODPADKI
3. člen
Glede na način ravnanja z njimi se odpadki delijo na naslednje vrste:
1. sekundarne surovine
2. bio-odpadki, primerni za kompostiranje
3. gradbeni odpadki
4. kosovni odpadki
5. nenevarni odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti
6. gošča iz greznic in usedline iz peskolovov
7. nevarni odpadki (ostanki zdravil, baterije, ostanki barv in topil, druge hitro vnetljive, jedke, dražljive, radioaktivne, ali strupene snovi, odpadno olje, ostanki gnojil, ostanki insekticidov in pesticidov. Živalski ostanki, neohlajen pepel...)
4. člen (sekundarne surovine)
Odpadki, ki sc posebej zbirajo kot sekundarne surovine (npr. papir, steklo, les...) in območja, na katerih sc sekundarne surovine zbirajo, so določeni s pravilnikom o odvozu odpadkov.
Sekundarne surovine sc odlagajo v specialne zabojnike, zabojnike za mešane odpadke, ali pa se zbirajo z občasnim odvozom.
5. člen (kompostiranje)
Bio odpadke, primerne za kompostiranje, povzročitelji lahko sami kompostirajo, ali pa jih odlagajo v specialne zabojnike.
Bio odpadke je prepovedano odlagati v posode za mešane odpadke oziroma v vreče na območjih, kjer je odvoz organiziran po principu ločenega zbiranja odpadkov.
6. člen (gradbeni odpadki)
Gradbemc odpadke je, razen v manjših količinah, prepovedano odlagali na odlagališče.
Za odlaganje odpadkov je odgovoren povzročitelj. O mestu odlaganja gradbenih odpadkov odloči občina, ki mora za to pridobili lokacijsko dovoljenje.
7. člen .; (kosovni odpadki)
Kosovni odpadki se odvažajo na odlagališče. Odvoz opravlja izvajalec odvoza odpadkov, v rokih, ki so določeni s pravilnikom o odvozu odpadkov.
Če povzročitelj sam pripelje kosovne odpadke na odlagališče, jih mora odložili na mestu, kije za to določeno ter jih predhodno razvrstiti po vrstah odpadkov.
8. člen
(nenevarni odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti) Z nenevarnimi odpadki i/ proizvodnih in storitvenih dejavnosti se ravna kot z ostalimi komunalnimi odpadki, s tem da morajo povzročitelji obvezno sklenili pogodbo /a odvoz odpadkov s pooblaščenim izvajalcem in pogodbo za odlaganje odpadkov na odlagališče.
V pogodbi morajo biti natančno določene vrste odpadkov, ki se odvažajo in odlagajo na odlagališču.
Upravljalcc odlagališča je dolžan zavrniti sprejem odpadkov, čc njihovo odlaganje ni predvideno s pogodbo.
Izvajalec odvoza odpadkov in upravljalcc deponije sta dolžna zavrniti sklenitev pogodbe /a odpadke, za katere obstaja sum, da so nevarni.
Povzročitelji iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti le izjemoma lahko sami odvažajo odpadke na odlagališče. V leni primeru morajo sklenili pogodbo o odlaganju odpadkov. Odlaganje je možno le tako; da jih povzročitelj predhodno razvrsti po vrstah odpadkov.
Župan občine, kjei se nahaja deponija da soglasje k pogodbam o odvozu in deponiranju odpadkov iz tega člena odloka.
"9. člen
Gošče iz greznic se odvažajo na odlagališče oziroma na čistilno napravo. Gošče lahko odvažajo le izvajajalci, ki predhodno pridobijo soglasje oz. podpišejo pogodbo z občino in upravljalcem odlagališča. Usedline iz peskolovov se odlagajo na odlagališče.
10. člen (nevarni odpadki)
Nevarne odpadke je prepovedano odlagati na odlagališče. Nevarne odpadke je prepovedano odlagati v posode za odpadke ali jih spuščati v kanalizacijo.
V primeru suma. da gre za nevaren odpadek, se šteje, daje odpadek nevaren, dokler pozročitelj z ustrezno strokovno Študijo ne dokaže nasprotno.
Nevarne odpadke mora povzročitelj shraniti v ustrezni embalaži in na ustrezno urejenem mestu v okviru lastnih poslovnih površin in jih oddajati pooblaščeni organizaciji.
III. ZBIRANJE ODPADKOV
11. člen
Povzročitelji odlagajo odpadke v tipske posode za odpadke ali kompostnike. Le izjemoma je dovoljeno odlagati odpadke v pravilno zavezanih PVC vrečkah, za to je potrebno pisno soglasje izvajalca odvoza odpadkov.
Posode za odpadke povzročitelji v skladu z razporedom odvoza dostavijo na odjem na mesta.
Razpored odvoza se določi s pravilnikom o odvozu odpadkov.
12. člen
Zbirno mesto za odpadke je urejen prostor, na katerem povzročitelji odlagajo odpadke v ustrezne posode za odpadke.
Odjemno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, od koder izvajalci odvažajo odpadke.
Povsod, kjer je možno, naj bosta zbirno in odjemno mesto na istem prostoru.
13. člen'
Zbirno in odjemno mesto za odpadke morata ustrezati funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehniČnim ter požarnovarstvenim pogojem in ne smeta ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.
Povzročitelji so dolžni čistiti zbirna in odjemna mesta ter zagotoviti, da so posode za odpadke v uporabnem stanju.
Izvajalec je dolžan Čistiti zbirna mesta in odjemna mesta, če je do onesnaženja prišlo po njegovi krivdi. Izvajalce mora zagotoviti popravilo oziroma zamenjavo posod za odpadke, če je do okvar oziroma poškodb prišlo po njegovi krivdi.
Izvajalec je dolžan vzdrževati in čistiti skupne zabojnike na ekoloških otokih, ostale pa po pogodbi z lastnikom odpadkov in izvajalcem.
Skupni zabojniki pri ločenem zbiranju odpadkov na ekoloških otokih in specialni zabojniki za bio odpadke ter kompostniki so last občine.
14. člen
Zbirna in odjemna mesta določajo izvajalci v soglasju s povzročitelji in lastniki zemljišč. V primeru spora o zbirnih in odjemnih mestih odloči župan, po predhodnem posvetu z Odborom za komunalne dejavnosti. Javna zbirna mesta določi župan, po predhodnem posvetu z Odborom za komunalne dejavnosti.
15. člen
Upravljalci tržnic, sejmišč, igrišč, avtobusnih in železniških postaj in postajališč, parkov in parkirišč, ulic, pločnikov in trgov ter lastniki in upravljalci trgovin in lokalov, morajo namestiti potrebno število košev za odpadke ali druge primerne tipizirane posode za odpadke v dogovoru z izvajalcem odvoza.
16. člen
Organizatorji kulturnih, Športnih in drugih javnih prireditev in aktivnosti na prostem morajo poskrbeti, da so prireditveni prostori v času trajanja prireditve opremljeni z ustreznimi posodami za odpadke.
Organizatorji morajo zagotoviti, da je prireditveni prostor v roku 12 ur po končani prireditvi počiščen.
* ' ■   ■      ' ; ■ 17.61en . -
Razpored odvoza in vrste posod za odpadke se določijo s pravilnikom o odvozu odpadkov. Razpored in posode morajo ustrezati značilnostim in količini posameznih odpadkov.
V primeru izpada odvoza zaradi višje sile ali večjih ovir na dovoz (sneg, zapore cest....) so izvajalci dolžni opraviti odvoz odpadkov najkasneje v naslednjih dveh dneh po prenehanju ovire.
Inšekcijski organi lahko z. odločbo naložijo izvajalcu večjo pogostost odvoza na stroške povzročitelja.
18. člen
Upravljalcc odlagališča mora zavrniti sprejem odpadkov, če povzročitelj odpadkov ni iz občine Vrhnika oziroma iz občine Borovnica.
,IV. CENE
19. člen
Če se za odvoz odpadkov iz gospodinjstev uporabljajo posode za odpadke, se cene določijo glede na velikost stanovanjske površine, glede na število prebivalcev v gospodinjstvu ali pa glede na količino nesortiranih odpadkov. Struktura cene za odvoz in deponiranje se določi s pravilnikom.
Če sc uporabljajo zabojniki, se cena odvoza razdeli na število povzročiteljev (število gospodinjstev, število vikendov...).
Pri odvozu odpadkov od počitniških objektov se upošteva ena tretjina povprečne cene odvoza iz gospodinjstev.
Odvoz odpadkov iz poslovnih objektov se izvaja po posebni pogodbi med izvajalcem odvoza in povzročiteljem. Pri določanju cene sc upošteva velikost poslovnih prostorov in količina ter vrsta odpadkov.
Čc povzročitelj sam izvaja odvoz, sc cena deponiranja določi glede na količino in vrsto odpadkov.
20. člen
Povzročitelji so dolžni v roku 30 dni sporočiti izvajalcem podatke in spremembe, ki vplivajo na obračun stroškov odvoza odpadkov.
21. člen
V načelu so cene odvoza odpadkov ločene od cen odlaganja odpadkov in urejanja deponije.
Ob ceni se lahko v skladu z zakonom uvede prispevek za investicijska vlaganja in taksa za obremenjevanje okolja.
22. člen
Pri oblikovanju cen sc upoštevajo še naslednja načela:
1. Cene odvoza odpadkov iz gospodinjstev ne sme biti odvisna od oddaljenosti od deponije.
2. Cene odlaganja odpadkov so lahko diferencirane po vrstah odpadkov.
23. člen
Oblikovanje cen se podrobneje določi s pravilnikom o odvozu odpadkov in s pravilnikom o urejanju odlagališča.
Pristojni organ občine daje soglasje k cenam storitev.
V. NEPRAVILNO ODLAGANJE
24. člen
Odlaganje odpadkov v nasprotju z določili tega odloka je prepovedano.
Povzročitelj, ki odloži odpadke v nasprotju z določili tega odloka, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in sanirati nastalo škodo. V primeru, da tega v roku, ki mu jc določen, ne stori, odstranitev zagotovi občina na stroške povzročitelja.
Za nepravilno odlaganje sc šteje tudi skladiščenje surovin, repromateriala in drugih stvari, za katere obstaja sum, da lahko onesnažijo okolje. Lastnik stvari je v primeru dolžan z ustrezno strokovno analizo dokazati, da je način ustrezen oziroma nenevaren za okolje.
25. člen
Občina Borovnica zagotavlja postopno sanacijo črnih odlagališč odpadkov, za katere ni mogoče ugotoviti povzročitelja.
VI. NADZOR
26. člen
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravlja komunalni nadzornik, pristojne inšpekcijske službe, pooblaščeni delavci izvajalca odvoza in upravljalca deponije ter policija.
VII. KAZENSKE DOLOČBE
27. člen
1. Z denarno kaznijo 20.000 SIT se kaznuje za prekršek povzročitelj, če sc ne vključi v organizirano zbiranje in odvoz odpadkov (1. in 2. Člen odloka).
2. Z denarno kaznijo od 10.000 do 80.000 SIT se kaznuje za prekršek povzročitelj (posameznik oziroma gospodinjstvo), če ravna v nasprotju s 4., 5., 6., 7., ali 9. čleftom odloka.
3. Z denarno kaznijo od 20.000 do 160.000 SIT sc kaznuje za prekršek povzročitelja (posameznik oziroma gospodinjstvo), ki ravna v nasprotju z 10. členom odloka.
4. Z denarno kaznijo od 5.000 do 80.000 SIT se kaznuje za prekršek povzročitelja, ki ravna v nasprotju z 1 L, 13. ali 20. členom.
5. Z denarno kaznijo od' 20.000 do 160.000 SIT se kaznuje za prekršek povzročitelja, ki opravlja proizvodno ali storitveno dejavnost, če ravna v nasprotju s 4., 5., 6., 7., 8., ali 9. členom odloka.
6. Z denarno kaznijo od 40.000 do 320.000 SIT sc kaznuje za prekršek povzročitelja, ki opravlja proizvodno ali storitveno dejavnost, če ravna v nasprotju z 10. členom odloka.
7. Z denarno kaznijo od 10.000 do 80.000 SIT se kaznuje za prekršek povzročitelja, ki opravlja proizvodno aH storitveno dejavnost, ki ravna v nasprotju s 15. in 16. Členom odloka.
8. Z denarno kaznijo od 20.000 do 160.000 SIT se kaznuje za prekršek:
- izvajalca odvoza, če ravna v nasprotju s tretjim ali četrtim odstavkom 8. člena, tretjim ali četrtim odstavkom 13. ali v nasprotju s 17. Členom odloka.
- upravljalca odlagališča, Če ravna v nasprotju*s tretjim ali četrtim odstavkom 8. člena.
9. Z denarno kaznijo od 10.000 do 160.000 SIT se kaznuje za prekršek povzročitelja, ki odloži odpadke na način ali na mesto, ki za to ni določeno ali na neprimeren način skladišči surovine, repromateriale ali druge stvari (24. člen odloka). .
10. Čc je bilo ravnanje povzročitelja v nasprotju z določili odloka in jc imelo za posledico ogrožanje življenja ali zdravja ljudi, uničenje ali poškodbo ah' kritično obremenjenost okolja, se storilca prekrška kaznuje z denarno kaznijo najmanj 500.000 SIT.
11. Organi, ki izvajajo nadzor nad izvajanjem tega odloka takoj na kraju samem izterjajo denarno kazen 5.000 SIT za naslednje prekrške:'
- Če povzročitelj odloži v posodo za odpadke odpadek, ki ga ne bi smel,
- če zbirno ali odjemno mesto nista urejena oziroma očiščena,
- če goščo iz greznic odvaža izvajalec, ki za to nima dovoljenja,
- čc povzročitelj odvrže manjšo količino odpadkov na mesto, ki za to ni določeno (manjša količina pomeni količino do vsebine ene PVC vrečke za odpadke).
VIII. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE
28. člen
Način izbire izvajalca odvoza odpadkov se določi z odlokom o lokalnih javnih službah v Občini Borovnica.
Do uveljavitve odloka, navedenega v prejšnjem odstavku, izvaja odvoz odpadkov Komunalno podjetje Vrhnika.
29. člen
Obstoječe odlagališče na Tojnicah lahko pod enakimi pogoji kot Občina Vrhnika uporablja tudi Občina Borovnica. Souporabo odlagališča določita občini s pogodbo, ki jo skleneta na naslednjih načelih:
1. odpadki, ki so zbrani na območju občine Borovnica, se lahko odložijo na odlagališču, če izpolnjujejo pogoje, določene s tem odlokom in s pravilnikom o urejanju odlagališča,
2. v primeru, da odvoza odpadkov v občini Borovnica ne izvaja Komunalno podjetje Vrhnika, Občina Vrhnika določi ceno odlaganja,
3. Občina Borovnica plača sorazmerni del stroškov urejanja in rckultiviranja odlagališča tudi po prenehanju obratovanja,
4. če Občina Vrhnika uvede plačilo odškodnine naselju, kije prizadeto zaradi bližine odlagališča, Občina Borovnica zagotavlja sorazmerni del sredstev, ki se določijo s pogodbo med občinama. ■
30. člen
Občini skleneta pogodbo o souporabi odlagališča v roku treh mesecev od uveljavitve tega odloka.
31. člen
Do sprejetja Pravilnika o odvozu odpadkov in Pravilnika o urejanju odlagališča se uporablja dosedanja struktura cen.
32. člen
Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št. 42/85).
OBČINA BOROVNICA OBČINSKI SVET
PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA Anton Kržič
Številka: Datum:
ZUPANOVA BESEDA:
NASA IN NE BREZOVSKA OBČINA
Moj in naš občan g. Ivan Zalar iz Prevalj meje pred časom povabil k takemu županovanju, da bi me drage občanke in občani ne imeli za župana občine, pač pa za svojega župana. Ker ta modrost ni odvisna samo od mene, se z Ivanovo željo obračam tudi na vse vas, drage bralke in bralci s prošnjo, da sprejemamo svojo občino, kot živo skupnost vseh ljudi in ne po starem, torej le kot podaljšek države in privilegij nekaterih.
Po novem zakonu o lokalni samoupravi je občina postala temeljna lokalna skupnost, to pomeni tako velika skupnost ljudi, da si med seboj lahko zaupamo in organizirani opravljamo z zakonom določene naloge. Moč nove skupnosti se torej veča z združevanjem in povezovanjem skupnih interesov znotraj občine in seveda tudi s povezovanji med sosednjimi občinami. .
Država nam je torej pripravila pogoje za selitev iz starih KS v novo - nam vsem skupno občino, katere delo si moramo organizirati tako, da bo bilo poslovanje občine čim cenejše in tako ostalo več sredstev za izboljšavo pogojev bivanja nas vseh.
Podobno kot naj bi prehod iz Jugoslavije v samostojno Slovenijo pomenil priložnost novega načina bivanja in medsebojnih odnosov, tudi reforma lokalne samouprave pomeni, če mi vsi skupaj hočemo -seveda, širitev dobrih izkušenj v posameznih krajih na občinski in širši nivo.
Kvaliteto sobivanja v občinski družini torej sooblikujemo vsi občani brez izjeme.
Pomembna vrednota pri tem je mir, katerega ustvarjamo z bližino in medsebojnim pogovorom, usmerjenim v pripravljenost poslušanja, razumevanja in odpuščanja med seboj. Zato se...
...NE ODDALJUJMO PREVEČ MED SEBOJ...
Življenje nam na vseh področjih nudi le dve možnosti: Medsebojno sodelovanje ali nesodelovanje. Prvemu pravimo demokracija, drugemu pa da demokracije ni. Prvega je menda v Sloveniji bolj malo. Drugega pa si nočemo priznati in se raje slepimo s spektrom demokracij, kot naslednicami ...izmov, kateri peljejo naš slovenski narod samo še v večjo krizo.
Ob tej resnici pa je rešitev iz krize zelo preprosta: Potrudimo se in bodimo blizu vsem ljudem. Vsakemu človeku brez izjeme podarjaj-mo dobro voljo in pripravljenost k sodelovanju! Tako, kot si morami vzeti čas pred vsakim delom in najprej spoznati okoliščine ter potem k opravilu pristopiti s trdnim namenom, da zastavljeno tudi čimprej in čim bolje opravimo, si moramo vzeti čas tudi za vse ljudi s katerimi se srečujemo v skupnem bivanju in se pogovoriti o vsaki skupni stvari. Tudi zato pripravljamo, seveda skupaj z vami vedno nova srečanja.
...IN NE ZATISKAJMO OČI PRED POTENCIALNIMI NEVARNOSTMI...
... saj velja ista zakonitost za vse na nas prežeče nevarnosti: Če jih gledamo od daleč, ali če jih zavestno nočemo videti so nam neznane in še bolj nevarne.
Prav zato vas vse vabim, da zaživimo z odprtimi očmi in da skupaj pravočasno spregledamo tiste točke, ki so ali pa bi lahko postale za kogarkoli nevarne.
Prav temu je bil namenjen kar cel mesec oktober, z željo seveda, da bi se z opisano preventivo čim bolje usposobili za samostojno in na vseh področjih tudi samozaščitno življenje.
Povsem iste zakonitosti veljajo tudi na duhovnem področju.
ZATO SI VZEMIMO ČAS...
... in pojdimo tako vase, da bomo spoznali, da smo vsak po svoje med seboj dopolnjujoči sestavni deli skupnosti. Vzemimo si tudi čas in se približajmo vsem tistim v skupnosti, za katere mislimo, da so nam daleč. S pogovorom in sodelovanjem se med seboj zbližajmo in spoznajmo ter tudi na ta način spreminjajmo nepoznavanje v zaupanje in odtujenost v prijateljstvo. ,
Drago Stanovnik
POVABILA K SODELOVANJU:
PRIVZEM SIMBOLOV
Najprej se zahvaljujem vsem, ki ste se odzvali na povabilo iz zadnje številke in komentirali predlog za svečani privzem grba in zastave občine Brezovica. Velika večina se strinja za 31. marec. Naj navedem le tri razloge: nova pomlad, predniki so praznovali na ta dan prvi rej (prvi ples) in ponedeljek - dela prost dan, ki omogoča praznovanje največim občankam in občanom, ter ne obremenjuje najrazličnejših programov in načrtov. Točen datum bomo še izbrali skupaj, zato tudi Vas vabim k sodelovanju. Občinske zastave pa so že izdelane.
OVREDNOTIMO NASE BARJE:
Vedno več je dokazov o spreminjanju vsega in vedno jasnejše so ugotovitve, da postaja tudi naša naravna in kulturna dediščina vedno bolj dragocena in zanimiva tako za domače, kot tudi tuje turiste. Napredek tehnike že omogoča vsem dostop do vsake vasi. S tem pa je dana tudi možnost, da vsak obiskovalec sam oceni kulturo in značaj v posameznem naselju živečih ljudi in se na podlagi izkušenj odloči za ponovne obiske ali pa se odloči za druga področja, kjer so ljudje prijaznejši in so sposobni gostu ponuditi v ogled tako izvirno kulturno in naravno dediščino, kot tudi prenočišče in dobro hrano in pijačo.
Barjansko in ob barjansko področje seje opiralo na ljubljansko in vrhniško stran in v preteklosti ostalo turistično neobdelano. Prav zato se sedaj opiramo na lastne sile in gradimo turistično, kulturno, naravovarstveno... skupnost od spodaj navzgor.
Naročili smo že zemljevide barja z okolico. K zemljevidu pa bi želeli dodati še fotografije gostiln, strežne in prenočitvene kapacitete, njihove specialitete in naslovne podatke.
Prav tako pa tudi tovrstne informacije z uslužnostnega in obrtnega področja.
Prosim torej lastnike, da mi do konca novembra posredujete na občino Brezovica vaše vizitke in fotografije z navedenimi podatki.
LOVCI
Lovska družina Brezovica slavila 50-letnico
Narave ni mogoče izkoriščati neomejeno in brez posledic. To spoznanje vedno bolj prevladuje tudi v lovstvu. Če v preteklosti lov ni bil sestavina varstva narave, pa slednje postaja vse bolj očitno,, so zapisali brezoviški lovci v ličnem zborniku, ki je izšel ob njihovi petdeseti obletnici delovanja.
Kako je bilo na začetku, mi je pripovedoval Ivan Zdešar, starosta brezoviških lovcev, ustanovni član Lovske družine Brezovica in še vedno dejaven lovec.
Kako to, da so bile vse lovske družine ustanovljene leta 1946?
Poprej seje lovilo vsevprek in brez dovoljenj, zato je državna uprava izdala v letu 1946 nalog o ustanovitvi lovskih družin, ki bi v naravi poskrbele za red in ravnovesje. Na Barju so bile takrat ustanovljene lovske družine Tomišclj, Rakitna, Vrhnika, Horjul, Dobrova, Brdo, Vič in Brezovica.
Je bilo takrat veliko članov?
Registriranih je bilo 20, sedež smo imeli na Brezovici, prvi predsednik je postal Ludvik Novak, tajnik Alojzij Bole in blagajnik Jože Pctrlin. Jaz pa sem takrat opravljal nalogo gospodarja, skrbel sem za hrano, ki smo jo dajali divjadi pozimi, lovske opazovalnice in krmilnice.
Kako si lahko prišel med lovce?
Najprej si vložil prošnjo, o kateri je potem razpravljal svet lovske družine. Moral si biti seveda polnoleten, takrat pri enaindvajsetih letih. In če so ugotovili, da si resen in nimaš nič proti državi, si bil sprejet. Nabaviti si moral orožje, v takratnih časih je bilo to zelo težko. Večinoma smo dobivali puške po črnih kanalih, torej sami smo se morali znajti. Seveda pa smo dobili tudi lovsko uniformo (klobuk, jopič, hlače in kravato). Nosimo jo predvsem na slavnostnih prireditvah, pogrebih in letnih zborih.
Kdaj pa postaneš čisto pravi lovec?
Od leta 1950 naprej je vsak novinec opravljal lovske izpite, seznaniti seje moral z načini lova na lisico, zajca, jerebico in prepelico. Opravili si moral tudi določeno število prostovoljnih delovnih ur. Ko pa si uplenil prvo visoko divjad, si bil krščen za pravega lovca. Za visoko divjad se šteje srna, divji petelin, jereb, gams, jelen in divji prašič.
Kako izgleda lov?
Zanimivi so lovi s pogoni, včasih smo jih imenovali bra-kada, po psih brakih, s katerimi smo poganjali divjad. Brakade so se odvijale na jesen, zaključile pa so se z druženjem pri lovski koči. Takrat smo tudi krstili nove lovce, če so se na lovu izkazali in so uplenili visoko divjad.
Imate lovci kakšne zakone, po katerih se ravnate?
Vsaka lovska družina ima svoj lovski poslovnik in vsak član ga mora strogo upoštevati. Zakoni se navezujejo na obdobja, kdaj lovec lahko strelja in koliko živali lahko upleni. Žival mora seveda plačati lovski družini.
Če loviš v prepovedanem obdobju, si kaznovan s prepovedjo lova, prav tako če ne opraviš dela, ki ti je kot lovcu naloženo.
Vaša družina ima lepo lovsko kočo...
Da, v Vokah na koncu Notranjih Goric smo si v zavetju gozda postavili svojo postojanko. V bližnjih bajerjih gojimo race in fazane. Naj omenim, da so bajerji zgrajeni umetno in da je bilo tam prej smetišče. Zadnja pridobitev pa je kozolec, v katerem shranjujemo hrano za divjad v zimskih dneh. Simbol naše družine pa je raca, ki je vodna žival in katere prebivališče je tudi barje.
Želim vam še veliko užitkov ob »jagi« in ob obletnici čestitam vaši lovski bratovščini!
Pogovarjala se je Meta Kastelic
Otvoritveni trak sta prerezala Miha Grom in Andrej Zakrajšek.
Predsednik območne obrtne zbornice Janez Oven pozdravlja vse prisotne obrtnike in številne goste.
KMETIJSKI NASVETI
Prehrana krav
Bliža se obdobje leta, ko spreminjamo obroke pri prehrani govedi, zato bi rad opozoril na nekaj podrobnosti, ki so posebej pomembne. V zaostrenih razmerah, v katerih se živinorejci sedaj nahajamo, je pot do boljših ekonomskih rezultatov na področju, kjer lahko sami vplivamo, predvsem pri prehrani goved. Poskrbeti moramo, da je osnovni obrok krme sestavljen pretežno iz doma pridelane krme, ob tem pa ne smemo zanemariti dejstva, da da le pravilno razmerje hranil dobre rezultate pri prireji.
Za osnovno krmo smo v letošnjem letu pridelali razmeroma kvalitetno seno, travno sila-žo, koruzno silažo, koruzo v zrnju ter ostale krme.
S krmljenjem pravih razmerij in pa z minimalnimi dodatki za uravnoteženost obroka bo ekonomski efekt največji.
Primer za kmetijo, kjer je dovolj kvalitetnega sena in travne silaže:
dnevni osnovni obrok — krava 600 kg:
seno — 8 kg travna silaža — 10 kg koruza, zrnje — 2,5 kg mineralna mešanica 0,2 kg tak obrok za kravo pokrije potrebe za 13 1 mleka
PREJELI SMO
»Do kdaj oblaki prahu?«
Prebivalci hiš ob cesti V Voje si to vprašanje postavljamo že precej časa.
Vsako mokro obdobje nas obdari z blatom in lužami, vsako suho pa z oblaki prahu, ki seda na naša okna, zavese, omare, mize in pulte, kjer pripravljamo hrano, na naše sveže oprano in obešeno perilo.
Asfalt je draga zadeva, to vsi prav dobro vemo. Ravno zaradi tega smo v vsaki hiši prispevali dogovorjenih 40 000 SIT ter kot lastniki zernjjišč ob cesti podpisali vsa soglasja. Priskrbeli smo potrebne ponudbe (skupaj tri), kanal vzdolž ceste V Voje je strokovno urejen, obvestili KS Notranje Gorice, potem pa ča-
kali, čakali...
Danes, po asfaltiranju ostanka ceste proti Logu (1995), po izgradnji prepotrebnega pločnika ob Podpeški cesti (1996), načrtovani obnovi. Zadružnega doma (1997) smo končno na vrsti tudi mi — prebivalci ceste V Voje, ali pa bomo spet odrinjeni kot priseljeni mestni škrici, ki jim je treba pokazati, kaj kdo zmore. Le kaj — vzdrževati blato in prah?
Vse je tu, potreba, denar in volja.
Recimo zbogom prahu in blatu do gležnjev in dokončajmo delo, začeto z ureditvijo cest Gmajna in Mavsarjeva.
Krajani ceste V Voje
Primer za kmetijo, kjer je dovolj koruzne silaže:
dnevni osnovni obrok — krava 600 kg: seno — 6 kg koruzna silaža — 15 kg travna silaža — 10 kg sončne tropine — 0,8 kg mineralna mešanica — 0,2 kg . tak obrok za kravo pokrije potrebe za 16 1 mleka
Navaditi pa se bomo morali tudi, da bomo krmili različne kategorije živali različno. Krave v največji laktaciji in z velikim genetskim potencialom, moramo v tem. obdobju krmiti še z močno krmo, katero tudi lahko pripravimo doma. En kg močne krme naj bi pokril potrebe za 2,51 mleka, torej dodamo osnovnemu obroku toliko kg močne krme, kolikor je večja mlečnost.
Primer doma mešane močne krme:
koruza, zrnje — 50 kg ječmen — 18 kg sojine tropine — 28 kg mineralno vit. meš.    4 kg 1 kg take krme pokrije potrebe za 2,5 1 mleka
Prav tako moramo paziti, da se visoko breje krave ne krmi energetsko prebogato, razen nekaj dni pred porodom, da preprečujemo ketoze.
Primer dnevnega obroka na začetku presuševalnega obdobja:
seno — 6 kg travna silaža — 3 kg koruza, zrnje — 1,5 kg Primer dnevnega obroka pred telitvijo: seno — 6 kg travna silaža 5 kg koruza zrnje — 2 kg
Pri prireji telic pa je potrebno zagotoviti živalim tako prehrano, da dnevni prirast ne presega 0,6 kg/dan. S tem dosežemo, da so živali v primerni kondiciji, vime ima dobro zasnovo in teža ter okvir živali je dovolj velik za kasnejšo veliko konzumacijo voluminozne krme.
Navedeni so le okvirni primeri oUrokov, zato se za natančnejši nasvet obrnite na Kmetijsko svetovalno službo na vašem območju. Še natančnejše izračune za visokoproizvodne krave pa lahko naredimo le na podlagi analiz vaše domače krme, za katere se prav tako dogovorite v Kmetijski svetovalni službi.
Kmetijski svetovalec: ing. agr. Anton Zavodnik
Prenovljeni
prostori
območne
obrtne
zbornice
Ljubljana Vič
Območna obrtna zbornica Ljubljana Vič, ki zajema tudi obrtnike občin Brezovice in Dobrove-Horjula-Polhovega Gradca, je v sredo 23. oktobra slavila le delovni usoeh. Slavnostno so odprli prenovljene prostore na Tržaški c. 116 v Ljubljani na Viču. Poleg številnih članov - obrtnikov, se je slovesne otvoritve udeležilo veliko gostov. Najprej je navzoče pozdravil predsednik območne obrtne zbornice Ljubljana - Vič Janez Oven, kije med drugim tudi poudaril pomen prenovljenih prostorov za še boljše druženje obrtnikov ter za nudenje vseh strokovnih in drugih nasvetov obrtnikom. Sama prenova pa je bila izvedena v res hitrem času in pomeni enega modernejših prostorov za delovanje v dobrobit njihovih članov.
Miha Grah, predsednik obrtne zbornice Slovenije pa je ob otvoritvi prenovljenih prostorov pohvalil delovanje območne zbornice kot eno najbolj dejavnih v krogu slovenskih obrtnikov in podjetnikov. Podžupan mesta Ljubljana Bogdan Bradač pa je obrtnikom čestital ob odprtju prenovljenih prostorov, ki bodo služili tudi za pridobivanje znanja in izkušenj ob veliki podjetniški konkurenci slovenskega prostora. Predsednik območne obrtne zbornice Vrhnika Mladen Sumina pa je domačinom predal darilo, sliko Vrhničana Miligoja Dominka.
Na koncu slovesnosti so obrtniki in predsedniku gradbenega odbora Andreju Zakrajšku podelili priznanje območne obrtne zbornice, za vso strokovno in fizično pomoč pri prenovi prostorov.
Nato pa sta Andrej Zakrajšek in predsednik slovenske obrtne zbornice Miha Grom prerezala slavnostni trak, viški dekan pa je prostore blagoslovil.
. S.S.
Boji na Ljubljanici
V nedeljo, 6. oktobra smo bili priče zanimivemu dogodku bojev na Ljubljanici, ki ga vsako leto prireja Ceh velikih čolnarjev ljubljanskih. Prizorišče bojevanja, o katerem Valvasor piše, da so jih prirejali že od leta 1092, tokrat zaradi nerazumevanja ljubljanskih mestnih oblasti ni bila prestolnica, temveč Podpeč.
In kdo pravzaprav je Ceh velikih čolnarjev ljubljanskih? To je ducat mož, ki se trudijo, da bi oživili in pri življenju obdržali stare običaje in šege, povezane z Ljubljanico. So nekdanji zmagovalci čolnarskih bojev, ki poleg le-teh prirejajo tudi veslaška tekmovanja in nam bolj znano 'namakanje pekov'.
Pravila boja lahko strnemo v en sam stavek: Boj naj bo pošten! Sicer pa se dva moža pomerita vsak na svojem brodniku (danes le še na poliestrski kopiji) ter skušata drug drugega z oblazinjenim koncem droga zriniti s ploščadi.
Letošnji zmagovalec, ki je na suhem obstal najdlje, je postal tridesetletni Trnovčan Igor Lck-še. Za nagrado pa je prejel tradicionalen takoimenovani /tovor vina Vipavca, taboljšcga, kar znese približno 56 litrov vina.
Tako nas je v sicer deževni nedelji ta prireditev prijetno poživila in nas opomnila k spodbujanju tudi naših domačih običajev, ki počasi tonejo v pozabo.
Jernej Zdešar
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Pločnik v Notranjih Goricah
Končno! To je bila skupna ugotovitev krajanov Notranjih Goric, ko seje na začetku poletja začelo premikati na Podpeški cesti.
Seveda imamo v mislih izgradnjo pločnika. Resda hitrost izgradnje lahko primerjamo z dovoljeno hitrostjo na tej cesti, to se pravi počasi, smo vendarle dočakali končanje prve faze obnove in izgradnje Podpeške ceste. Ob tej priliki se moramo posebej zahvaliti vsem strpnim krajanom, ki so kakorkoli prispevali, da se je lahko obnova izvršila. Seveda pa so tudi tu izjeme, katerim so skupni interesi tuja stvar. Demokracijo si pač vsakdo razlaga po svoje in v svojo korist. Dela na Podpeški cesti se bodo kljub temu še letošnje leto nadaljevala, saj sc bo vozni pas razširil, drugo leto pa se bo obnova končala.
V sami krajevni skupnosti so bila letošnje leto vsa vlaganja namenjena asfaltiranju cest, zato bomo drugo leto več sil namenili za razširitev pokopališča ter izgradnji nove, večje mrliške vežice. V načrtu pa so tudi občinske ceste, ki povezujejo posamezne dele naše krajevne skupnosti. V načrtu za prihodnje leto pa je tudi začetek obnove prostorov v zadružnem domu ter bolj smotrno izkoriščanje samih prostorov v domu.
IZ NAŠIH KRAJEV:
V Vnanjih Goricah:
VEČ VODE...
Ljudje smo se tako navadili na dobrine, da si ne znamo več predstavljati življenja naprimer brez elektrike, nafte ali vode v svoji hiši. Po montaži protipovratnih loput v sistem se je opazno izboljšala preskrba vode v višjih predelih Vnanjih Goric. V mnogih ravninskih predelih pa so tudi že zamenjane cevi z novimi in debelejšimi, kar je tudi pogoj za več in kvalitetnejšo vodo. V soglasju z lastniki in mejaši pa se pripravlja varen dostop do rezervarja in pripravlja dokumentacija za nov večji vodohran na primerni višinski točki.
Glede povezave vodov ob železnici od zapornic proti Notranjim Goricam pa sije pristojna služba Slovenskih železnic že ogledala vse objekte ob železnici in sedaj preverjajo dokumentacijo zanje.
...IN VSEM
KORISTNA SREČANJA
Tudi v letošnjem šolskem letu pripravljamo v Domu krajanov vsem koristna družinska srečanja. Na prvem smo se pogovarjali o vlogi očeta v družini z g. Dragom Ceparjem, o katerem je bilo več napisanega že v prejšnji številki..
Na drugem pa nam je g. Vinko Kobal predstavil duhovno gibanje Pot. Stržiško POT smo prehodili mnogi mladi, sedaj že aktivni na mnogih javnih mestih v družbi. V Stržišču smo se srečevali tudi Srečko Kermavner, Leon Gostiša, Podobnikovi in Bavconovi. Naj povem, da so prav Podobnikovi in Bavconovi že pred več kot petnajstimi leti posneli glasbeno kaseto, kot skupina POT. Ta večer pa je g. Marjan Podobnik spregovoril in zapel o slovenstvu in krščanstvu. Nekdanjega bobnarja skupine Marjana Bavcona, pa sem poročil lansko leto. In kot zanimivost - sedaj poklicno zvoni in bije po zvonovih ob pomoči računalnikov že v več, kot v stotih cerkvah po Sloveniji. Glasbeni gostje pa so bili tudi člani ansambla Bobri iz Brezovice. Predstavili so venček vokalno in vsebinsko bogatih pesmi, kot nalašč za Slovenijo z ljubeznijo. Fantje so posneli že vse pesmi za njih- . o prvo kaseto, katera bo na voljo v decembru na vseh prodajnih mestih po občini in Sloveniji.
Tretji večer pa je bil posvečen vzgoji osebnosti in uplivu športa na to. Prof. Dr Stanko Gerjol je predstavil zgodovino športa in konkretne uplive na življenje. S praktičnimi nasveti pa je vse prisotne obogatil naš znani smučar Tomaž Cerkovnik.
Prisotni na družinskih srečanjih ugotavljamo, da so bila vsa dosedanja srečanja vsem prisotnim koristna, saj odkrivajo v našem sobi-vanju vedno nove dimenzije in bogata spoznanja.
Če mislite, da temu ni tako, vas povabim na četrto srečanje, ki bo 24. novembra, ob 19. uri, ko se bomo na okrogli mizi pogovarjali o nagrajevanju in kaznovanju naših otrok. Gostje so: prof. dr. Marija Strojin, prof. Helena Strmčnik in še kdo.
Glasbeni gost pa bo naš samouk in dragi gost g. Brane Čož.
Notranje Gorice:
UPOKOJENKE IN UPOKOJENCI: SPOZNAJMO SE!
. 16. novembra ob 16.uri bo v Zadružnem domu Notranje Gorice lepa priložnost za to. Spoznali bomo tudi naše predstavnike za povezovanje znotraj in izven občine, ter uživali v kulturnem programu OŠ Notranje Gorice, zvokih harmonike in ob ansamblu - Bobri iz Brezovice.
Drago Stanovnik
Vsi člani sveta krajevne skupnosti se zavedamo, da bo spisek želja in potreb seveda občutno daljši, katerega pa bomo poskušali izvesti, če bodo to denarna sredstva dovoljevala. Mnenja, potrebe in težave nam lahko poveste vsak torek od 17. ure do 18. ure v prostorih krajevne skupnosti.
Za svet KS Notranje Gorice -Plešivica
Marko Čuden
NAGRAJENCI PODRUŽNICE SLS BREZOVICA SO
Martin Klopčič, Rakitna 87/a, 1352 Preserje
Miha Čcrnetič, Rimska 49, Log 135.1, Brezovica pri Ljubljani *
Polona in Štefan Sklcdar, Vrhniška 1, 1351 Brezovica pri Ljubljani
Jaka Avšič, Ob Curnov-cu 8, 1357 Notranje Gorice
Nagrajenci prejmejo trimesečno naročnino na tednik Slovenske brazde, v katerih je zadnja stran običajno namenjena prav našemu koncu.
Vodstvo podružnice
Kdor poje, zlo ne misli
Pred leti, natančneje leta 1980, jc na Brezovici deloval dekliški pevski zbor, kije nastal na pobudo Edvarda Velkavrha in kulturno-umetniškega društva Brezovica.
Na vsakotedenskih vajah seje dobivalo 25 deklet srednješolk, ki so bile prave ljubiteljice petja. Zbor je prepeval predvsem ljudske in umetne pesmi, posegal pa je tudi po težji pesemski literaturi. Dekleta so se redno udeleževala občinskih pevskih revij, leta 1982 pa so se na republiški reviji v Zagorju ob Savi uvrstile med pet najboljših zborov takratne sezone.
Dekleta so počasi odraščala v žene in matere in tako jih je skrb za družino prezaposlila, zbor je počasi usihal. Obljubile so si, da se čez nekaj let ponovno snidejo in takrat vse skupaj zapojejo v ženskem pevskem zboru.
Obljubo so izpolnile in v četrtek, 17. oktobra je bilo v prostorih osnovne šole Brezovica prav domače vzdušje.
Zborovodkinja in pobudnica ženskega pevskega zbora Brezovica, Sonja Sojer, je pod svojo taktirko na prvo srečanje privabila dvajset barjanskih slav-čkov, še vedno pa so lepo povabljena vsa dekleta in žene, ki imajo veselje do petja, ki želijo v svoje življenje vnesti veselje in radost, da se pridružijo ženskemu pevskemu zboru na vajah vsak četrtek ob 20. uri v osnovni šoli Brezovica.
Ne pozabite, kdor poje, zlo ne
misli!
Meta Kastelic
DRUŠTVO UPOKOJENCEV BREZOVICA PRI LJUBLJANI
»Šola zdravega življenja« v Nerezinah na otoku Lošinju
V aprilski številki Vzajemnosti sem prečitala zanimivo in cenovno zelo dostopno ponudbo letovanja v Nerezinah. Šolo zdravega življenja je pripravila Počitniška skupnost Krško.
Nisem dosti premišljevala. Že v mesecu maju sem se odločila za letovanje v Nerezinah. Bilo je čudovito.
Za mesec september sem pritegnila v Šolo zravega življenja kar 15 upokojencev z Brezovice.
Tako smo se z organizatorji letovanja z avtobusi odpeljali v Nerezine. Ob prihodu smo bili vsi prijetno presenečeni.
Nastanjeni smo bili v prostornih hišicah, in to večinoma po dve osebi. Sam kraj Nerezine oziroma naselje Bučanje je čudovit. Poln je zelenja, okrasnega grmičevja in prečudovitih sprehajalnih stezic.
Animator Stane nas je takoj seznanil z vsemi udeleženci, tako smo bili kar hitro ena sama velika družina. Prijetno me je presenetilo tudi prijazno osebje, vedno pripravljeno ustreči vsaki naši želji.
Že drugi da smo začeli s »šolo zdravega življenja«. Stane nas je nevsiljivo, a strokovno popeljal v umetnost dihanja, gibanja, zavedanja sebe in narave. Vsak dan smo veliko telovadili, se razgibavali in živeli na svežem zraku.
Prečudovit je bil izlet z ladjo Počitniške skupnosti Krško v Veli Lošinj. Bili smo tudi na izletu na Malem Lošinju, ogledali smo si Osor, bili na najvišji točki Lošinja, na Telavrinu. Nepozabno je bilo nabiranje in spoznavanje zdravilnih zelišč, katerih jc ta otok poln.
Vsi udeleženci Šole zdravega življenja smo se tudi preimenovali v drenovce oziroma dre-novke. Mislim, da naziv dreno-vec pove vse.
Ob koncu našega desetdnevnega letovanja smo imeli tudi poslovilni večer. Pevsko društvo Sraka (ustanovljeno med desetdnevnim bivanjem v Nerezinah) je pod vodstvom gospoda Slabeta zapelo nekaj slovenskih narodnih pesmi. Zvrstili so se tudi recitatorji, na koncu pa smo tudi zaplesali.
Za konec še nekaj mnenj anketirancev:
Bogomila - Prima, še pridem. Ta vonj po brinu, lovorju in ta lepota otoka so me prevzeli.
Ani - Zelo zadovoljna. - Lepa narava, čisto naselje, prijetno vzdušje, dvig osebnost, zlasti s telovadbo.
M ari - Prav v redu. - Zadovoljna z vsem, še pridem.
Tončka - Še nikoli v svojem življenju nisem tako uživala in bila tako lepo postrežena. Še pridem.
Za konec vabim za drugo leto vse upokojence našega društva oziroma občine Brezovica, da se nam pridružite.
Prva Šola zdravega življenja se bo pričela že v mesecu maju. Trajala bo do 15. junija in nato dve izmeni v septembru. Tudi cena ni skrivnost: Desetdnevno bivanje s polnim penzionom v lepih, urejenih apartmajih z vožnjo tja in nazaj nas je stalo samo 28.000 tolarjev, in to smo lahko plačali v dveh obrokih.
Vse informacije lahko dobite pri tajnici društva upokojencev Brezovica, gospe Štefančičevi, po telefonu 654-029.*
Frančiška Štefančič
POISCIMO ČLANE OZIROMA NASLEDNIKE VAŠKIH SKUPNOSTI:
Izteka se rok za registracijo naslednic vaških skupnosti, zato prosim, da mi čimprej posredujete vsaj po tri nekdanje člane Agrarnih skupnosti oz. Vaških sosesk ali njihove zakonite naslednike, da bomo zadržali tovrstno lastnino.
DARUJMO ZA PEDIATRIČNO KLINIKO
Tudi naša občina se uključuje v akcijo zbiranja sredstev za pediatrično kliniko.
V ta namen prodajamo kasete Marjana Podobnika in družinskega tria Novina.
OPOZORIMO SOSEDE NA NEVARNO PADANJE SNEGA S STREH
V naših naseljih je veliko najrazličnejših nevarnosti na katere me opozarjate tudi nekateri domačini, občinski in krajevni svetniki. Mnoge nevarnosti so posledica nepremišljenosti in malomarnosti in bi bile lahko odpravljene z malo denarja in dobre volje. Prosim pa tudi vse ostale, da skupaj odpravimo tovrstne kritične točke in tako izboljšamo varnost naš in naših otrok.Še posebej pa opozarjam tiste lastnike hiš, s katerih sneg pada na ceste, da pohitijo z montažo snegobranov.
POVEŽIMO BARJANSKO KOTLINO Z NAŠIM ČASOPISOM
Po nadaljnih predstavitvah Barja z okolico pridobiva ta projekt vedno več podpore na vseh nivojih. Vedno bolj pa je prepričljiva tudi ugotovitev, daje to tudi edini način ohranitve in izboljšanja kvalitete bivanja v tem enkratnem naravnem okolju. Javljajo pa se tudi vedno novi ljubitelji in raziskovalci tega bisera Slovenije, tako da že razmišljam tudi o povezavi strokovnjakov in umetnikov - ljubiteljev barja. Predstavniki iz Iga in Škofljice pa tudi želijo, da nas povezuje skupni časopis....
POIŠČIMO KUPCA GOBELINA
V stiski se ljudje obračajo tudi name. Tako bi radi prodali gobelin s podobo zadnje večerje. Pokličite na številko 652-096 in izvedeli boste za ceno in vse ostalo.
MOŽNOST SLUŽENJA CIVILNE VOJAŠČINE NA OBČINI BREZOVICA
Karitas župnije Brezovica in občina Brezovica sta uredila vse pogoje potrebne za civilno služenje vojaškega roka na občini oziroma v župniji. Vse tiste fante, ki se odločate za civilno služenje torej vabim, da se oglasite na občini.
POIŠČIMO NAJBOLJŠE DIMNIKARJE
Pred zimo je tudi čas za čiščenje dimnikov in tudi pri tem opravilu vas vabim da mi pomagajte izbrati najboljšega dimnikarja. Posredujte torej vaše izkušnje s to stroko na občino in vsem ostalim krajanom.
ZAHVALE:
Tomažu Kotniku, podjetju ASTRA, Rakičanom in Preserčanom za pomoč pri realizaciji kolesarske tekme Preserje - Rakitna.
Viktorju Vestu in vsem ostalim pogumnim čolnarjem velikega čolnarskega ceha, za predstavitev Valvazorjevih čolnarskih bojev v Podpeči.
Poveljniku PGD Vnanje 'Gorice Markotu Isteniču in njegovim pomočnikom za vsemkoristno čiščenje zamašenih odtočnih cevi pod pločnikom na Podpeški cesti.
Vsem mentorjem gasilskih desetin, gasilski zvezi, gasilkam in gasilcem za vso aktivnost in dosežene rezultate na gasilskih tekmovanjih v Notranjih Goricah. Zahvaljujem se tudi njihovim družinam za razumevanje nujnosti tovrstnega izobraževanja.
Vsem tistim občinskim in krajevnim svetnicam in svetnikom, ki razumete svoje poslanstvo in dejavno skrbite za izboljšanje pogojev bivanja v svojih zaselkih, v smislu odpravljanja nevarnosti v okolju in napetosti med ljudmi.
Javnemu podjetju Komunala Brezovica za vse aktivnosti v zvezi z organizacijo zimske službe.
Drago Stanovnik
OBČINSKI FOTOUTRINKI
Veterani PGD Vnanje Gorice na čelu desetine g. Marjan Marinko (hiš-ko)ob pričetku vaje s hidrantom in...
...mlade sukarske gasilke, ki skupaj z mnogimi desetinami vlivajo upanje in optimizem v prihodnost gasilskih in zaupanje v bivanjske skupnosti.
OBČINSKI FOTOUTRINKI
Takole smo se pogovarjali o reševanju osnovnega zdravstvenega varstva v Podpeči (z desne g. dr. Gabrijel, predsednik odbora za zdravstvo g.Martin Golja, moja malenkost in predsednik odbora za gospodarstvo g. Janez Grabrijan.
Članice ekipe CZ enote PP in člani PGD Jezero pa so izvedli reševalno akcijo v vrtcu Jezero. Po uspešni akciji je vse prisotne nagovoril stari gasilski maček g. Ludvik Zalar.
Z g. Mihom Černetičem sva obiskala tudi g. Staneta Kirna, kateri nama je povedal veliko novega o svojem doživljanjudruge svetovne vojne. Postregel nama je z dobrim sirom, hruškami. Žejo pa smo gasili z domačim sokom, njegova pripoved bo objavljena v Slovenskih brazdah in seveda tudi v Našem časopisu.
Gasilsko vajo v Vnanjih Goricah pa sta si ogledala tudi veleposlanik g. Victor Jankovich s soprogo, (z leve poveljnik g.Janko Zidanek in predsednik gasilske zveze g. Tone Slana.
Takole pa so stekli dogovori z lastnikom Sodnega vrha g. Jankom Grča in hitro rodili sadove tako, daje urejena tudi povezava med kostnico in spomenikom na vrhu griča.
Z narodnimi nošami barjanskega področja in našimi harmonikarji smo polepšali dan v ljubljanskem Cankarjevem domu.
UPOKOJENCI
Spoznavajmo našo
Slovenijo
Društvo upokojencev Notranje Gorice-Plešivica je priredilo lep jesenski izlet. Pot nas je vodila "iz središča Ljubljanskega barja - iz Notranjih Goric -preko Iga do Turjaka.
Pot nas je vodila^ naprej po Dolenjski do Nove Štifte. Tam smo si ogledali mogočni lipi, ki skrivata v svojih krošnjah leseno utico, za njima pa stoji mogočna romarska cerkev Marijinega vznebovzetja, kije baročni biser iz 17. stoletja.
Naša naslednja postaja je bila Ribnica, kjer smo si malo oddahnili in se razgledali po kraju.
Po prijetni vožnji skozi ribniško dolino, Kočevje in Kočevsko reko smo se ustavili v Gote-
Preko Grčaric smo se pripeljali do Glažutc, ene najstarejših • steklarn pri nas, kjer so izdelovali steklene plošče, pozneje pa vzboklo steklo. Imela je prvi parni kotel na Kranjskem. Skozi mogočne gozdove, polne zelenja mogočnih dreves in skrivnostne tišine, kjer nismo srečali niti žive duše, smo se pripeljali v prelepo Drago. Pred očmi se nam je odprla svetla dolina. Ustavili smo se v vasi Trava, v prijetnem gostišču Travljansko, kjer so nas pričakali s poskočno harmoniko in z domačim žganjem, potem pa so nam postregli obilno in okusno kosilo. To gostišče si bomo prav vsi udeleženci izleta zapomnili, saj tako prijazne in uslužne gostince redko srečaš.
Da je bilo veselje še večje, smo poskrbeli tudi sami, saj je ena od udeleženk praznovala rojstni dan, mi pa smo jo presenetili z »zmajčkovo« torto. Toda presenečenje je bilo tudi za vse izletnike, saj je bila torta velikanka in vseh petdeset udeležencev je je bilo deležnih. Vsi prisotni smo bili ganjeni, ko smo zapeli pesem Vse najboljše za te.
Srečni in zadovoljni smo zapustili gostišče Travljansko in se, pojoč, čez Loški Potok, Bloško polico, Cerknico in Be-zuljak pripeljali nazaj na Ljubljansko barje v Notranje Gorice. Jelka Čot
V LETOŠNJEM LETU SO NAS ZAPUSTILI
Tonetu Stanovniku v spomin
Julija letos je bilo slovo od dolgoletnega sodelavca in dobrega
prijatelja TONETA STANOV-NIKA iz Vnanjih Goric. Rodil se je 20. 5. 1908. Pri stricu se je izučil zidarske obrti. Gradbena stroka je postala njegov poklic in konjiček obenem. Kmetijo in konja, ki ga je imel za manjša kmečka opravila, je upravljala in vodila njegova žena, ki je sicer kar zavzeta slikarka. Tone je v drugi svetovni vojni izgubil brata v koncentracijskem taborišču na Rabu. Med vojno je bil zaposlen v železniških delavnicah v Ljubljani.
Po drugi svetovni vojni je bil zaposlen v gradbeništvu in postal delovodja. Uspešno je vodil in nadzoroval tudi večje gradnje ne samo v Sloveniji, temveč tudi na raznih gradbiščih po Jugoslaviji.
Dočakal je častitljivo starost, bil je zelo vitalen in do zadnjega dne še vedno delaven v svoji KS Vnanje Gorice. Bil je dolgoletni član vodovodnega odbora Pod-peč-Notranje Gorice-Vnanje Gorice. Bil je vodja in načrtovalec gradnje vodovoda KS Vnanje Gorice. Zelo vzorno in natančno je vodil kataster vodovodnega omrežja z vsemi hišnimi priključki. Na kartah, kjer je vrisal mrežo vodovoda in v raznih vodovodnih načrtih je ostala njegova sled.
V KS je deloval na več področjih in povsod je bil zelo aktiven. Bil je v odboru KS in raznih gradbenih komisijah. Sodeloval je pri gradnji zadružnega doma, gasilskega doma, mrliške vežice, razširitvi pokopališča, pri prido-
Ustvarjalne urice
Največje zlato so naši otroci. In največ energije posvečamo zagotavljanju pogojev, da bi se ti otroci lahko čimbolje razvijali. V tem prizadevanju smo zelo različno uspešni, kajti mnogo dejavnikov vpliva na razvoj osebnosti, kar nedvomno otrok je. Eden izmed bistvenih dejavnikov je denar, vsaj mislimo tako, vendar je še mnogo drugih, kot npr. okolje, torej ljudje, lokalna organiziranost, državna organiziranost, ustanove itd.
Zaradi tehničnih razlogov smo družine omejene na nek geografski prostor, na kraj na občino. In v tem prostoru se trudimo zagotavljati zgoraj omenjene pogoje za razvoj svojih otrok. To vpliva tudi na to, da težko kar tako izbiramo šolo, v kateri se bo šolal otrok, ali vrtec ali športni klub.
Pred kakim mesecem sem dobil ponudbo Pionirskega doma Lj., kjer vabijo predšolske otroke v dodatne programe izobraževanja, kot so tuji jeziki, slikarstvo, kiparstvo, gledališče itd. Gre za čudovite programe, prilagojene predšolskim otrokom. Navdušenje se kmalu poleže, ko si izračunaš, da takšna dodatna angažiranost staršev prinaša 600 DEM stroškov in popoldansko prevažanje otroka v Ljubljano.
Pa vendar, če vzamem za izhodišče prvi stavek tega članka, dileme skoraj ni in če se ujame-va z otrokom, njegova zainteresiranost je seveda pogoj, potem bomo to naredili.
Da bi bila odločitev čim bolj prava, sem se posvetoval s pedagogom v vrtcu, kjer sedaj taisti otrok preživi skoraj več kot pol dneva. Ob tem smo na veselje in žafbst odkrili naslednje, da iste programe, ki jih ponuja Pi-nirski dom, lahko izvajajo kot tu doma v vrtcu. V vrtcu na Brezovici organizirajo t.i. »Ustvarjalne urice«, ki so krasna popestritev pri razvoju otroka.
Vprašanje, ki logično sledi, je, »kako je s temi Ustvarjalnimi uricami«? Tu se začne nova zgodba in to bolj žalostna, in sicer zato, ker se odprejo še druga vprašanja, predvsem povezana z tehničnimi pogoji dela v vrtcu. Ustavili smo se pri več ali manj starih vprašanjih, ki še vedno nimajo odgovorov. Na primer vrtec Brezovica deluje v kritičnih tehničnih razmerah oz. sploh ne zadovoljuje normativov, ki so potrebni za normalno delovanje, kaj šele za nekaj več. Če želimo nadaljevati razgovor na to temo, moramo najprej doreči, kdo so sogovorniki in naloge ter odgovornosti posameznih subjektov v tem krogu. Krog pa je znan!
— Starši skupaj z otroki
— Vzgojno varstvena enota — vrtec
— Vodja vrtca in sodelavci
— Uprava vrtcev v okviru občine
— Občina
Moje stališče je zelo jasno. Skupaj z otrokom sem naročnik t.i. Ustvarjalnih uric in se želim
Mrvi nove trgovine in šole na Lazih. Prvi vodovod so začeli graditi na lokaciji v Kamariji. Njemu je bila poverjena naloga za pridobitve ustreznih zemljišč za nove objekte. Neštetokrat je moral v Ljubljano na razne ustanove za pridobitev dovoljenj. Izvedel — izdelal je tudi sam izvedbene načrte in količke za nove zgradbe.
Za strokovno pomoč je dobil priznanje 6. 1. 1978, in leta 1979 plaketo častnega člana gasilstva. Posebno priznanje je dobil 20. 4. 1996. Kot zidarski mojster je že v mladih letih sam obnovil rojstno hišo v Vnanjih Goricah. Njegove odlike so bile: nepristranost, doslednost, točnost, pravočasnost in poštenost do vseh ljudi enako.
Tone je bil zase preskromen, enako tudi za svojo družino. Njegovo razvedrilo je bilo balinanje. Bil je član na Brezovici in v Vnanjih Goricah. Kot osebnost se je odlikoval z zmernostjo, cenil je poštene in prizadevne ljudi ne glede na njihovo politično opredelitev. V našem spominu bo ostal kot skromen in pošten prijatelj.
Jože Sile
Francu
Šifrerju-Adamu v spomin
15. junija ¡996 smo na zadnje počivališče pospremili našega so-borca in prijatelja, 79 letnega FRANCA ŠIFRERJA -A DA M A.
Pokojni Adam-Franc Sifrer je bil živa legenda naše polpretekle in tudi novejše dobe. Bil je pravi proletarec in zaveden Slovenec. V svojem življenjepisu je zapisal, da se je leta 1932 zaposlil kot težak pri prvi slovenski zadrugi. Leto dni kasneje je bil sprejet v uk kot zidarski vajenec. Pri istem podjetju je bil zaposlen do odhoda v NO V. Udeležil se je tudi vseh gradbenih štrajkov v letih 1938 in 1939. Med drugim je tudi zapisal: »Iz globoke nacionalne zavesti, ker politično nisem bil razgledan, ter trdega življenja, sem zasovražil vse, kar ni bilo jugoslovanskega na naših tleh.«
Zato se je že leta 1941 vključil v OF v Vnanjih Goricah. Zavestno je izpolnjeval zaupne dolžnosti do odhoda med partizane. Aprila 1942je odšel v Dolomitski odred, od maja 1943 do jeseni istega leta je bil v Gubčevi brigadi, potem je bil šef ekonomata pokretne bolnice XIV. divizije, nato v parti-
vsebinsko uskladiti z izvajalcem, torej pedagogom v vrtcu. Navdušen sem nad idejami in pristopom vodje vrtca na Brezovici ge. Ide Kačič in njenih sodelavk. V vrtcu Brezovica že tretje leto poteka ta dodatni program, ki pa je žal odvisen verjetno samo od pedagoginj. S finančnimi prispevki staršev se pokrijejo avtobusni prevozi in nalovljena vzgojna sredstva, ki jih potrebujejo za izvedbo programov. Dodatno delo pedagogov ni nagrajevano. Iz tega sledi, da sloni izvedba Ustvarjalnih uric na entuziazmu pedagoginje v vrtcu. S tem stanjem se ne strinjam. Dodatni programi pri vzgoji otrok ne morejo biti odvisni od dobre volje posameznikov.
V dosedanjih razgovorih smo ugotovili, da za enake programe mi ni potrebno voziti otroka v Pionirski dom v Ljubljano, ampak se jih otrok ima možnost udeležiti kar v vrtcu. Dve bistveni prednosti tega sta, da je udeležba otroka bolj učinkovita, saj se program izvaja v domačem okolju, in drugo, daje ta izvedba za več kot 50% cenejša. Pri tem pa cena vključuje vse stroške, in sredstva za izvedbo programa vključno z nagrajevanjem za dodatno delo. Ob tem pa sem mnenja, da staršem pri tem ni potrebno nič participi-rati.
Predlagam, da se zgoraj navedeni subjekti začnemo bolj organizirano pogovarjati med seboj. Verjemite, da če vsakdo prispeva samo majhen vložek, bomo skupaj lahko veliko več naredili za naše otroke.
Tomaž Sojer
zanski bolnici Žumberak in v SVPB Snežnik. Meseca junija je bil premeščen v deveti korpus za šefa sanitetnega ekonomata tega štaba. Bil je tudi trikrat ranjen.
Po osvoboditvi je opravljal razne dolžnosti na Ptuju, v Novi Gorici in v zadnjih letih aktivnega delovanja v ljubljanskem okraju in v komunalnem podjetju. Dolga leta je bil tudi predsednik KS v domačem kraju in zelo aktiven predsednik borčevske organizacije in pri rezervnih oficirjih. Prava legenda pa je bil pri mladinskih pohodnih enotah. Na teh poteh je ta veliki prijatelj in mentor mladih vcepljal ljubezen do odmovine in prenašal izkušnje NOB na mladi rod. Med njimi je bil zelo priljubljen, vedno zaželen, po skromnosti in tovarištvu svetal vzgled vsem, ki so ga na teh pohodnih poteh poslušali in obujali spomin na trnjevo pot partizanov in vsega slovenskega naroda, kije trpel in se boril proti okupatorjem in domačim poma-gačem.
Njegovo vsestransko aktivno delo, med drugim tudi kot dolgoletnega predsednika KS se pozna na vseh področjih naglega razvoja Vnanjih Goric na komunalnem, zdravstvenem in drugih področjih. Dolga leta je bil nosilec številnih akcij v svojem kraju. Za svoje delo je dobil številna državna odlikovanja in družbena priznanja.
Zadnja leta so mu zagrenile življenje razmere, ki so v zaostrovanju socialnih problemov in v strankarskih zdrahah. Ni mogel razumeti velikih socialnih razlik, kijih je doživljal kot delavec pred drugo svetovno vojno. Že takrat so se delavci tudi s štrajki borili za svoje osnovne pravice v brezdušnem izkorišče-valskem kapitalističnem sistemu. Podobno je tudi danes, ko se delavci borijo za svoje že pridobljene pravice in izgubljajo delovna mesta. Živijo v negotovosti in mladi nimajo perspektive. Ni mogel prenašati hitrega bogatenja novih »osamosvojenih dobičkarjev« — kapitalistov, na račun razvrednotenja in kraje ustvarjenega družbenega premoženja vseh povojnih generacij.
Pokojnega Adama je krasila tudi njegova skromnost, poštenost in odkritost. Bil je zelo razumevajoč in socialno čuteč človek- Vedno je bil na strani tistih, ki so bili pomoči potrebni, ne glede kakšnega prepričanja so bili. Vseskozi, tudi v zgodnjih povojnih razmerah je spravno deloval med vsemi ljudmi. Zelo ga je prizadel nestrpen odnos do NOB, spreminjanje polpretekle zgodovine in poizkusi rehabitacije narodnega izdajstva. Kako bi na se to mogel pristati človek, ki se je globoko nacionalno prizadet vključil v NOB, opravljal številne funkcije, skoraj ves čas na zelo občutljivem mestu oskrbe ilegalnih bolnic v devetem korpusu. Z nadčloveškimi napori so reševali ranjene borce partizanski zdravniki, bolničarke in drugo osebje. Koliko zdravstvenega materiala in hrane je bilo treba spraviti v zelo odročne in skrite bolnice, ki so jih iskali okupatorji s pomočjo izdajalcev, da je zdravstveno osebje lahko neimteno opravljalo svoje humano delo. Prav pri tem se je izkazal Adam, ki se je še bolj utrdil v izredno socialno in nacionalno čutečega človeka, kar je ostal do konca svojega življenja.
Našega soborca in dragega prijatelja Franca Sifrerja-Ada-ma bomo takšnega ohranili v trajnem spominu.
Andrej Petelin
24 NAŠ ČASOPIS
DOBROVA—HORJUL—POLHOV GRADEC
NOVEMBER 1996
Dolgoročni prostorski plani bodo dopolnjeni
Na fotografiji: Gradnja Arga v Horjulu lepo napreduje, ker je nekaj tudi montažne gradnje.
Argo kmalu v novih prostorih
Gradnja novega proizvodno-poslovnega objekta horjulskega zasebnega podjetja Argo je prešla že v tretjo fazo, in če ne bo posebnih zastojev, bo proizvodnja v novih prostorih (delno) stekla že sredi prihodnjega leta. Tedaj naj bi dogradili in opremili tudi poslovno stavbo zra-
V novem proizvodnem kompleksu bo okrog dvajset zaposlenih, skupno število zaposlenih v Argu pa naj bi se povzpelo na okrog trideset (zdaj jih je okrog dvajset). Novi večji prostori bodo omogočili znatno večji obseg izdelovanja sanitarne plastike, kije osnovna dejavnost Arga, obnovili pa bodo tudi program navtične opreme. Zdajšnje poslopje pa bodo izkoristili za orodjarno.
Novi proizvodnoposlovni kompleks Arga, ki ima skupno blizu 2.000 kvadratnih metrov pokritih površin, sta gradila dva izvajalca: montažni del podjetje Primorje iz Ajdovščine, gradbeni del pa podjetje Gradišče iz Cerknice. Stroški gradnje so bili nekoliko višji tudi zaradi zahtevnejše gradnje temeljev, saj
kompleks leži na močvirnatem svetu.
B. V.
Mrliška vežica
V Horjulu bodo še to zimo skušali pripraviti, izbrati in dati v izdelavo projekte za novo mrliško vežico, ki jo nujno potrebuje tukajšnje pokopališče. Kot nam je povedal novi predsednik vaškega odbora Avgust Šabjan, bodo dali v javno razgrnitev tri možne izvedbe vežice, in na osnovi mnenj krajanov se bodo potem odločili za najbolj sprejemljivo.
»Ne moremo se odločiti kar na hitrico, kajti gre se za odgovoren in občutljiv projekt. Že na prvi seji vaškega odbora bomo sestavili poseben odbor za gradnjo vežice. Denarja od grobnin bo najbrž premalo, zato bomo za dodatna sredstva stopili v stik svKS in občino,« pravi Avgust Šabjan.
Z gradnjo mrliške vežice bodo, če bo vse prav, začeli že spomladi prihodnje leto, nato pa primerno posodobili še samo pokopališče.
Branko Vrhovec
Opravljanje dimnikarskih storitev
Ker so se pri izvajanju dimnikarskih storitev v zadnjih letih pri občanih in lastnikih stanovanj pogosto pojavljala odklonilna stališča glede opravljanja teh storitev, je Inšpektorat republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, kije pri Ministrstvu za obrambo pristojen za opravljanje nadzora nad izvajanjem dimnikarske službe, pripravil obsežno tolmačenje zakonskih in podzakonskih osnov za urejanje tega področja.
Za informiranje občanov posredujemo krajšo informacijo. Celoten tekst tolmačenja je na vpogled na sedežu občine in v krajevnih skupnostih.
Zakon o dimnikarski službi (Ur. 1. RS 16/74 in 14/90) določa naslednje pomembnejše pogoje in ukrepe:
— lokalna skupnost določi katero dimnikarsko podjetje bo opravljalo dimnikarsko službo na območju občine. Ža sezono 1996/97 je naša občina pogodbeno, za dobo enega leta, določila Dimnikarsko podjetje Ljubljana;
— čiščenje in pregledovanje dimovodnih, kurilnih in prezračevalnih naprav sme opravljati le izbrano dimnikarsko podjetje;
— Pravilnik o rokih in načinu čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav, dimovodov in prezračevalnih naprav... določa roke, v katerih se posamezne storitve opravljajo:
— za trdna goriva lx mesečno v kurilni sezoni,
— za tekoča goriva najmanj lx letno,
— za plinasta goriva najmanj lx letno.
Če dimnikarsko podjetje ugotovi pomanjkljivosti, mora izvrševati čiščenje tudi v krajših rokih;
— preventivni sistematični pregledi se opravljajo vsako leto med 1. junijem in 30. septembrom po programu;
— po Zakonu o varstvu pred požarom (Ur. 1. RS 71/93) je vsak lastnik in uporabnik kazensko in materialno odgovoren za povzročeno škodo ob požaru, ki bi nastala zaradi opustitve zaščitnih ukrepov;
— cene dimnikarskih storitev so pod kontrolo vlade Republike Slovenije;
— inšpekcijske službe so doslej ugotovile mnoge pomanjkljivosti tako na strani uporabnikov kakor tudi na strani izvajalcev čiščenja in v skladu z ugotovitvami dosledno in strogo ukrepajo;
— v primeru odklanjanja čiščenja bo inšpektorat na osnovi prijave dimnikarske organizacije podal prijavo sodniku za prekrške. Predvidena kazen za pravno osebo znaša do 960.000 SIT, za odgovorno osebo pravne osebe do 96.000 SIT in za fizično osebo do 96.000 SIT;
— inšpektora^predlaga, da lastniki in uporabniki kurilnih in dimovodnih naprav v sodelovanju z dimnikarsko organizacijo določijo, katere naprave bodo v uporabi oziroma katerim se lahko odpovedo;
— dimnikarska organizacija je dolžna pravočasno posredovati terminski plan izvajanja pregledov in čiščenja.
»Odvečen in nepotreben strošek«, ki ga po mnenju mnogih lastnikov in uporabnikov kurilnih in dimovodnih naprav predstavlja redno in s strani pooblaščene organizacije strokovno čiščenje le-teh, je povzročil že številne požare in pogosto tudi nepopravljivo škodo.
Občinska uprava Občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec
Na svoji zadnji seji je svet občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec razpravljal tudi o programu sprememb in dopolnitev dolgoročnega prostorskega plana občine, ki ga pripravlja Mestna občina Ljubljana, pravzaprav Oddelek za urbanizem in okolje pri Mestni upravi.
Posamezniki v občini namreč že nekaj časa vlagajo pobude za spremembe dolgoročnega prostorskega plana, saj obstoječi plani marsikje ne ustrezajo več zahtevam časa, še posebno ob vse večjem razmahu obrtništva in podjetništva.
»Zavedamo se, da tovrstne pobude težijo k širjenju že zelo razvejane razpršene gradnje v občini in s tem k povečevanju neobvladljivih komunalnih problemov, k degradaciji krajinske vrednosti prostora ter kmetij-
skih in gozdnih površin, vendar smo jih občasno dolžni obravnavati (v zahodnih državah je uzakonjeno razdobje 5 let).
Da bo možen nedvoumen odgovor na posamezno pobudo za spremembo plana, kakor tudi dialog s službami, ki po zakonu dajejo pogoje in soglasja k spremembi dolgoročnega plana občine, smo v 3. členu programa zapisali kriterije, na podlagi katerih bomo posamezno pobudo strokovno ocenili. Na te kriterije še posebej opozarjamo, ker bo na njihovi podlagi temeljila obravnava vseh pobud in priprava spremembe dolgoročnega plana občine,« je obrazložil program prostorskih sprememb Odelek za urbanizem in okolje pri Mestni upravi.
Nekateri občani si program tolmačijo po svoje in prihajajo z
mapnimi kopijami in posestnimi listi na Mestno upravo, da bi jim spremenili v zazidljivo to ali ono parcelo.
Na seji občinskega sveta je bilo kar nekaj pripomb na roke za vlaganje posameznih pobud, ki da so bili prekratki. Tajnica občine Jana Jereb je pojasnila, da pri vsej stvari ne gre za generalne spremembe prostorskih planov, pač pa le za individualne spremembe, se pravi, le za dopolnitve obstoječih planov.
Postopek za izdelavo sprememb prostorskih planov občine bo trajal kako leto, stal pa bo 700.000 tolarjev. Toliko bodo namreč stali izrisi grafičnih kart, računalniške obdelave podatkov in razni materialni stroški.
B. V.
Srečanje upokojencev
Srečanje smo imeli v gostilni pri Škofu v Zaklancu. Udeležili so se ga skoraj vsi povabljeni, tako da nas je bilo kar lepo število. Med njimi nas je tudi nekaj preživelih internirancev, ki smo tudi obujali spomine na trpljenje in vse grozote taborišč v Italiji in Nemčiji.
Po dobrem kosilu in kozarčku pijače je stekel prijeten klepet med udeleženci. Oglasila se je tudi slovenska narodna pesem.
Tako siečanje nam vsem upokojencem veliko pomeni, saj je to kar lepo razvedrilo in obenem priložnost za utrjevanje prijateljstva med upokojenci.
Ob tej priliki bi se tudi zahvalil lastnikoma gostilne, Mariji Stanovnik in Franciju Škofu, za dobro kosilo po ugodni ceni, kar je za nas upokojence tudi pomembno.
Jakob Škof
Pese velikanke
Pri Končanovih, po domače pri Vovkovih v Ljubgojni pri Horjulu, so imeli letos izredno dober pridelek pese. Kar cela vrsta pes je presegla težo desetih
kilogramov. Z viličarjem jih je naložil kar Janez Gabrovšek, poslovodja v trgovini KZ Horjul, ki je Vovkovim prodal tudi pesino seme vrste brigadir.
Jurček orjak
Pavel Vrhovec
Letošnja gobarska sezona ni bila kaj prida, zato je gobar Pavel Vrhovec iz Podolnice pri Horjulu naravnost ostrmel, ko je pred dnevi našel pravcatega jurčka orjaka. Velikan je tehtal kar 1,65 kilograma, kakih 10 dekagramov pa ga je ostalo še v zemlji, pravi srečni gobar.
Daje bilo presenečenje toliko večje, Pavel Vrhovec jurčka sploh ni našel med gobarjenjem, pač pa, kot pravi, na sprehodu. Zraven orjaka pa je bil še njegov »naraščaj«, jurček, težak triče-trt kilograma...
B. V.
Polhograjski otroci spoznavali gobe
V 4.a razredu osnovne šole v Polhovem Gradcu so imeli pred dnevi za ta čas kar pravšnji učni projekt: gobe. Dva dni so učenci v sliki in besedi spoznavali prostrano gobje bogastvo, ob tem pa s pomočjo determinatorja Branka Vrhovca pripravili še gobarsko razstavo, na kateri so razstavili kar 124 različnih vrst gob.
B. V.
Dobre uvrstitve horjulskih balinarjev -upokojencev
Petčlanska ekipa horjulskih balinarjev — upokojencev letošnje leto končuje z nekaj nadvse vidnimi uvrstitvami. Najboljšo je ekipa vsekakor dosegla na turnirju, ki ga je pripravila Zveza društev upokojencev nekdanje občine Ljubljana-Vič-Rudnik, kjer je v konkurenci osmih ekip celo zmagala (v finalu so premagali ekipo z Dobrove). Uspeh je horjulskim balinar-jem-upokojencem prinesel pravico nastopa na ljubljanskem regijskem tekmovanju na igrišču Balinčka v Polju, kjer so v finalu klonili le pred ekipo iz Fužin in se tako uvrstili na drugo mesto.
»Dosegli smo kar velik uspeh, če upoštevamo, da ekipa le bolj malo trenira skupaj. Računamo pa, da bomo drugo leto dosegli še več,« je po uspešni tekmovalni sezoni zadovoljen član horjulske ekipe balinarjev-upokojencev Metod Končan. Poleg njega so v ekipi še Štefan Stanovnik, Ludvik Skubic, Franc Košir in Slavko Mezgec.
B. V.
Naravoslovni
tabor
Podstene
V OŠ Horjul smo se v letošnjem šolskem letu za učence 7. razredov odločili organizirati 5-dnevni tabor v Podstenah — Kočevski rog. V program smo uvrstili naravoslovni dan, tečajni pouk gospodinjstva in tečaj prve pomoči. S pomočjo dipl. ing. Antona Prelesnika smo se seznanili z naravnim gozdom, pragozdom, kulišev-ko, ogledali pa smo si tudi naj-debelejšo jelko. Spoznavali smo pomen smotrnega poseganja človeka v gozd.
Učenci so si sami, s pomočjo učiteljice, pripravljali obroke hrane, pomivali in pospravljali. Naučili so se tudi različnih načinov serviranja. Prva pomoč je potekala v naravi. Imeli smo veliko praktičnega pouka.
Ob večerih smo pekli na žaru, imeli taborni ogenj in plese. Učenci so bili s taborom zelo zadovoljni.
Prispevek staršev smo uspeli znižati s pomočjo sponzorjev: SKB, Prebilplast, Metrel, Mer-kator Horjul, Kolinska, Pekarna Pečjak, Trgovina Horjul, Butan plin Ljubljana in Kogov-šek Janko in Marjan.
Hvaležni pa smo tudi gozdnemu gospodarstvu Kočevje, ki nam je odstopilo planinski dom v Podstenah.
Janja Haler
Podstene
NOVEMBER 1996
DOBROVA—HORJUL—POLHOV GRADEC
NAŠ ČASOPIS 25
NA KMETIJI ODPRTIH VRAT PRI MIHAČKU NA SETNICI
Polhograjsko hribovje je dober turistični potencial
Polhograjska Grmada in bližnji Tošč s svojimi gozdnimi vazali, mehkimi brežinami in številnimi planinskimi brezpotji v sončnih spomladanskih in jesenskih vikendih privabljata na stotine izletnikov, ki pa jim razen dolomitske idilike in svežega zraka prija tudi kako šilce domačega ali topel čaj, radi pa seveda tudi kaj prigriznejo. Ob vznožju Grmade za žejne in lačne prišleke zdaj skrbita dve kmetiji odprtih vrat, kot kaže, pa bo kmalu tu zacvetel tudi kmečki turizem in bodo gostje v hiši lahko tudi prespali. Pri Mi-hačku na Setnici, kjer imajo že šesto leto kmetijo odprtih vrat, namreč resno razmišljajo tudi o tovrstni turistični ponudbi. Ob stari kmečki hiši raste nova, prostornejša, za katero pa bo potrebno še kar nekaj cvenka, da bo v celoti nared.
»Zal ne dobimo nobenih kreditov, da bi hišo v ugodnem času dokončali. Potem bi se promet lahko še povečal. Ob petkih in sobotah zvečer prihajajo k nam tudi zaključene družbe, za katere pa pripravljamo postrežbo po naročilu,« pravi Štefka Setnikar, ki skupaj s sinovoma Klemenom in Robertom skrbi za kmetijo. Sama razen tega hodi še v službo. V hiši živi tudi njena, zdaj že 89-letna tašča, moža Ludvika pa že leto in pol ni več.
Do Mihačka pelje zdaj lepa vozna cesta, napeljali so tudi vodovod »na ovna«, tako kot večina Polhograjcev v dolini, pa še vedno nimajo telefona, kar jih seveda močno ovira pri delu s turisti.
Poleg običajnih kmečkih jedi,
kmetija odprtih vrat lahko ponudi gostom domač kruh iz prave krušne peči, potico in razna peciva, pa seveda tudi dobro kapljico in osvežilne napitke. A tudi na sami Setnici, razsejanem zaselku, v katerega
sodijo Mihačkovi, nikoli ni dolgčas. Letos so pripravili kar dve kresovanji (za 1. maj in ob Janezu Krstniku), ob koncu septembra pa so imeli še žegnanje.
Branko Vrhovec
Lovci so praznovali
V sobotnem dopoldnevu, 7. septembra 1996, so v Gabrški dolini pod Toščem zadoneli lovski rogovi domžalskih rogi-stov in pričarali nepozabne odmeve v slikovitem Polhograj-skem hribovju. Celo vreme je bilo naklonjeno zlatemu ljubile-ju! Saj smo po dolgotrajnem deževnem obdobju ob sončnem dopoldnevu prisluhnili ubranemu petju domačega moškega pevskega zbora iz Črnega Vrha. Učenki Osnovne šole Polhov Gradec pa sta doživeto recitirali pesmi »To je lovski rog«, in »Vprašanje drevesu naših dni«. Ob pestrem programu seje kar sama vsiljevala misel, kako hitro in odmevno se razvija naša, lovska kultura v mladi demokratični državi.
Proslave so se poleg predstavnikov krajevnih organizacij, udeležili tudi okoliški kmetje in v razveseljivo velikem številu tudi člani Planinskega društva Polhov Gradec.
Zlati jubilej je nanizal 50-letne uspehe pri gospodarjenju na 4390 ha velikem, v samem osrčju Polhograjskih Dolomitov ležečem lovišču, ki je primarno poseljeno s srnadjo, gamsi, divjimi prašiči in 1970. leta naseljenimi mufloni. Zal je nekdaj številna populacija poljskega zajca v močnem upadanju. Tudi veliki petelin in gozdni jereb, ki sta bila nekoč dokaj pogosta, sta vedno bolj redka. Mogoče je temu kriva tudi vse večja vznemirjenost v lovišču po naraščanju rekreacijskega turizma na samem pragu Ljubljane.
Vsi, ki smo preživeli ta dan v pravem lovsko tovariškem vzdušju, skupaj s tistimi, ki sta jim narava in lovstvo del življenja, pa smo sklenili, da se bomo ob takih jubilejih zagotovo še srečali. 10 LD Polhov Gradec
NEVERJETNI PLANINSKI PODVIG JURETA SLOVŠA
Dvatisočkrat na polhograjski gori
Polhograjska gora ali Sv. Lovrenc nad Polhovim Gradcem je s svojimi 824 metri nadmorske višine, strmimi planinskimi stezicami in enkratnim razgledom na vrhu kot nalašč za nedeljski izlet, seveda, če je le vreme pravšnje. Posebej živahno je na Sv. Lovrencu spomladi in jeseni, poleti pa se večina hribolazcev raje odloča za višje-gorja, ki so le tedaj brez snega.
Med Pograjci, ki se cesto odpravljajo v strmali Polhograjske gore, ima gotovo posebno mesto Jure Slovša, 23-letni študent elektrotehnike. Na goro se je namreč povzpel že več kot dvatisočkrat!
Kdaj natanko je mladi Pol-hograjčan prvič zastavil korak
proti Sv. Lovrencu, se danes, kot pravi, ne spominja več, vsekakor pa je z rekordno serijo vzponov, ki bi prav gotovo zaslužili Guinnessovo knjigo rekordov, začel leta 1993. Tedaj se je na goro povzpel nekaj več kot 600 krat. Leto kasneje (1994) pa je Jure Slovša prekosil samega sebe: na vrhu Sv. Lovrenca je stal kar 1.206 krat! V stezo nad Čebelarskim domom, ki mu je od vseh najljubša, je zagrizel tudi po petkrat na dan, povprečno pa je potreboval do vrha 25 minut (najhitreje se je povzpel v 18,5 minutah).
»Ko sem bil še v srednji šoli, sva na goro začela hoditi s prijateljem. Počasi mi je to prešlo v navado. Večina najbrž sploh ne ve, zakaj hodi gor, pač, lepo je, če si v hribih, v naravi,« pravi neugnani Polhograjčan in doda, da mu ni prav nič do rekordov, pač pa mu je vse skupaj le rekreacija. Med vzponi na Sv. Lovrenca ni pozabil tudi drugih pograjskih vršacev: mimogrede je večkrat »skočil« tudi na Grmado in Tošč. Na Triglavu pa, kot pravi, ni bil še nikoli... Ni tudi član nobenega planinskega društva. Nešteti vzponi na Polhograjsko goro pa so mlademu samohodcu le pustili sledove: lani je dobil vnetje ahilovih tetiv in moral prekiniti svojo rekordno serijo. Tako je bil letos na Sv. Lovrencu, kot pravi, »le« še kakih 50 krat. Na vprašanje, ali bo, ko si pozdravi noge, nadaljeval s svojim neverjetnim pla-ninarjenjem, pa se le nasmehne: »Nikakor ne. Ni dobro pretiravati...«
Branko Vrhovec
NA VSEH LO VSKIH PREŽAH NE BO ZEBLO — V mrzlih dneh v odprtih lovskih prežah ne more biti ravno prijetno. Preža, ki sojo namestili člani LD Dobrova na drevju v Trebevniku nad Polhovim Gradcem, tik ob cesti, ki pelje na Setnico, pa nudi že pravcato udobje, saj je zaprta z zasteklenimi okni, pa tudi njeni strehi nobena ujma zlepa ne more do živega.
B. V.
VITRA
Center za uravnotežen razvoj
Sredi Horjula cela greda gob
Čeprav so se gobarji pritoževali nad bero gob, je sredi Horjula pri stari Janeževi hiši prav ob cesti pognalo za pravo gredo tintnic, ki so sicer pogojno užitne. Tako kot pri ostalih gobah po zaužitju tintnic ne smemo piti alkohola. Nekateri so trdili, da so na Janeževem vrtu zrasle čopaste, drugi "pa rjavoluske tintnice. Pogled na množico gob je bil vsekakor zaniiv, nihče pa se jih ni drznil nabrati in pojesti.
OBVESTILO
V letu 1996 bo Center za socialno delo Ljubljana Vič Rudnik izvedel akcijo dodeljevanja enkratnih denarnih pomoči - t.i. zimskih pomoči materialno ogroženim družinam in posameznikom Občine Dobrova — Horjul — Polhov Gradec. Upravičenost do pomoči bomo določali glede na cenzuse in določila Zakona o socialnem varstvu (Ur. I. RS št. 54/92) oz. 20% nad omenjeno ravnijo, kar znaša:
do 6. leta od 7. — 14. leta od 15. leta do zaklj. šolanja odrasli
po Zakonu   povišan za 20% 9.803,00 SIT      11.763,50 SIT 11.493,00 SIT      13.791,50 SIT
14.179,50 SIT 17.577,50 SIT
17.015,00 SIT 21.093,00 SIT
Pri dodelitvi enkratne denarne pomoči se bodo upoštevale stvarne dejanske razmere vlagatelja in družinskih članov oz. skupnega gospodinjstva. Vlogi (obrazec se dobi na Centru za socialno delo Ljubljana Vič Rudnik) priložite naslednja dokazila:
— potrdilo o stalnem bivališču oz. skupno gospodinjstvo, državlj.
— potrdilo o prem. stanju, katastrski dohodek za leto 1995
— potrdilo o prejetih neto dohodkih za zadnje tri mesece pred vloženo vlogo (osebni dohodek, pokojnina, vsa nadomestila oz. drugi prihodki...)
— potrdilo Zavoda za zaposlovanje (v primeru nezaposlenosti)
— potrdilo o šolanju
— fotokopija prve strani HK ali TR
Vloge se oddajo na Centru za socialno delo Ljubljana Vič Rudnik, Tržaška c. 2, 1000 Ljubljana. Informacije lahko dobite po telefonu št. 125-30-27 ali 125-30-21, soc. delavka Dragica Pečjak. Rok zbiranja vlog je do 22.11.1996.
NEPOPOLNIH VLOG NE BOMO OBRAVNAVALI!
DELNI SONČEV MRK
Sobota, 12.10.1996
Lepo vreme, ki smo ga naročili člani astronomskega krožka OŠ Horjul, je prispelo pravočasno. Odeja nizkih oblakov, ki je še dopoldne prekrivala deželo, seje opoldne raztrgala in veter je njene ostanke odnesel proti jugu. Ostalo je jasno, rahlo megličasto nebo.
Ob treh smo se zbrali pred šolo: Blaž, Tomaž, Rok, Blaž, Tatjana in moja malenkost. Malo tesno je bilo, ko se nas je vseh šest v golfu odpeljalo v Lipalico, kjer nismo bili drugim v napoto in od koder smo imeli nemoten pogled proti Soncu. Postavili smo majhen, 6 cm teleskop in pripravili vse potrebno za pro-jeciranje z dvogledom 7x50. (Mimogrede, to je tudi najvarnejša metoda za opazovanje Sonca. Vsako gledanje v Sonce s prostimi očmi ali teleskopom z neustreznim filtrom ali celo — Bog ne daj — brez njega, se utegne končati zelo žalostno).
Med našimi pripravami se je Luna počasi pomikala po nebu in ob pol štirih (ob 15. uri in 28,5 min., če smo natančni) prvikrat ugriznila v Sončevo navidezno ploskvico in se nato do 16. ure in 42,3 min. vedno globlje zajedala vanjo. Ob omenjeni uri je mrk dosegel največjo magnitu-do, Luna je prekrila 58% sončevega navideznega premera oz. približno 50% sončeve navidezne površine.
Skozi teleskop (opazovali smo s posebnim filtrom pri 30-in 60-kratni povečavi) smo lahko videli Lunine gore, ki so se risale na bleščeči površini Sonca. Tudi malo manj svetlo je postalo ob maskimalnem prekrit-ju. Za primerjavo: menda je na Marsu opoldne ob jasnem nebu tako svetlo, kot je bilo pri nas ob dvajset do petih.
Ker sončev mrk ni pogost pojav, smo ga seveda dokumentirali. Risali smo ga in fotografirali. Nekaj opazovalcev je celo splezalo na lovsko visoko prežo. Ali pa so mrk, ker so bili Soncu malce bližje, videli kaj bolje, tega njihova poročila ne omenjajo.
Luna je sončevo navidezno ploskvico zapustila ob 17. uri in 49,3 min., mi pa nismo čakali tako dolgo. Pol ure prej smo se naložili v avto in se (malo tesno je bilo) odpeljali proti šoli. Med potjo smo videli nekaj ljudi, ki so skozi varilske maske strmeli v nebo.
S sončevimi mrki smo do 1. 1999 končali. Takrat pa se 11.8. vidimo na Štajerskem, odkoder bomo vriskali ob POPOLNEM SONČEVEM MRKU. Držite pesti za čisto nebo! Velja?
Gorazd Bizjan mentor astronomskega krožka OŠ Horjul
NEPOZABEN PEVSKI VEČER V VEČNAMENSKEM PROSTORU OSNOVNE ŠOLE IVANA CANKARJA
Pevsko srečanje treh dežel
Nova izmera Log - Dragomer
Ženski pevski zbor CONCI-NITE je vrhniškemu občinstvu znan že več let, saj njihove nastope in samostojne koncerte obišče veliko poslušalcev. V svojem 15 - letnem delovanju tudi po Sloveniji in celo preko meja, so navezale mnogo prijateljskih stikov in znanstev ter seveda tudi zanimivih pevskih izkušenj. Posebno zanimiva so bila srečanja z drugimi pevskimi zbori, ki so prav gotovo predstavljali svoj način petja in kulturo življenja.
Vse to so pevke zbora CON-CINITE vsa ta leta budno spremljale in si gotovo širile krog poznanstev. Zato ni nič čudnega, če so v goste povabile tri pevske zbore na »Pevsko-sre-čanje treh dežel«. Koncerta v soboto 12. oktobra so se udeležili Worther See oktet iz Vrbe (Avstrija), Corale Monfalcone-se S. Ambogrio (Italija) in Komorni pevski zbor Iskra iz Bovca.
Polna dvorana večnamenskega prostora osnovne šole Ivana Cankarja je znala prisluhniti
vsem štirim zborom ter jih tudi nagraditi za resnično dobro petje. Zanimivo je bilo prisluhniti zamejskim pevcem, ki so v svoje izbore pesmi vložili ves njihov življenjski temperament in njihovo kulturo, kjer živijo. Vsi štirje zbori so zapeli po pet pesmi ter dokazali poslušalcem, da spadajo v vrh pevskih zborov.
Ob koncu resnično lepega glasbenega večera, so pevke ženskega pevskega zbora CON-CINITE vsem trem zborom podarile posebna priznanja za srečanje na Vrhniki. Seveda so tudi ostali zbori poklonili priznanja za, kot so dejali, nepozabno srečanje z Vrhniko in pevkami zbora CONCINITE. Vse pevke in poslušalce je pozdravil tudi župan Vrhnike Vinko Tomšič, kije kratko in prisrčno poudaril, da glasba ne pozna meja, glasba ljudi združuje in osvečujc ter prinaša tudi mir med različnimi narodi. Na koncu dogodka vam predstavljamo še vse tri zbore, ki so se odzvali vabilu ženskega pevskega zbora Con-cinite.
1. WORTHER SEE OKTETT
Ustanovljen je bil 1.1.1986 kot naslednik WORTHER SEE kvinteta. Člani prihajajo iz Vrbe in okolice Vrbskega jezera.
V glavnem prepevajo koroške ljudske, pa tudi ljudske drugih narodov.
L. 1987 so se udeležili mednarodnega srečanja folklornih skupin v Novi Gorici, kjer je bil njihov nastop zelo dobro ocenjen. Vrhunec pa je bila turneja po ZDA 1. 1989, kjer so imeli številne koncerte. Umetniški vodja je Sylvester Gabalier.
2. KOMORNI ZBOR »ISKRA BOVEC«
V zboru, ki stopa v peto leto delovanja prepeva devetnajst pevk. Njihov dirigent Ambrož Čopi je mlad, obetaven skladatelj in profesor na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Pojejo umetne pesmi - posvetne in sakralne ter seveda ljudske.
Na zadnji prireditvi »Primorska poje« je bil zbor zelo dobro ocenjen in se je uvrstil v prvo kategorijo. Zborovodja je Ambrož Čopi.
V V V \
ïscmm "'i"*
3. CORALE MONFALCONESE S. AMBROGIO
Začetki zbora segajo v leto 1971, ko je zbor želel razširiti cerkveni program in se javno predstaviti tudi z novo nastalimi deli pesnikov in pisateljev, ki opevajo zlasti ljubezen do dežele in tradicije. Vodi ga že od vsega začetka Pietro Polcen. Udeležili so se številnih revij po Italiji, gostovali v Španiji, Franciji, Nemčiji, Avstriji, Madžarski, bivši Jugoslaviji in Sloveniji. Zborovodja je Pietro Polcen.
Obveščamo krajane naselja Dragomer, da se bo na zarisanem območju izvedla nova izmera. Izvajalec nove izmere je bil izbran na osnovi prijave na razpis, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS.
To je Geodetski zavod Republike Slovenije, Šaranovičeva 12, Ljubljana.
Predvidoma v mesecu novembru letos bo izdelana v ta namen geodetska mreža. Vse lastnike parcel naprošamo, da ne ovirajo eventuelnega vstopa geodetov na privatne parcele. Ta faza bo opravljena brez prisotnosti lastnikov. Predvidoma v decembru letos, odvisno od vremenskih pogojev, pa se bo izvedlo mejničenje parcel. Na ta postopek bodo lastniki na svoje parcele vabljeni na določen datum in uro.
Če s svojim sosedom še nimate določene meje, se dogovorite
okvirno med seboj že pred prihodom geometrov in eventuel-no označite mejo z začasnimi količki. Že obstoječe mejnike očistite, prav tako pa na mejah naj ne bo nepotrebne navlake, ki bi ovirala dogovarjanje oz. merjenje.
Vse meje bodo označene s trajnimi mejnimi znamenji. Ograje, škarpe ne zadostujejo kriteriju za označbo posestne meje. Tudi v tem primeru je mejo potrebno označiti s trajnim mejnim znamenjem.
Celotne stroške nove izmere si delita v enakem razmerju Občina Vrhnika in Geodetska uprava Republike Slovenije. Eve-ntuelne delitve znotraj območja izmere ali na obodu se naročijo na Območni geodetski upravi Izpostavi Vrhnika, izvede pa jo Geodetski zavod RS.
Vodja Izpostave Vrhnika Korošec Marina
Izvajanje geodetksih meritev
LIKOVNA DELAVNICA OSNOVNE SOLE LOG DRAGOMER
Mladi slikarji razstavili
Osnovna šola Log Dragomer je letos že tretjič zaporedoma pripravila in izvedla »Likovno delavnico« v prelepi naravi Rakitne. Delavnico je vodil slikar Anton Wolf, katere seje udeležilo 21 učencev, od četrtega od osmega razreda osnovne šole Log Dragomer. Trajal pa je dva dni in mladi slikarji so z vso zagnanostjo in tudi slikarskim znanjem poiskali motive v lepi naravi okolice Rakitne. Tako da so nastale resnično prave slikarske umetnine. Te pa so predstavili v petek 25. oktobra v razstavnem prostoru Poslovno trgovskega centra LOKA na Vrhniki. Otvoritev razstave so se udeležili vsi udeleženci delavnice, mentorji ter ostali ljubitelji mladih slikarjev. Vsi mladi slikarji so iz rok slikarja Antona Wolfa prejeli priznanja za udeležbo slikarske kolonije na Rakitni. Ti pa so bili: Ana Perko, Živa Vengust, Tina Hladnik, Katja Zgonec, Mateja Dukarič, MetaMikec, Katja Štanišu;, Vesna Erjavec, Tanja Jereb, Urša Vidmar, Petra Vidmar, Tjaša Šporar, Albina Koprivec, Tina Remškar, Uroš Petrač, Boštjan Kavčnik, Simon Toplak, Domen Janša, Marko Zgonec, Matic Baje in David Žvab.
Razstava bo odprta do 11. novembra 1996, tako da jo je možno ogledati ob obisku PTC Loka na Vrhniki.
Samo likovno delavnico na Rakitni so omogočili: osnovna šola Log Dragomer, Pekarna Vrhnika, Klasek d.o.o. Dragomer, Zavarovalna agencija Slip d.o.o. Brezovica, Pacuki d.o.o Ljubljana, Inženiring telekomunikacije d.o.o. Brezovica in ZKO Vrhnika, za kar se jim mladi slikarji zahvaljujejo.
S.S.
Geodetska uprava Republike Slovenije podeljuje vsem družbam ali samostojnim podjetnikom, ki imajo registrirano geodetsko dejavnost in tudi drugače izpolnjujejo predpisane pogoje, pooblastila za izvajanje geodetskih meritev.
Vloge za geodetske meritve za območje občine Vrhnika in Borovnica sprejema Območna geodetska uprava Lj. Izpostava Vrhnika. Izpostava pripravi vse potrebno za geodetsko meritev, potem pa določi izvajalca te meritve po seznamu Republiške geodetske uprave Republike Slovenije.
Večji del meritev za območja zgoraj navedenih občin opravi-
ta družbi Primis in Oral.
Če je zasedenost teh družb prevelika, se delo ponudi ostalim izvajalcem, ki jih je za širši ljubljanski del že precej. Konkretno željo stranke po določenem izvajalcu se lahko upošteva, ne pa vedno.
Izvajanje geodetskih del s strani tistih, ki nimajo pooblastil GURS-a je nedovoljeno in kaznivo.
S takim izvajanjem se ustvarijo nepotrebni spori in zmeda med ljudmi. Vse meritve, ki so opravljene brez predhodne vloge na naši izpostavi so neveljavne torej tudi pravno neizvedljive.
Vodja IOGU Vrhnika Korošec Marina
SPORED VRHNIŠKEGA KINA V NOVEMBRU 1996:
3. 11., nedelja, ob 17.00 in 20.00: HUDIČEVKI — amer, triler DIABOLIQUE — Režija: Jeremiah CHECHICK
V gl. vi.: Sharone STONE, Isabelle ADJANI
7. 11., četrtek, ob 20.00:
DAN NEODVISNOSTI — amer.
predpremiera
9. 11., sobota, ob 18.00: ČAROVNICE — amer. kom. The CRAFT — Režija: Andrew FLEMING
Šola v naravi v Kranjski Gori
Od 16. septembra do 20. septembra smo bili v šoli v naravi v Kranjski Gori. Šola —bivanje je bilo zastonj, ker je Kinanova mama zbrala denar zanjo. Zelo se je trudila, saj je morala zbrati veliko denarja, ker smo šli vsi učenci osnovne šole s prilagojenim programom.
Zelo vesela sem bila, da sem lahko šla. V Kranjski Gori sem bila prvič. Prvič v življenju sem bila v hotelu. S sošolkama smo bile v sobi številka 312. Soba je imela kopalnico, televizor in celo telefon. Postelje in omare so bile lepe. Z okna sem imela lep razgled po celi Kranjski Gori. Lepo so se videli tudi hribi in gore.
Naše življenje je bilo super. Po zajtrku smo se učili, potem smo šli na pohode. Po obilnem kosilu smo malo počivali ali se igrali. Popoldne smo se šli kopat ali pa smo šli na pohod. Pred večerjo smo zopet imeli pouk. Pogovarjali smo se o Alpskem svetu, o vsem, kar smo videli na pohodu. Zelo natančno smo opazovali naravo in tudi poročali, kaj smo opazili. Na pohodu v Triglavski narodni
park smo spoznali vse značilnosti gorskega sveta. Svoje znanje plavanja smo izpopolnili v bazenu, kjer smo se vsak dan kopali 1 uro. Zelo smo uživali, ko smo se s pravo kočijo — zapravljivčkom peljali k izviru reke Save v Zelence. Joj, kako je bilo luštno. Konjiček je veselo vlekel kočijo, na kateri smo sedeli. Zelo naporen je bil pohod v Planico. Zadnji večer smo imeli zabavo v disku. Žal je mene bolel trebuh, zato sem ostala v sobi in gledala televizijo. Ob večerih smo se s tovarišica-mi igrali razne igrice. Kar težko je bilo ubogati in iti k počitku.
Bilo je lepo in upam, da mi bo še kdaj v življenju tako. Kar nerada sem šla domov. Veliko sem doživela in se naučila.
Eve/in, 8. r. ŠPP
Šola se zahvaljuje vsem darovalcem, ki so omogočili, da so ti naši otroci lahko prebili nekaj lepih dni v lepem gorenjskem okolju. Redko imajo priložnost, da doživijo kaj tako lepega.
V gl. vi.: Fairuza BALK, Robin TUNNEY, Rachel TANE
10. 11., nedelja, ob 17.00 in 20.00: ŠTIRJE MOŽJE, ENA ŽENA — am. kom.
MULTIPLICITY — Režija: Harold REMIS
V gl. vi.: Michael KEATON, Andie
Mcdowell
14. 11., četrtek, ob 20.00:
ČAS ZA UBIJANJE — am. —
predpremiera
A TIME TO KILL — Režija: Joel SCHUMACHER
V gl. vi.: Sandra BULOCK, Samuel J. JACKSON
16. 11., sobota, ob 18.00: SKRIVNOST JEZERA LOCH NESS — am. fant.
LOCH NESS — Režija: John HENDERSON
V gl. vi.: Ted DANSON, Joly RICHARDSON, Ian HOLM
17. 11., nedelja, ob 20.00: MESEČINA IN MALENTINO —
amer. romant.
MOONGLIGHT & VALENTINO — Režija: David ANSPAUGH
V gl. vi.: Whoopi GOLDBERG, Kathleen TURNER
23. 11., sobota, ob 18.00
24. 11., nedelja, ob 17.00 in 20.00: DAN NEODVISNOSTI — amer. s./f.
The INDEPENDENCE DAY — Režija: Roland EMMERICH
V gl. vi.: Will SMITH, Bill PAX-TON, Jeff GOLDBLOOM
30. 1 L, sobota, ob 18.00:
HIŠA DUHOV — amer. družinska
drama
HOUSE OF SPIRITS — Režija: Bille AUGUST
V gl. vi.: Jeremy IRONS, Antonio BANDERAS, M. STREEP
1. 12., nedelja, ob 17.00 in 20.00: ALCATRAZ — amer. akc. triler The ROCK — Režija: Michael BAY
V gl. vi.: Seart CONNERY, Nicholas CAGE; Ed HARRIS
Za morebitne spremembe sporeda se Vam vnaprej opravičujemo
SKLEPNE SLOVESNOSTI NA
700 let duhovnije
Zadnjo nedeljo v oktobru so v vrhniški fari slovesno zaključili proslavljanje 700-letnice stalne navzočnosti duhovnika na Vrhniki. Za to praznovanje so povabili generalnega vikarja ljubljanske nadškofije, škofa Jožefa Kvasa, da je vodil somaševanje v župnijski cerkvi sv. Pavla. Somaševali pa so župniki vseh župnij, ki so se odcepile od vrhniške fare in tudi župnij, ki so se potem odcepile od teh župnij. Družina je kar lepo narasla. Prišli so tudi duhovniki, ki so delovali v zadnjih letih v vrhniški župniji in nekateri duhovniki, ki so iz te župnije izšli.
Slovesnost je povzdignilo lepo pritrkavanje, v cerkvi pa prepevanje domačega zbora, ki je bil tokrat pomnožen z logaškimi pevci in je pel ob spemljavi orkestra. Posebno praznično raz-
položenje je napravil močan glas ansambla trobil.
Iz župnijskega glasila povzemamo, kako je potekal zgodovinski razvoj.
Istega leta 1862 so se osamosvojile tudi Rovte. Podružna cerkev sv. Mihaela v Rovtah je postala župnijska cerkev, njej pa so pripadale podružnice sv. Nikolaja na Praprotnem brdu, sv. Katarine na Medvedjem brdu in sv. Hieronima na Pet-kovcu.
Samo leto pozneje, to je leta 1863, je prafara Vrhnika dobila prvo vnukinjo in sicer novo župnijo sv. Urbana v Godoviču, kije bila samo 29 let podružnica župnije Hotedršica. Godoviška župnija je po prvi svetovni vojni prišla pod goriško nadškofijo, danes pa spada v kopersko škofijo.
V letu 1875 sta se spet osamosvojili dve podružnici. Tako je nastala samostojna župnija Podlipa s farno cerkvijo sv. Brikcija, njej pa je bila dodeljena podružna cerkev sv. Ane v Žažarju.
Istega leta je postala samostojna župnija Zaplana, kjer je podružna cerkev sv. Urha postala farna cerkev brez podružnic.
Šele leta 1910 je postala samostojna župnija Dolnji Logatec, ki je druga vnukinja vrhniške prafare. K novi župniji je pripadla tudi podružna cerkev sv. Jožefa v Čevicah.
Kot zadnja nova župnija je leta 1993. postala več kot 200 let stara ekspozitura v Bevkah s farno cerkvijo Povišanja sv. Križa. Tako ima vrhniška župnija do danes 6 hčera in 2 vnukinji. Še vedno pa ji je ostalo 10 podružnih cerkva. Morda se bo število teh z zidavo nove cerkve na Drenovem Griču še zmanjšalo.
V Valvazorjevem času je vrhniška župnija štela 27 podružnic. Zaradi naraščanja prebivalstva v večjih naseljih in zaradi oddaljenosti od župnijskega središča na Vrhniki, seje čutila potreba po novih župnijah. Najprej so nekatere podružnice postale vikariati oziroma duhovnije. Med prvimi je bil vika-riat v Gorenjem Logatcu že leta 1689, nekoliko pozneje leta 1746 pa še Hotedršica.
Prva prava župnija je leta 18.34 postala Hotedršica z župnijsko cerkvijo Janeza Krstnika v Hotedršici in dvema podružnicama, sv. Barbare na Ravniku in sv. Urbana v Godoviču.
Leta 1862 je postala samostojna župnija Gornji Logatec s farno cerkvijo Rožnovenske Matere božje. Novi župniji so pripadale podružnice sv. Križa Na Taboru, sv. Janeza Evangelista v Gorenji vasi, sv. Nikolaja v Dolnjem Logatcu in sv. Trojice v Čevicah — danes je to podružnica sv. Jožefa.
17. GOZDNI TEK ULOVKA 1996
Comingovi tekači zmagali v mlajših kategorijah
Skupni start deklic na 1300 metrov dolgi progi, pri lovski koči na Ulovki.
Športna zveza Vrhnika in ŠD Povž Stara Vrhnika sta v nedeljo 20. oktobra v lepem vremenu izpeljala že 17. gozdni tek po prelepi naravi Ulovke, Planine in Zaplane. Tradicionalnega teka Ulovka 96, ki je tudi v koledarju treh tekmovanj re-kreativcev Slovenije, se je udeležilo lepo število tekmovalcev iz klubov sirom Slovenije. Največ tekmovalcev je bilo iz tekaškega smučarskega kluba Corning Vrhnika, ki so v mlajših kategorijah pobrali tudi
skoraj vse zmage. Najmlajši so tekli na 500 metrov dolgi progi, nekoliko starejši na 1300 metrov, ženske in mladinci na 7 kilometrov ter vsi ostali moški na 14 kilometrov dolgi progi. Resnično lepo vreme je bilo naklonjeno organizatorjem, ki so tekmo izvedli na najvišjem nivoju. Medalje prvim trem v vsaki kategoriji sta podelila predsednik Športne zveze Igor Novljan in predsednik ŠD Povž iz Stare Vrhnike, Franci Petkovšck.
Pri mlajših kategorijah so skoraj vse zmage pobrali mladi tekači TSK
Corning — Vrhnika, od leve:
Klemen Grom (2. mesto pri starejših dečkih)
Tinka Petrovčič (1. mesto pri cicibankah)
Domen Zalar (1. mesto pri mlajših dečkih)
Tina Jurjevčič (1. mesto pri starejših deklicah) in
Ajda Slavec (1. mesto pri mlajših deklicah)
Alpinistične dejavnosti na Vrhniki
Čas alpinističnih vzponov v skali počasi mineva in večina nas že nestrpno čaka prvih zaledenelih slapov, prav tako pa lahko pogledamo, kaj je bilo opravljeno v letošnji sezoni.
Ker nam je bilo vreme v poletnih in jesenskih mesecih zelo nenaklonjeno, je bilo opravljenih vzponov manj kot smo načrtovali in si želeli. Kljub temu se lahko člani AO Vrhnika pohvalimo z lepim številom . vzponov predvsem v naših gorah, npr. Akademska smer v Vežici (J. Lcben, M. Celarc, I. Mihevc, R. Kovačič), Centralni steber in desna smer v Dedcu (M. Matic, R. Kovačič, E. Rozmane, R. Rajh), Varianta . Aschenbrennerjeve smeri v Travniku (M. Matic, E. Rozmane), DKV v Trapezu (L. Kovačec, R. Kovačič, E. Rozmane, R. Rajh), smer Ši-menc-Skarja (J. Leben, M. Celarc), vzpon na Velike Cine v Dolomitih
(I. Mihevc, R. Kovačič) in plejališ-čih (M. Pristavcc: smeri Džuli Šviga in Rdeča zloba v Vipavski Beli).
Slabo vreme nas je prisililo k pogostejšemu plezanju v plezališčih sirom Slovenije, od plezanja vbliž-njem Močilniku in Retovju do bolj oddaljenih, kot so Kotečnik, Osp, Vipavska bela, Vipava, Črni kal, Iški vintgar. L. Kovačec je v Retovju opremil tri nove smeri, s tem pa je pjezališče postalo še privlačnejše, Član AO Vrhnika M. Celarc se je 22. oktobra odpravil v Himalajo, vendar o tem več po vrnitvi.
Načrti za prihodnje obsegajo predvsem vzpone v plezališčih in zamrznjenih slapovih. Proti zimskemu spancu pa se bomo borili tudi s plezanjem na umetnih stenah na Vrhniki in v Borovnici.
V soboto, 19. oktobra, smo se vrhniški alpinisti udeležili vaje Civilne zaščite v Verdu, kjer smo skupaj z jamarji prikazali reševanje ponesrečencev v primeru elementarnih nesreč, kot je npr. potres. Vaja je pokazala, da lahko tudi alpinisti s svojimi znanji prispevajo k uspehu reševalnih akcij in si želimo še nadaljnjega uspešnega sodelovanja s Civilno zaščito.
AO Vrhnika
Medobčinska košarkaška liga
Osem ekip iz štirih občin
16. novembra 1996 se prične medobčinska košarkaška liga, na katero se je prijavilo osem ekip iz občin Vrhnika, Borovnica, Brezovica in Logatec. Vse tekme se bodo igrale v telovadnici osnovne šole dr. Ivana Korošca v Borovnici. Organizator lige je košarkaški klub Borovnica, vodja tekmovanja pa Karol Niko-lavčič. Ekipe bodo v prvem delu
tekmovanja odigrale vsaka z vsako. Prvi štirje uvrščeni nato odigrajo vsak z vsakim še po eno tekmo, kakor tudi zadnji štirje uvrščeni ekipe. Tako se dobi končni vrstni red in pokala medobčinske lige. O tekmovanju in rezultatih vas bomo sproti obveščali.
Skakali smo v višino
V torek, 23. 10. 1996, je v telovadnici osnovne šole dr. Ivana Korošca potekalo medšol-sko tekmovanje v skoku v višino. Spadalo je v program prireditev ob 120-letnici naše šole. Dečki in deklice, ki so sodelovali na tekmovanju, so bili iz petih osnovnih šol:
— iz osnovne šole Ivan Cankar (Vrhnika),
— iz osnovne šole Tabor (Logatec),
Ostali rezultati skoka v višino:
— iz osnovne šole 8. talcev (Logatec),
— iz osnovne šole Brezovica,
— iz osnovne šole dr. Ivana Korošca (Borovnica).
Vse sodelujoče je pozdravila ravnateljica g. Daniela Hanžel. Tekmovalcem jc zaželela veliko športne sreče, mentorjem pa spodbudne besede, za nadaljnje uspešno delo z mladimi.
Mladi atleti in atletinje so z rezultati dokazali, daje njihova tehnika skakanja vedno boljša. Mlada Logačanka Monika Ja-njič, kije preskočila 150 cm, je le za 5 cm zaostala za državnim rekordom mlajših deklic.
MLAJŠE DEKLICE:
1.
2. 3. 4. 5. 6. 7.-
10,-
Monika Janjič Mojca Matko Petra Kobe Jana Krhin Ana Gcohelli Petra Ferkonja
). Nuša Mola Urška Šivic Tanja Krvina
-11. Meta Pintcrič Suzana Markič
OS OŠ OŠ OŠ OŠ OŠ
oš oš oš oš oš
H. talcev, Logatec
dr. I. K. Borovnica
Brezovica
Brezovica
8. talcev, Logatec
Brezovica
Brezovica
dr. I. K. Borovnica
Tabor, Logatec
Tabor, Logatec
Tabor, Logatec
150 cm 135 cm 125 cm 125 cm 125 cm 125 cm 120 cm 120 cm 120 cm 120 cm 120 cm
MLAJŠI DEČKI
1. Miha Lampe
2. Miha Petkovšek
3. Jure Žagar
4. Rok Vesel
5. Miha Čibelj
OS Tabor, Logatec 145 cm
OŠ I. K. Borovnica 140 cm
OŠ 8. talcev, Logatec 135 cm
OŠ Tabor, Logatec 130 cm
OŠ 8. talcev, Logatec 125 cm
STAREJŠE DEKLICE				
1.		Pavlina Toncr	OŠ I. C. Vrhnika	140 cm
2.		Tina Bradeško	OŠ 8. talcev	140 cm
3.		Renata Šulek	OŠ Tabor, Logatec	140 cm
4.		Andra Kavčič	OŠ 8. talcev	. 135 cm
5.	-6.	Ines Hribar	OS dr. 1. K. Borovnica	130 cm
5.	-6.	Urška Hribcrnik	OŠ Brezovica	130 cm
7.	-8.	Mihaela Amhrožič	OŠ 8. talcev	125 cm
7.	-8.	Lea Trojar	OŠ 8. talcev	125 cm
9.		Daniela Stojičcvič	OŠ Tabor, Logatec	125 cm
10.		Maja Nagodc	OŠ Tabor, Logatec	120 cm
STAREJŠI DEČKI
1.	Andraž Pahor
2.	Samo I.ahovnik
3.	Grega Mrgole
4.	Matej Cerk
5.	Aleš Drašler
6.	Tine Švajger
7. .	Elvis Harbaš
•8.	Anže Slabe
9,	Simon Vrhovec
10.	Vasja Vidmar
OŠ I. C. Vrhnika 160 cm
OŠ 8. talcev, Logatec 160 cm
OŠ I. C. Vrhnika 155 cm
OŠ dr. I. K. Borovnica 155 cm
OŠ Brezovica 150 cm
oŠ dr. 1. K. Borovnica 150 cm
OŠ 8. talcev, Logatec 150 cm
OŠ I. C. Vrhnika 145 cm
OŠ Tabor, Logatec 145 cm
OŠ 8. talcev, Logatec 140 cm
Marjana Brenčič-Jenko
Prva
kolesarska dirka Horjul - Šentjošt
Kolesarji rekreativci, ki radi vozijo iz Horjula proti Šentjoštu, so lahko naposled svoje izkušnje izkoristili na prvi pravi dirki na tej cesti. Brunarica Grič in Športno društvo Šentjošt sta (v nedeljo, 20. oktobra) pripravila tekmovanje petih kategorij, ki se ga je skupno udeležilo blizu 150 kolesarjev. Devet kilometrov dolgo progo od središča Horjula do vznožja grička, na katerem stoji brunarica Grič je po pričakovanju najhitreje prevozil član kranjske Save Peter Hvastja, ki je za to pot potreboval le dobrih 14 minut (14,19). Najhitrejši med dečki, Matic Praznik, je za vožnjo porabil 21,40 minut, najhitrejši veteran Jože Rogelj pa 17,15 minut. Kot je po končani prireditvi pri brunarici Grič, kjer so se kolesarji krepčali /. goložem, povedal selektor slovenske reprezentance Franc Hvasti, namen prireditve sploh ni bila dirka na profesionalnih ravni, pač pa predvsem družabna prireditev.
»Smisel te dirke je, da smo se ob koncu kolesarske sezone dobili vsi skupaj v lepem kraju in v zelo lepem vremenu, vse ostalo je sekundarno. Če bi hoteli zadevo vzeti v roke profesionalno, bi bila to druga stvar. Gorenjci smo doslej poznali le Sveti Jošt, zdaj pa poznamo še Šentjošt.«
Najstarejši kolesar, ki seje podal v šentjoške strmine, je dopolnil že 75 let, med tekmovalci pa je bilo tudi nekaj deklet. Najhitrejša je bila Majda Miklič. Dekleta pa so, da je bilo vse skupaj še bolj pestro, izbrala tudi najlepšega kolesarja. Ta laskavi naslov sije prislužil mladi Jaka Maček.
B. V.
Rezultati:
Sava-Kranj: 1. Peter Hvastja (14,19), 2. Matej Stare, 3. Rajko Petek; dečki: 1. Matic Praznik (21,40), 2. Bojan Horvat, 3. Andrej Škof;
Rekreativci A: 1. Simon Zupančič (18,54), 2. Uroš Ogrin, 3. Janez Kožuh;
Rekreativci B: 1. Silvo Povirk, 2. Matjaž Bajec, 3. Janez Borec;
Rekreativci C: Jože Rogelj (17,15), 2. Jože Dolžan, 3. Silvo Zaje.
B. V.
m
; : :     : :
Na sliki: člani kluba letalcev Vrhnika, sekcija jadralni padalci, od leve: Primož Suša, Andrej Kočevar, Tomaž Gorišek in Stane Rus.
JADRALNO PADALSTVO V TOČNOSTI PRISTAJANJA
Tomaž Gorišek že drugič
državni prvak
Že drugič zapored jc našemu Tomažu uspelo zbrati največ točk v skupnem seštevku sedmih tekem za Pokal Slovenije in osvojil je I. mesto. Sicer je bilo tekem osem, toda slabo vreme je tekmo v Gornjem Gradu prekinilo in ni štela za Pokal Slovenije, je pa tudi tam Tomaž zmagal in bi vodstvo le še povečal. Na Rahtcl nas ni šlo veliko, ker imajo nekateri pač službo, nekaj jih je imelo zdravstvene, drugi pa druge težave. Kljub temu, da smo nastopili le štirje (poleg mene in Tomaža še dve mladi moči, Andrej Kočevar in Primož Suša), smo tudi ekipno dosegli 2. mesto. Kot sem že omenil, bi z večjim številom tekmovalcev lažje branili prvo mesto in upam, da bomo prihodnjič bolj številni.
Vrnimo se k zadnji tekmi za Slovenski pokal na Rahtclu.
Na tej tekmi je bilo zelo lep vreme in več disciplin. Poleg posamičnega in ekipnega je bilo še tekmovanje tandemov. Prijavljali so se pari in pilot je imel nalogo preleteti tarčo in pristati čez linijo, ki je bila potegnjena kakih dvajset metrov naprej. Če bi tarčo preletel prenizko, bi pristal pred linijo in zadetek ne bi veljal. Tudi tu smo bili dobri drugi (Tomaž je bil strelec jaz pa sem vozil), poleg naju sta za naš klub vozila še par Andrej Kočevar in Primož Suša in tudi onadva sta pristala na zahtevanem prostoru. Tarčo smo ciljali z vrečico s peskom, na katero je bil privezan trak, ki se ga je dobro videlo, ko jc vrečica letela skozi zrak. Sedaj pa še rezultati.
Na tej zadnji tekmi je bil Tomaž na 3. mestu, jaz na 10. mestu, Primož pa na 23. mestu.
Ekipno smo bili ravno tako na 2. mestu, v tandemu pa sva bila s Tomažem na 2. mestu, Andrej in Primož pa na 4. mestu in tako smo imeli na mizi ob koncu razglasitve kar štiri pokale in štiri praktične nagrade (za tandeme ni bilo pokalov).
Omenil bi še čudno obnašanje TV medijev, ki prisegajo, da so nepristranski. Na vsaki tekmi, kjer so bili telcvizijci, je šlo preko poznanstva ali pa eden od novinarjev v ekipi leti s padalom. V nasprotnem primeru jih ni blizu in tudi za rezultate jim ni mar, pa če jih na pladnju prineseš.
Za konec naj omenim, da je tekem še nekaj letos, ki ne štejejo za državno prvenstvo, in bom, upam, imel še kakšne vesele novice.
Stanislav Rus
ŽENSKI TURISTIČNI RALLY
»Gradovi na Slovenskemu
Ženskemu turističnemu rally-u »Gradovi na Slovenskem« že lahko rečemo tradicionalni, saj je 28. in 29.9.1996 potekal že enajstič, tokrat po Posavju.
Start je bil s parkirišča za hotelom Sremič v Krškem. Prva prehodna kontrola je bila pri rojstni hiši J.V. Valvasorja. V prijetnem gostišču Tri lučke je bil ob prijetni postrežbi in dobri hrani postanek za drugo etapo. Vodila je do gradov Rajhen-berg v"Brestanici, Podsreda, Orešje v Bizeljskem, Pišace, Mokrice in Brežice. Po vmesnih treh spret-nostnih vožnjah so vse posadke
srečno prispele na cilj. Pohvala velja vrhniškemu TIMING CLU-BU za meritve časov na spret-nostnih vožnjah.
Posadka Štefančič Irenka - De-bevec Slavi se zahvaljuje naslednjim sponzorjem, ki so jima omogočili udeležbo:
AVTO TRADE Sinja Gorica ROKSON Trgovina z avtodeli
Ljubljana AURUM Zlatarna Vrhnika DAMAZET M Boutique Vrhnika
CANKARJEV HRAM Vrhnika in
NIBI Sinja Gorica
Tekma na Lijaku
V nedeljo, 20. 10. 1996, je bila še ena od mnogih tekem v točnosti pristajanja na Lijaku pri Novi Gorici. Bila je mednarodna, saj so nastopili tudi tekmovalci iz. več evropskih držav. Naši tekmovalci so še povečali
ugled našega kluba, saj smo spet odnesli prvo mesto.
Prvi je bil Stanislav Rus, Klub Letalcev Vrhnika pred Simeonom Klo-kočovnikom, KlM FLY in Romanom Predarskim, prav tako KIM FLY. Nastopilo je rekordnih 300 tekmovalcev in je bila gneča v zraku kar velika, kar pa ob lepem vreneu tukaj ni nič neobičajnega. Naslednja tekma bo v Slovenj Gradcu in zatem se spet oglasim.
Stanislav Rus
S.S.     Kolesarji pred ciljem. Skupinskih šprintov je bilo tokrat bolj malo.
Mm .lISfKl
Najhitrejši kolesarji Save. V sredi Peter Hvastja.
Kulturno-prireditvenl center In okrepčevalnica
Will
Nedeljski DRUŽINSKI sprehodi
SEMENARNA
STARA CESTA 4, 61360 VRHNIKA tel. 061-754 588
V mesecu novembru skupno z Unichem iz Ljubljane pripravljamo zanimivo predavanje SLAVKA ZGONCA:
Vzgoja lončnic
Predavanje bo 21. 11. 1996 ob 17. uri v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki — VABLJENI
STROJENJE KOŽ
| Jeršinovič Ignac, s.p.j Opekarska c. 21 1360 VRHNIKA
itf 061 753-497
AVTOCESTA LJUBLJANA - POSTOJNA
□
i x
CD
□
OPEKARSKA 21
CESTNINSKA POSTAJA
BENCINSKA ČRPALKA
SMER LJUBLJANA <-
cca 300 m
VRHNIKA CENTER „
BENCINSKA ČRPALKA
V     R     H N
Vabljeni na
ta bulš kafe u me^t,
že od ioh naprej.
DOLNIČAR & CO.
kamnoseštvo
NAGROBNIKI
KAMNITI PULTI
STOJALA ZA PRŠUT Vaze, pepelniki, okenske police
izdelava in obnova, iz granita, marmorja... na razpolago široka paleta barv
za gostinske lokale, kuhinje, kopalnice. Polepšajte svoj dom z lepoto naravnega kamna!
podarite nekaj trajnega - zelo izvirno tudi kot poslovno darilo - spomin iz Slovenije
in ostali izdelki iz kamna.
DOLNIČAR & CO. kamnoseštvo d.o.o. • Sinja gorica 34 • 1360 Vrhnika • tel.: 061/ 752 950 • lax: 061/ 447 640
VAS PRESENEČA
TRGOVINA Z OBUTVIJO
Odločili smo se, da poskrbimo tudi za tiste, ki jim je všeč zima in zimski športi. .
Obenem pa smo poskrbeli tudi za:
— ugodne cene
— plačilo na več čekov brez obresti (do 12)
— 5% gotovinski popust
Nova trgovina bo obratovala v PTC Loka center na Vrhniki.
Otvoritev bo v soboto, 9. novembra. OBIŠČITE NAS!
poslovno trgovski
DarilcE V
,  GABY d.o.o.
O, tel.:061 754-677
Obdarite svoje prijatelje in poslovne partnerje z darili iz našega programa
— ure
— izdelki iz zlata in srebra
— darila iz programa domače obrti
— idrijska čipka
— keramični izdelki
— izdelki iz alabastra
— bižuterija
— parfumi
— kozmetika
NUDIMO VAM UGODNE CENE OBIŠČITE NAS!
.,.«......•
OB KONCU LETA VAM NUDIMO:
— veliko izbiro zlatega in srebrnega nakita
— izdelavo poročnih prstanov
— popravila in predelavo
— graviranje
ZLATARSTVO Mojca Lenčič Stara cesta 2 1360 VRHNIKA
TRGOVINA KARA VAS VLJUDNO VABI NA OTVORITEV NOVE TRGOVINE, KJER BOMO SKUPAJ S TRGOVINO DARILCE, OB 1. OBLETNICI DELOVANJA PRIPRAVILI ZA VAS PRESENEČENJA. VABLJENI!
OBVESTILO BODOČIM VOZNIKOM!
Kandidate za voznike motornih vozil vseh kategorij s stalnim bivališčem v občinah Vrhnika in Borovnica obveščamo, da morajo zdravniški pregled opraviti pri Mitji MIKLIČU, dr. med., specialistu medicine dela, prometa in športa. Izjema so le študenti in dijaki, ki lahko zdravstveni pregled opravijo v pooblaščenem ZD za študente Univerze   v   Ljubljani, Dispanzer za splošno
zdravstveno varstvo, Aškerčeva 4, Ljubljana. Ponovno pa opozarjamo občane, da drugi zdravniki medicine dela iz Ljubljane in drugih krajev niso pristojni za izdajo zdravniških spričeval za naše občane, ker so le-ta vezana na kraj stalnega bivališča.
UPRAVNA ENOTA VRHNIKA Oddelek za upravne notranje zadeve
ŠPORTNA ZVEZA BOROVNICA in
KOŠARKARSKI KLUB BOROVNICA PRIREJATA
v okviru praznovanj 30-letnice košarke v Borovnici zaključno slovesnost, ki bo v
PETEK, 22. novembra 1996
PROGRAM:
15.30 pionirji, pionirke ŠKL
O.Š. dr. Ivana Korošca : O.Š. Gabrovka pri Litiji 17.30 ženske (veteranke)
BOROVNICA : VRHNIKA 19.00 člani (veterani):
BOROVNICA: DIREKTORJI slovenskih podjetij,
ki jih vodi Goran Križnar
Najzaslužnejšim bodo podeljena priznanja in plakete. Vabimo vas, da se košarkarskega večera udeležite v čimvečjem številu.
ODBOR ZA PRIPRAVO PRIREDITVE
Potrebovali bi več...
Po skoraj nikakršnem poletnem vremenu se je leto nepričakovano prevesilo v pričakovano jesen, katera nam prinaša določena pričakovanja, žal pa nekaterim tudi strah pred pričakovano zimo, za katero seje potrebno oskrbeti z ozimnico. Na Društvu invalidov Vrhnika že več let spremljamo socialno stanje članstva. Ravno tako vsa ta leta v mejah možnosti poskušamo za najtežje primere preskrbeti nekaj najosnovnejših dobrin. Žal s procesom preobrazbe naše države ugotavljamo, da se število socialno šibkih zvišuje in je izredno težko zagotavljati sredstva za vse potrebne vsaj delne pomoči. Vkljub velikim izdatkom v programu ohranjevanja zdravja smo uspeli nameniti nekaj sredstev za nabavo ozimnice za najnujnejše primere. Res, da ne uspevamo zagotoviti vsem v zadostnih količinah, pa so vendar prejemniki nadvse zadovoljni, saj kot marsikdo pove, se ga nihče drug ne spomni.
Zagotavljamo, da bomo tudi še v naprej skrbeli za najtežje prizadete, toda potrebovali bi nekaj več sredstev za celotno skrb vseh prizadetih — v razmislek kreatorjem življenja v občini.
Društveni kombi pred razvozom ozimnice težje prizadetim članom
TRG O AVTO
Z METALOTRGOM
VRHNIKA
ob avtobusni postaji na Vrhniki, Cankarjev trg 6 tel. 061 756-210  061 756-211 faks 061 756-210
Delovni čas: od 8. do 12. in od 15. do 19. ure sobota od 8. do 12. ure
P l Z Z E R I j A
PIŠEK FRANC, TRŽAŠKA 6, VRHNIKA Tel.: (061) 754-100
m
AVTOSOLA TURISTIČNA AGENCIJA PISARNIŠKE IN RAČUNOVODSKE STORITVE FOTOKOPIRANJE
AVTOŠOLA
S TRADICIJO IN DOBRIM USPEHOM VRHNIKA VSAK MESEC TEČAJ CPP A, B, C, E IN F KATEGORIJE PLAČILO UR VOŽNJE NA 6 OBROKOV! DIJAKI IN ŠTUDENTI 10% POPUST!
Vabljeni tudi tisti, ki ste tečaj CPP opravili pri drugi avtošoli.
ORGANIZIRAMO TEČAJ IZ VARSTVA PRI DELU S TRAKTORJEM IN TEČAJ ZA MOPEDISTE VOŽNJA NA AVTOMOBILIH R-5, R CLIOIN FIAT PUNTO MOTOR JAMAHA 125
TURISTIČNA AGENCIJA
IZLETI, POTOVANJA, POČITNICE DOMA IN V TUJINI, SMUČANJE,, EKSOTIČNA POTOVANJA... TURISTIČNI ARANŽMAJI VSEH SLOVENSKIH AGENCIJ LETALSKE VOZOVNICE SILVESTROVANJA MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV
TURISTIČNO ZAVAROVANJE CORIS FOTOKOPIRANJE PISARIŠKE IN FAX STORITVE
URADNE URE: por. pet. od 9 cio 18. ure sob. od 9 do 12 ure INFORMACIJE IN PRIJAVE COM-TAR. d.o.o. PTC LOKA Robova 6. VRHNIKA. tel./lax: 061/755-828. 755-023
OBVESTILO DRUŠTVOM!
Obveščamo vas, da je četrtega novembra leta 1995 pričel veljati nov zakon o društvih (Ur. list
RS, št. 60/95). V njem je določba, ki zavezuje društva, da v roku dveh let neskladnosti iz starega zakbna uskladijo
z novim. Rok poteče novembra leta 1997. Opozarjamo društva, da čimprej skličejo občne zbore. Takoj po tem naj nam pošljejo osebno ime zastopnika društva, zapisnik občnega zbora in
dva izvoda pravil (statuta) društva. Podrobnejše informacije dobite na tel. 755-121, int. 271.
UPRAVNA ENOTA VRHNIKA
Oddelek za upravne notranje zadeve
mm
N A U T I C A
TRGOVSKO IN PROIZVODNO PRODJETJE Argo, d.o.o. Horjul 79 A, 1354 Horjul Telefon 749-661
objavlja prosto delovno mesto
KOMERCIALISTA
za delo na terenu
Morebitne ponudbe pošljite na naslov podjetja, kjer lahko dobite tudi vse potrebne informacije o zaposlitvi!
Janezova vas,
tel.756-001
Krimskega odreda 11 VRHNIKA
Vam nudi:
— veliko izbiro otroških vozičkov
— avto sedeže, posteljice, stajce, hojce, nahrbtnike...
— kozmetiko
— konfekcijo od 0 — 3 let
— otroško hrano in sokove HIPP
— komplete za krst
Vljudno vabljeni!
Del. čas: 9. — 12. ure, 16. — 19. ure sobota 9. — 12. ure
Strojno ključavničarstvo inž. Marko Popit Log, C. Dolomitskega odreda 4 1351 Brezovica
Tel.: (061) 653-036, fax: (061) 654-432
CISTERNE ZA KURILNO OLJE, ATESTIRANE
— OD 1000 — 4800 I
— PLOČEVINA — 3 mm
NERJAVNE POSODE ZA VINO IN SOKOVE
— OD 25 DO 300 I
DOBITNIKI ZLATEGA CEHA ZA KAKOVOST NA MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU V CELJU
BREZOVICA VNANJE GORICE PODPEŠKA c. 150 Tel.: 651-353
VNANJE GORICE
ODPRTO VSAK DAN od 12. do 23. ure V TOREK ZAPRTO
Meseca novembra praznujemo 10-letnico našega delovanja. V ta namen nudimo vsem svojim gostom 10% popusta. Možnost porok, poslovnih kosil in zaključnih družb (do 80 oseb). Nudimo vam izbrane jedi in sortna vina priznanih slovenskih vinogradnikov (zdaj tudi na lepem odprtem vrtu).
Nedeljska družinska kosila Rezervacije na telefon 061/651-353
OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA
1360 VRHNIKA
Naša šola že nekaj let zgledno in uspešno sodeluje z župnijsko Karitas na Vrhniki. V vsem tem času so pomagali številnim begunskim in našim družinam. Pomoč v obliki denarja, hrane, obleke, obutve in šolskih potrebščin je marsikomu olajšala stisko. Vsem prizadevnim in požrtvovalnim delavkam KARITASA se v imenu šole in v imenu vseh, ki so bili pomoči deležni, iskreno zahvaljujemo. Takega sodelovanja si želimo tudi v bodoče.
Za OŠ Ivana Cankarja socialna delavka Joža Bunčič
Poslovni center LOKA Robova 6, Vrhnika tel. 061/754-585
Ponudba naše trgovine:
• artikli iz kataloga MOJ DOM,
• velika izbira igrač, avtomobili, plastične igrače,
• pliš, LEGO, DUPLO, BARBIE,
• keramična posoda za sadje, piškote in slano pecivo,
• češki porcelan: skodelice za kavo in čaj, jedilni servisi
ODPRTO: vsak dan od 9.00 do 19.00 ure sobota od 8.00 do 13.00 ure
Redno ali honorarno zaposlimo mlado dekle, z veseljem do dela, v bifeju JOŠTOV HRAM - Ligojna.
Informacije: tel. 061/751-487
Nudimo vam doma	Obiščite ali pokličite
narejene specialitete:	nas na kmetijo pri
	»DOJNK« v Mali
• govejo domačo salamo	Ligojni 5,
• doma kuhano žganje	Anton Kavčič,
in brinjevec	Telefon 061/752-294
OBVESTILO ČLANOM DRUŠTVA INVALIDOV
Obveščamo vse svoje člane in njihove znance in prijatelje, da se že lahko prijavite na letošnje silvestrovanje, ki bo v petek, 27. decembra, v Močilniku.
Prijave in informacije — v društveni pisarni ali na telefon 752-105.
GOSTILNA
Katarina Bašič
Sinja Gorica 109
1360 Vrhnika
tel.: 061/754-199, 753-509
Odprto
9. — 23. ure sreda zaprto
V naši gostilni ob magistralni cesti Vrhnika — Ljubljana, v Sinji Gorici, vam nudimo:
tople malice družinska kosila in večerje jedi na žaru različne ribe morske posebnosti domača odprta primorska vina
Za večje skupine, zaključene družbe in poroke damo 20% popusta
HVALA ZA OBISK, SE PRIPOROČAMO
ÏFklZERSKi SM.ON
Frizerski salon Silvana Vrzdenec 17
Obiščite prenovljen frizerski salon Silvana na Vrzdencu 17. Lahko se tudi naročite na tel. 749-75
delovni čas
ponedeljek 13. do 20. ure torek, sreda 6. do 13. ure četrtek, petek 13. do 20. ure sobota 6. do 13. ure
PONUDBA SKB banke
Z vezavo prihrankov do večjih zaslužkov
SKB banka je oktobra ponovno uvedla vezavo tolarskih sredstev z devizno klavzulo. Ta vam omogoča, da svoje prihranke varno in donosno hranite v banki tudi v pogojih morebitne inflacije in nihanja deviznih tečajev.
Občani lahko v SKB banki vezete tolarska sredstva z devizno klavzulo, in sicer za dobo od 91 do 180 dni po fiksni obrestni meri 4,5 odstotka, od 181 dni do 1 leta po fiksni obrestni meri 5,0 odstotka in na 1 leto in 1 dan po fiksni obrestni meri 7,5 odstotka.
V primeru vezave višjih zneskov, razen pri vezavi depozitov z devizno klavzulo na 1 leto in 1 dan, vas banka posebej nagradi. Obrestni meri prišteje odstotne točke, in sicer glede na višino vezanega zneska:
• nad 500.000 do 1.000.000 SIT    0,2 odstotne točke
• nad 1 mio SIT do 2 mlo SIT 0,3 odstotne točke
• nad 2 mio SIT 0,5 odstotne točke
• nad 10 mio SIT (samo do 180 dni) 0,7 odstotne točke.
Vezana sredstva pa vam ne prinašajo samo obresti, ampak si lahko z njimi zagotovite tudi posojilo. Na osnovi vezanih sredstev, pa tudi na osnovi kupljenih obveznic SKB banke tretje izdaje, ki jih banka v tem času prodaja, lahko namreč zaprosite za lombardno posojilo.
Za dodatne informacije lahko pokličete SKB banko Ekspozitura Vrhnika ali zeleni telefon 080 15 15.
EKSPOZnURA VRHNIKA
Cankarjev trg 8
Tel.: 755-411, 752-327
Fax: 753-135
WW9
SKB BANKAM.
MALI OGLASI
Kuhinjsko mizo, novo prodam za 5.000,00 SIT, jogi in divan lepo ohranjen pa podarim Telefon 061/752-783
KIOSK NA DOBROVI prodam ali oddam v najem š 1.1. 1997. Informaeije osebno v kiosku.
Na Vrhniki kupim trisobno ali večje stanovanje. Tel.: 753-176.
Iščem žensko na Vrhniki za šti-riurno pomoč v gospodinjstvu. Informacije po telefonu 066/73-043 vsak dan po 20. uri.
SANI KER d.o.o.
BRANKO OBLAK
Opekarska cesta 18 1360 VRHNIKA Tel.:/fax: 751-376 Tel.: 753-618
KERAMIČNE PLOŠČICE
GIRARDI, RAGNO IN DOMAČI PROIZVAJALCI
KOPALNIŠKA OPREMA SANITARNA KERAMIKA DOLOMITE
ENOROČNE MEŠALNE ARMATURE PAINI, ARMAL
Polaganje keramičnih ploščic
ODPRTO od 9. do 19. ure SOBOTA od 8. do 12. ure
Se priporočamo
LASTNIKI AVTOMOBILOV - VOZNIKI!
PRIBLIŽUJE SE ZIMA — NAJ VAS IN VAŠEGA VOZILA NE PRESENETI. PRAVOČASNO PREVERITE:
— hladilno tekočino v vozilu
— stanje in nastavitve svetil
— gume (stanje gum, centriranje, menjava letnih z zimskimi,...)
— ostalo zimsko opremo
Vse to lahko opravimo pri nas za vozila vseh znamk (ne samo RENAULT).
RENAULT
AVTO CENTER, d.d., Jelovškova 6, Vrhnika tel.: 061/755-730, 755-145
SALON KOPALNIŠKE OPREME Vrhnika, Stara cesta 44 tel./fax: 754-844
V našem salonu kopalniške opreme vam nudimo:
- kopalniške kadi
- masažne kadi
- tuš kabine
- kopalniško pohištvo
- ploščice za notranje in zunanje oblaganje
- sanitarno keramiko
in ostalo, kar sodi v kopalnico
Dostava na dom, prodaja tudi na obroke.
Del. čas od 9. do 12. in od 15.30 do 19.ure. sobota od 9. do 12. ure.
VSE NA ENEM MESTU! PREPRIČAJTE SE!
ČISTILNI SERVIS
Friderik Sajovic, s.p.
Log, Cesta v Lipovce 28 1351 Brezovica Tel.: 061/653-714
Čistimo:
— lamelne in plisirane zavese
— itisone in tapisone
— sedežne garniture in preproge
— odstranjujemo stare premaze s talnih oblog — vinaz, pvc, kamen itn. in jih na novo
zaščitimo
VW SERVIS IN VULKANIZERSTVO
TU
VRHNIKA • JAGROVA 2
TEL.:755-117
servisiranje in popravila vozil VW
velika ponudba avtoplaščev znanih proizvajalcev:
MICHELIN, DUNLOP, SAVA, SEMPERIT ...
možnost plačila na tri (3) čeke
gotovinsko plačilo 5% popusta
DELOVNI ČAS: od 7. do 12. ure in od 13. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure
KAMNOSEŠTVO SVETE
Izdelava in obnova nagrobnikov, več kot 50 različno oblikovanih nagrobnikov iz različnih materialov zeleni, rdeči, črni lučke, vaze,
izdelava in montaža kuhinjskih, gostinskih ter kopalniških pultov, mize,
Plaiilai pogoji 1er rok dobave po dogovoru!
Delovni čas: 700 - 1700
KAMNOSEŠTVO SVETE s.p. Jezero 097, 61352 PRESERJE Tel. Fax 061/631-294   ali Mob. 0609 633-250
POGREBNE STORITVE
— naročila na domu
— prevozi
— prevozi za upepelitev
— postavitev mrliškega odra
— pogrebna oprema
— urejanje umrlih
— izkop jam
— pevci, glasba
— venci, cvetje, sveče
— urejanje grobov
— urejanje dokumentacije
— prevozi v pogrebnem:lle spremstvu
OBČINA VRHNIKA Oddelek za splošne zadeve Tržaška cesta 1 1360 VRHNIKA
objavlja
RAZPIS
ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA
Oddajamo poslovni prostor v pritličju zgradbe »Črni orel«, Cankarjev trg 4, Vrhnika, v skupni površini 28,52 m2.
Poslovni prostor oddajamo za nedoločen čas, najemno razmerje se sklene od 1.1.1997 dalje. Najemnina za poslovni prostor se plačuje mesečno in je usklajena s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov.
Poslovni prostor ni namenjen za gostinsko ali živilsko dejavnost.
Pisne ponudbe z navedbo dejavnosti ter dokazili o registraciji obrtne ali podjetniške dejavnosti pošljite na naslov: Občina Vrhnika, Oddelek za splošne zadeve, Vrhnika, Tržaška cesta 1, vključno do 5.12. 1996.
Sklep o oddaji poslovnega prostora sprejme župan občine Vrhnika. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v petnajstih dneh od poteka roka za oddajo ponudb. Dodatne informacije dobite po tel. (061)755-121 int. 210.
Občina Vrhnika Občinska uprava Oddelek za splošne zadeve
PIE TA
POGREBNA SLUŽBA PIETA Franci Tršar Gabrče 9 61360 Vrhnika tel: (061) 752-894 NON-STOP 754-109
V trenutku neizmerne bolečine in žalosti, ko izgubite svojce, prijatelje ali znance, nudimo vsestransko in celovito
POMOČ ŽALUJOČIM:
naročila na domu — pogrebne storitve
prevozi — pevci, glasba
pogrebna oprema — venci, cvetje, sveče
urejanje umrlih — urejanje grobov
......-------------:	-
	ZAHVALA
i À	ob izguba našega dragega moža, očeta in dedija
	Toneta
+ Ü éOâ. mÊÊKÊm	Zora
	
	iz Brezovice pri Ljubljani
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izkazano sočutje, izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo gospodu kaplanu Branku Potočniku za opravljen obred, pevcem in pogrebni službi Pieta ter vsem, ki ste ga imeli radi in ga v velikem številu spremili na zadnji poti.	
	Vsi njegovi
ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128, Tel.: 061/751-437, 751-435, Mobitel 0609 637 617
v	Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja.
	
	ZAHVALA
<ám ji JÊÊ WÊWmÊ	18. oktobra nam je v 94. letu starosti umrl naš dragi oče, tast, stari oče in praded
Franc Trček st. iz Laz pri Borovnici	
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala gospodu župniku in pevcem za opravljen obred in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala tudi ZZB Borovnica za poslovilne besede.	
	Vsi njegovi
3HI
d.o.o. Z DOBRIM IMENOM
Telefon: 125-42-04
Tržaška 2 — LJUBLJANA
Uradne ure vsakdan od 10. do 16. ure-
sreda od 10. do 18. ure
ponedeljek in
IZKORISTITE NAŠO UGODNO PONUDBO
— brezplačen tečaj CPP organiziramo 2x mesečno ob 16.30 na Tržaški 2
— v novembru bo tečaj CPP 4. in 18. v mesecu
— organiziramo tudi tečaj prve pomoči z izpitom
— dijaki in študentje imajo poseben popust pri praktični vožnji
— nudimo izposojo literature
NOVO NOVO NOVO NOVO
Sprejemamo prijave za vpis v članstvo v AMZS.
ZAHVALA
ob izgubi moža, očeta in dedka
Franca Jarea
iz Verda 206
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Hvala g. dekanu Božnarju za lep pogrebni obred ter pogrebni službi Pieta za vso požrtvovalnost.
Se posebej hvala dr. Vinku Logarju za njegovo skrb in nego ob hudi bolezni. Hvala tudi zdravniškemu osebju na Splošni kirurgiji v Ljubljani.
Hvala vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi
ZAHVALA
ob boleči izgujbi dragega moža, ati-ja in starega ata
Janeza Kovačiča
iz Goričice 9
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Se posebej se zahvaljujemo dr. Pipu in dr. Glaviču ter osebju bolnice Petra Držaja. Lepa hvala za pogrebni obred župnikom: gospodu Kočarju, gospodu Malovrhu, gospodu Setini, gospodu Zdešarju, vsem govornikom in gasilcem. Posebna zahvala pa gre vsem pevkam in pevcem, ki so ga v velikem številu z njegovimi najljubšimi pesmimi pospremili k večnemu počitku.
Vsi njegovi Goričica, 25. oktobra 1996
ZAHVALA
V domu našem je praznina v srcih naših bolečina spomin na tebe še živi čeprav te več med nami ni.
ob boleči izgubi dragega moža, ata in starega ata
Kuclar Andreja
iz Polhovega gradca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter tolažilne besede v težkih trenutkih slovesa. Zahvala domačemu župniku za opravljen obred, pevskemu zboru Briše ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija, sin Robert, hčerki Marjeta in Andreja z družino
NEdeljski DRUŽINSKI sprehodi
Nedeljske družinske sprehode organiziramo z namenom, da bi starši in otroci skupaj aktivno preživeli nekaj prostih ur. Seveda lahko na sprehod povabite tudi znance in prijatelje. Da bo mamica razbremenjena nedeljske priprave kosila, bodo pri organizaciji sodelovali tudi vrhniški gostinci - v novembru bo to Pivnica »GROGAR« iz Gradišča na Vrhniki in Lovska koča na Ulovki.
Vsako nedeljo v novembru boste med 9.00 in 10.30 uro v Pivnici »GROGAR« dobili brezplačen načrt smeri sprehoda. Pot bo opisana in vrisana na zemljevidu, označene bodo kontrolne točke. V primeru, da boste želeli tudi kosilo v Lovski koči na Ulovki (med 12.00 in
14.30 uro), boste zahtevali še kontrolni kartonček. Cena nedeljskega kosila (to nedeljo bo juha, ocvrt piščanec ali dunajski zrezek, priloga, solata, sladica) je za odrasle 490 SIT in 390 SIT za otroke.
V primeru slabega vremena boste med 9.00 in 10.30 v Pivnici Grogar dobili urnik dejavnosti, ki jih lahko izvajate v zaprtih prostorih (telovadba otrok s starši v telovadnici, plavanje, aerobika ali splošna telovadba za mamice, fitncss, sauna....), prav tako pa se lahko prijavite na kosilo.
Pridružite se nam vsako nedeljo!
za OS Ivan Cankar Vinko Bizjak
Nedeljski DRUŽINSKI sprehodi
10. MEDNARODNI TURNIR V ŠPORTNO RITMIČNI GIMNASTIKI USPEL
Na zmagovalnem odru tudi domačinki Dušica Jeremič in Mojca Rode
Nagrade za križanko »AVTO TRADE« izžrebane
Za nagradno križanko, iz prejšnje šetvilke Našega časopisa je nagrade prispevalo podjetje AVTO TRADE, ki se ukvarja s prodajo vozil in rezervnih delov ter servisom vozil italijanskih poroizvajalcev avtomobilov FIAT, LANCIA in ALFA ROMEO. Prvi trije pa te nagrade prejmejo:
1. nagrada: bon v vrednosti 8.000,00 SIT prejme
Zdravka Slana, Podpcška c. 25, Brezovica
2. nagrado: bon v vrednosti 6.000,00 SIT prejme
Valentina Vidanič, Dol 32, Borovnica
3. nagrado: bon v vrednosti 4.000,00 SIT prejme
Iva Stopinšek, Gmajna 29, Notranje gorice
Nagrade prejmete in uporabite na sedežu podjetja AVTO TRADE, Sinja gorica 11 pri Vrhniki.
S.S.
Zadnji vikend v mesecu oktobru je bila Vrhnika prizorišče enega največjih mednarodnih turnirjev v športno ritmični gimnastiki. Turnir, kije bil že 10. po vrsti, je bil v soboto in nedeljo na očeh slovenske javnosti, saj je veliko pozornost turnirja namenila tudi RTV Slovenija, kije pripravila polurno reportažo. Vrhnika je tako gostila preko 40 mladih tekmovalk, iz 14 klubov, ki so prišli iz Nemčije, Poljske, Madžarske, Italije, Češke, Slovaške, Hrvaške ter pet klubov iz Slovenije. Najštevilnejše ritmičarke so bile iz domačega kluba, pod vodstvom trenerke in neumorne organizatorke Špele Mo-har.
V soboto so se tekmovalke pomerile v mnogoboju v treh kategorijah. Pri kadetinjah je zmagala mlada in obetavna Šindičeva iz Šiške pred Hrvatico Dodigovič (Varaždin) na tretje mesto pa seje uvrstila Poljakinja iz Lodza Gredkiewicz. Nastopile so tudi tri Vrničanke, od katerih je bila med 13 tekmovalkami Tina Križ-man 8, 10. jc bila Ana Kovač in 11. Tea Križman. Največji uspeh pa so domačini slavili pri mladinkah, kjer je na zmagovalno stopničko stopila Mojca Rode, kljub napaki pri vaji s trakom. S tem je Mojca dosegla še en mednarodni uspeh in dokazala, da je v tem trenutku največji up mladih ritmičark v Slovenija Drugo mesto je osvojila Zaneta Černoh-lavska iz Češke, tretje mesto pa An-drea Krpelonova iz Slovaške. Domači uspeh prvega mesta je s četrtim mestom dopolnila še Biljana Mila-Šinovič. Na deseto mesto pa se je uvrstila Barbara Šinigoj.
Pri članicah je izredno telovadila Čehinja Šebertova in zmagala pred domačim upom Dušico Jeremič. Na sedmo mesto seje uvrstila Tina Paj-nič, 10. pa je bila tudi domačinka Urška Cvetko.
V nedeljo pa so se mladinske in članice po trikrat pomerile v finalih s posameznimi rekviziti. Pri mladinkah je dvakrat zlato medaljo in enkrat srebrno dobila Mojca Rode, pri članicah pa je bila v vseh treh rekvizitih premočna Čehinja Šcbe-stova, kije bila udeleženka letošnje olimpijade v Atlanti. Dušica Jeremič pa se je morala zadovoljiti s tremi srebrnimi medaljami, s katerimi pa jc bila zelo zadovoljna, saj je prvič nastopala v članski konkurenci.
Pri seštevku rezultatov za ekipno zmago pa sta največ točk zbrali rit-mičarki domačega kluba Mojca Rode in Dušica Jeremič prejeli zasluženi pokal. Na drugo mesto seje uvrstila ekipa Češka - Brno, tretje pa so bile Poljakinje iz Lodza. Na peto mesto pa se je uvrstila druga ekipa Vrhnike - Pajnič, Milašinovič.
Tako lahko ob zaključku turnirja rečemo, da je po tekmovalni in or-ganizacijksi plati popolnoma uspel. Mlade Vrhniške tekmovalke so pokazale izredne nastope in napredek, saj sodijo v vrh slovenskih ritmičark. Prav škoda je, da se Vrhniški publiki nista predstavili dve odlični tekmovalki sicer občanki Vrhnike Nina Vengust in Erika Rakuša. Mednarodni turnirje bil tudi zadnji vikend v oktobru največja mednarodna prireditev v Sloveniji. Oba dneva sije tekmovanje ogledalo kar lepo število gledalcev, vendar za takšen rang tekmovanja je le premalo.
Turnir je izvedla Športna zveza Vrhnika z amaterskimi člani kluba športne ritmične gimnastike iz Vrhnike. Vendar je ubrana ekipa zaslužila najvišje ocene, kar so pritrdili tudi gostje in predstavniki sodelujočih ekip.
Turnirje obiskal tudi župan Vrhnike Vinko Tomšič, ki je uradno
odprl turnir. Medalje, diplome in darila pa sta podeljevala predsednik športne zveze Vrhnika Igor Ndvljan in sekretar Miro Gruden. Ob tej priložnosti se je Športna zveza Vrhnika zahvalila Meti Mohar s posebnim
priznanjem, za dolgoletno in trdo delo v ritmični gimnastiki na Vrhniki, saj je večino uspehov v preteklosti in sedanjosti prav njeno nesebično delo.
S.S.
Vrhniška ekipa mladih ritmičark od leve: Tina Pajnič, Biljana Milašinovič, Urška Cvetko, Dušica Jeremič, Barbara Šinigoj in Mojca Rode:
Štirinajst ekip z več kot 40 tekmovalkami je prinselo dobro konkurenco na 10. Mednarodnem turnirju v športno ritmični gimnastiki na Vrhniki;
Igor Novljan predsednik Športne zveze Vrhnika je nestorju vrhniške ritmične gimnastike Meti Mohar podelil posebno priznanje, za dolgoletno nesebično strokovno delovanje v tej športni panogi, ki se je razvila do vrhniških dosežkov;
Nagradna križanka »CANKARJEV HRAM«
V letošnjem letu, točno 15. februarja 1996, je bila ponovno odprta prenovljena gostilna in restavracija CANKARJEV HRAM, Ljubljanska cesta 1, na Vrhniki. Restavracijo je prevzel Niko Dolinar iz Žirov in zaposlil tri delavce. V lepo urejeni restavraciji je v dopoldanskem času možno malicati, ob treh različnih pripravljenih jedeh. Poleg okusnih malic vam lahko postrežejo raznovrstne jedi po naročilu, pize in sezonske jedi, kot naprimer v tem jesenskem času pečenice in krvavice z zeljem. Z veseljem pa vas postrežejo tudi s specialiteto restavracije in to Cankarjev zrezek, Edam-ska rezina in Cankarjevi
žličniki.
Dvakrat mesečno prirejajo v restavraciji, kjer lahko sprejmejo 50 gostov, zanimive večere z živo glasbo.
Na Martinovo soboto pa pripravljajo »»VESELO MARTINOV ANJE«, kjer vam bodo ponudili mlado vino iz Goriških Brd. Restavracija je odprta vsak dan od 7. do 23. ure, ob nedeljah in praznikih pa imajo zaprto.
Lastnik restavracije Niko Dolinar je za prve tri pra-..vilrto rešene križanke pripravil naslednje nagrade:
1. nagrada: večerja in pijača za 4 osebe
2. nagrada: večerja in pijača za 2 osebi
3. nagrada: večerja za 2 osebi
Rešene križanke pošljite do 25. novembra 1996, na naslov: Uredništvo NAŠ ČASOPIS, Tržaška 1, 1360 Vrhnika, z obveznim pripisom »KRIŽANKA«.
Pa veliko sreče pri reševanju!