Kntolišk eerkien lis* Daniva izhaja vsak petek na celi poli, in vilja po pošti za velo leto 4 gld. 6" «r., za p- 1 lit* J gl'. 40 kr., za iVert leta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici f»pre;emaLa za leto 4 g' ld., za pol leta 2 gld., za četert leta 1 gl; abo zadele na ta dan praznik, izide Dauii-a dan poprej. Tečaj XXVIII. V Ljubljani 24. grudna 1875. I Ani 52. Koledar za naslednji teden. Gruden. — December. 26. Nedelj« po Božiču. Evangelij: „Simeon in Ana v tempeljnu". (Luk. 2.) — Praznik sv. Štefana, pervega spričevavca. (Glej Danico lanskega leta. List 51.) 27. Ponedeljek. Sv. Janez, apostelj in evangelist. (Gl. Dan. lansk. 1. List 51 ) 28. Torek. Sveti nedolžni otroci spričevavci. 29. Sreda. Sv. Tomaž, nadškof v Kenterburi na Angleškem in sprič., je prejel mučeniško krono 29. grud. 30. Četertek. Sv. Nicefor, sprič., je bil 30. grud. 1. 259 ob glavo djan. 31. Petek. Sv. Silvester, papež spozn. t 31. grud. 1. 335. (Glej Danico lansk. leta. List 52.) Sv. Meldnija, stara mati svete Melanije, imenovana „Mlajše". Meldnija, ktero sv. Hieronim imenuje pervo med vsimi rimskimi gospemi in naj lepši zgled keršan-ske plemenitosti, je bila rojena okoli iera 343. Zavoljo njenega plemenitega rodu in velicega bcgastva so jo starši še mlado v zakon dali imenitnemu mladenču, ki je perve službe opravljal v rimskem ce-arstvu. Mela-nija je imela več otrčk, pa le en sam sin Publik<>la ji je bil ostal pri življenji, ko je bil mož umeri. Na duhu močna žena je smert svojega moža — vsa vdana v Božje sklepe — voljno prenašala. Sorodniki iu sosedje so 241etno vdovo pregovarjali, naj bi se zopet omožila. Melaoiji pa je sklenila svet in njegove s!adn'isfi zapustiti, ter v tihi samoti v Jeruzalemu B«>gu služiti. Naj bolj težavno pa ji je bilo svojega edinega otr. ka Publikola zapustiti; izročila ga je pobožni deržini v izre jevanje, po tem pa 3e je z junaško pogumno-tjo odtrgala od njega, se v»edla v ladijo, ter ?e prepeljala v Palestino, ker je mislila v Jeruzalem iti in tam v samoti Bogu služiM. Po B< žjem navdihovanji pa ie to svojo misel spremenila, in je šla v AI"ksandrijo na Egiptovskem, kjer je cesar Valens, Arijeve krive vere, gro zovito preganjal in v ječe zaperal škofe, duhovne, menihe in verne, ki niso h«>tli zatajiti svoje katoliške vere ▼ Kristusa, živega Boga. Meldnija je pravovernim kristjanom serčnost dajala, in uboge z obilno mil« šojo pod pčrala. V nekem ljudskem hrupu je bila vjeta in pe-ijana pred sodnika, pred kterim je neprestraseno spoznavala Kristusovo Božjo naturo. Sodnik imenitne Rim-Ijanke, visocega rodu, ni upal obsoditi in v ječo zapreti, dasiravno si je želela vdeležiti se mučeniške krone. Ko so bili menihi iz svojih samostanov in z njimi tudi nekoliko škofov in več duhovnov pregnani v Palestino, je Melanija za njimi šla, ter jim obilno milošnjo delila, in jim po vsi svoji moči stregla. Deželski pogla- var jo ukaže vjeti in k sebi pripeljati, ter si misli, ta ženska mora bogata biti, ker toliko milošnje preganjanim jetnikom deli, in upa od nje veliko svoto denarjev dobiti, če ji bo prostost dodelil. Meldnija mu razodene, da je Himljanka, visocega rodu, in naj se varuje ji kaj žalega storiti, da 3i kakih zopernost ne nekoplje. Poglavar ji da vso prostost, in zapove straži, da naj puia Meldnijo k jetnikom, k.dikorkrat jih obiskati želi. Leta 368 so jetniki dobili prostost se verniti v svojo domačijo; Meldnija pa se pona v Jeruzalem, kjer da sozidati samostan, v kterem je živela .s pedeseterimi pobožnimi ženami. Sveti Pavlin, nje sorodnik, popisuje njeno pobožno in spokorno življenje. Meldnija podpera z bogato milošnjo cerkve, bolnišnice, jetnike, romarje in druge uboge. Denarje ji pošiljajo z Rima nje sin Publikola, nje sorodniki in oekerbovavci njenega posestva v Rimu. Med tem časom je bil Publikola v nedolžnosti od-rastel, in si z lepimi čednostmi in vednostmi pot odperl k pervim častnim službam v Rimu. Oženil se je bil z imenitno rimsko hčerjo Albino. Bog je njima podelil dva otroka, sinka in hčerko; sin se je imenoval po očetu Publikola, hčerka pa po stari materi Meldnija. Ta Meldnija, imenovana „Mlajši", je bila rojena I. 3X2. Ko je bila ta Melanija 14 let stara, s«- je kaj nerada -»mo-žila z izver»tn:m mladenčem Pinij-nom, *in<>m dežel nf-ga p«'giavar'a v Afriki in Italiji. Ruda bi bila — po dopisih in op minjih svoje stare matere MelAnije — devica ostala. Po zgodn ji smerti svojih dvčh otrok je Melanija mlajši svoj?ga moža Pir,ijana »prosila, da sta kot brat in sestra skupaj živeta, dasiravno je bil Pinijan š*5 le v 24 . Melanijct pa v 20. l*;?u Leta 405 j« bi!o veliko škofov, ki so bili s svojih s-dežev od arijancev pregnani, v Rim pribežal*; Meianiia in Pinijau jih prijazno sprejemata v svojo hišo, ter jih z vsim preskerbujeta Stara mati M"!anija v Jeruzalemu je bila v veliki skerbi za svit je nr.-ge v Rimu, da hi ostali stanovitni v prrtvi katoliški veri, in pobožno živel'. Sklenila je tedaj jih obiskati in v d<>brem poterditi. V 20 dneh se prepelje iz Palestine v Meipol. Nje dom.či ji pridejo naproti v to me*t Oh, kako ginljivega sercd so se objemali. Vsi gredo obiskat svojega sorodnika, svetega Pavlina, škofa v Noli, in nekoliko dni pri njem ostanejo, ter se s spodbudnimi pogovori v dobrem poterjujejo, in na grobu svetega Felik-a molijo, po tem pa se padajo v Rim. Melanija, imenovana „Star-jši", je bila v Rimu vsim naj lepši zgleJ žive vere, ponižnosti v t.bleki in radodarnosti. Pa ktnalo se ji gnjusi šumeče življenje v Rimu in zdihuje p» svoji priljubljeni samoti v Jeruzalemu. Meldnija vzame slovo od svojih ljubih, se vsede v ladijo in se prepelje v Afriko, kjer želi obiskati svetega Avguština, slovečega škofa iu učenika, in z njim govoriti. Tukaj pa zv6, da nje e^ini sin Publikola je v Rimu umeri. Sv. Avguštin piše sv. Pavlinu, škofu ▼ Noli: „Melinija je naj lepši zgled vdanosti v Božjo voljo pri zgubi svojih drazih, če tudi materna ljubezen mar-siksko solzico izžema iz njenih oči po zgubi edinega sina". Mati Melanija, od av. Avguština poterjena, gre v Jeruzalem v svojo samoto. Po odhodu 8tare Meldnije iz Rima v Jeruzalem in po amerti njenega sina Publikola začneta Pinijan in Melanija mlajši avoje posestva prodajati, ker ata bila aklenila v Jeruzalem ae preseliti, in tam svoje dni skleniti. Pinijanov brat Sever pa se s silo polasti mnozih njegovih posestev in pristav. Pinijan in Melanija to krivico molče in voljno prenašata. Cesarska prmcezinja Placidija, sestra cesarja Ilonerija, prijatlica Melanije mlajše, zve to krivico in jo pove svojemu bratu. Cesar hoče Severa zavoljo storjene krivice kaznovati. Pinijan in Melanija prosita cesarja, da naj Severa ne kaznuje zavoljo storjene krivice, in sta že s tem zadovoljna, če mu prepovč, njima Še dalje silo delati in se v njune posestva vtikati. Cesar njima podeli vso prostost, da smeta s svojimi posestvi ravnati po svoji volji. Imela pa sta veliko posestev ne le okrog Rima in po Laškem, ampak tudi na Španjskem, Francoskem, Angleškem in še celo v Afriki. Vse svoje nezmčrue prihodke sta obračala v prid ubogim, bolnišnicam, cerkvam itd. in ata si a tem nabirala zaklade v nebesih. Svojim sužnjim, ki ata jih na tisuče imela, ata podelila prostoat, in Melanija ae je obnašala do svojih ženskih poslov, ne kakor njih gospa, ampak kakor njih dekla. Okoli leta 410 se na vabljenje stare Mel&nije vzdigneta na pot v Jeruzalem Pinijan, Melanija mlajši, Albina, žena ranjcega Publikola, in še nekaj druzih sorodnikov. V Siciliji pa zvedo, da je stara Melanija v Jeruzalemu v Gospodu zaspala, torej se obernejo naj pred v Afriko, da bi spoznali dva aloveča možA, sv. Alipija v Tegostah in sv. Avguština v Hiponu. Ta bo-gaboječa deržiuica je 7 Ičt bivala v Afriki v močno podporo ubogim, vsim pa v zgled pobožnega življenja. Melinija jc v Tegastah vstanovila dva samostana, enega za moške, enega pa za ženske. V ženskem je aama atanovala, in je bila svojim sestram naj lepši zgled vsih čednost. Ob samem kruhu se je postila, ker je na dan ali tudi na dva dni le kaj malega vživala, le dve ali tri ure na terdih tleh spala, sicer pa je molila, sveto pismo brila in dobre bukve prepiaovala, jih prodajala, zaalužek pa ubogim dajala. Po preteklih aedmib letih se Melanija preseli s avojimi dragimi v Jeruzalem , kjer je v cerkvi Božjega groba noč in dan molila, poslednjič pa ae je na Oljski gori zaklenila v celico, kjer so jo le njeni domaČi po enkrat v tednu ameli obiskovati. V resnici pobožni človek pa dela keršanske ljubezni više ceni kakor avojo aamoto in svoje proste molitve; tako je ravnala tudi Melinija. Nje mati Albina je zbolela; neutegoma teče k nji, ji na vso moč streže, in se ne loči od nje, dokler ji oči ne zatisne. Po tem ae zopet verne v svojo celico, ae še teaneje v nji zapre, dokler je kerŠanaka ljubezen do bližnjega iz nje ne pokliče. V Jerusalemu je bilo več pobožnih devic, ktere ao Melanijo priserčoo prosile, naj bi jih ona na potu popolnosti vodila. Melanija uliši njib prošnjo, zida aamoatan, in tudi aama vanj stopi. Daairavno je bila v bamoatanu prednjica avojih sestra, vender pa je rajše hotla biti njih dekla. Ne daleč od tega samostana da tudi Pinijan zidati samostan za moške, v kterem je želel avoje življenje skleniti; pa še preden je bil aamoatan dodelan, ga Bog pokliče v boljši življenje. Kmalo po amerti avojega moža dobi Melinija pismo od svojega atrica, maternega brata Voluzijana, kteri jo prav nadležno proai, naj bi ga prišla obiakat v Carigrad, kjer je bil v visoki cesarski službi. Voluzijan je bil terd in terdovraten malikovavec, ni ga pa premoglo nagniti k aveti keršanski veri ne izveratno in podučljivo pismo av. Avguština do njega, ne ljubeznjivo pa tudi rezno opominjevanje njegove matere, in ne mile prošnje njegove aeatre Albine. MelAnija ae je na prošojo tega avojega 8trica kaj nerada na dolgo in težavno pot iz Jeruzalema v Carigrad podala; vender pa je zdaj že v tretje 8vojo ljubo samoto zapustila in se na pot k stricu podala, ker je upala Kristusu ga pridobiti. Mel&nija najde Voluzijana na bolniški postelji. Ko jo ugleda revno oblečeno in shujšano, da je ni bilo druzega kakor kost in koža, oatermi, rekoč: „0 ljuba moja Mel&nija, kakošna si, kak6 si se spremenila, kar te nisem pred nekterimi leti v Rimu vidil!" Mel&nija mu odgovori: „0 spreljubi moj stric! iz tega lahko spoznate neprecenljivost tistih zakladov, ki nas v nebesih čakajo. Gotovo bi ne bila lišpa, bogastva, posvetne časti in zložnega življenja nikdar in nikakor zapustila, ko bi ne bila po keršanski veri popolnoma prepričana, da bom zato neskončno veči in neminljive — večne zaklade in dobrote v nebesih prejela". Ta nepričakovani odgovor in še drugi primerni govori sv. Meldnije segajo stricu tako globoko v serce, da začne svoje zmote spoznavati, in želi keršanskega poduka. Sveti Prokel, škof v Carigradu, ki ga je Voluzijan visoko čislal, ga v keršan-stvu podučuje in kerati. Nekoliko dni po svetem kerstu se mu shujša bolezen; Meldnija se ne gane od njegove postelje ter mu z vao akerbjo streže; v smertni nevarnosti prejme svete zakramenje, in poln zaupanja v ne-akončno milost Božjo ae preaeli v srečno večnost. Melanija mu oči zatiane. Melanija pa ni le samo svojega strica k sveti katoliški veri pripeljala, ampak je bila tudi drugim, zlasti pa cesarju Teodoziju in njegovi soprogi Evdoksiji, z besedo in zgledom v spodbudo dobrih del in keršanskega življenja; tudi je mnogo krivovercev — nestori-janov — prepričala njih zmote, da so ae vernili v katoliško cerkev. Po tem takč srečno doveršenem opravilu se Me-Idnija verne v Jeruzalem, in tje dospe k velikonočnim praznikom, ktere z vao pobožnostjo obhaja. Kmalo po tem začne zidati še drug samostau; pa še preden je bil dodelan, jo Bog k sebi pokliče. 31. grudna leta 439 prejme z naj veči pobožnostjo ss. zakramente, in se še tisti dan preseli iz solzne doline v nebeško domovino. Nje in njenega mož& Pinijana spominj se obhaja danes — zadnji dan v letu. Ljubi bravec! danes 8va v koledarju dospela do zadnjega dne v le*.u in do konca tega popisovanja življenja svetnikov; pa je še mnogo druzih svetnikov, kte-rih življenje tukaj ni bilo še popisano. Ce si tedaj v tem koledarju popisano življenje svetnikov prebiral s premislikom, ai se prav lahko prepričal, kak6 resnične so besede svetega Joba, ki pravi: „Vojska je človekovo življenje na zemlji" (Job. 7, 1.) — pa Kristusove besede: „Nebeako kraljestvo silo terpi, in silni ga nase potegnejo". (Mat. 11, 12.) Treba nam je tedaj po zgledu svetnikov, če hočemo za njimi priti v nebeško kraljestvo, aerčno ae vojskovati s trojimi dušnimi sovražniki, neprenehoma dobro delati, veliko moliti, sami sebe zatajevati, križe in težave voljno nositi, ter za Kristusom hoditi (Mat. 16, 24.). Tako bomo ob koncu avojega življenja — polni veaelega upanja — mogli a svetim apo-steljnom Pavlom govoriti, ki piše: „Dobro sem ae vojskoval, tek dokončal, vero ohranil. Zdaj mi je prihranjena krona pravice, ktero mi bo dal Gospod, pravični sodnik, tisti dsn; pa ne le meni, ampak tudi tistim, kteri ljubijo njegov prihod". (II. Tim. 4, 7.) — Ljubi svetniki in svetnice Božje, sprosite nam nebeško krono! Amen. V. Muhe kristjanov r Kini, More/i in Tonffkinu. IV. Kango. Gajba ali voza. Liberalni „humanizemM. Nejeverska hudobija, od satana podpihovana, gleda kristjane tako terpinčiti, da s terpinčenjem tudi njih vero zasramuje. Satan Kristusa na vso moč sovraži, zato iše zlasti Njega zaničevati, ter posnema Kristusove muke pri terpinčenji kristjanov, ktere tare po nejevernikih. Tako orodje za terpinčenje na Jutrovem je med drugim kango. S tem posnemajo nejeverniki jude, ki so bili Kristusu težki križ na rame neusmiljeno naložili. Kango je nekaka lestva, lojtra, ktero trinogi kristjanu čez glavo na rame nataknejo in priterdijo. To trinožilo je velikrat prav dolgo in težko. Narhujše je to, da obsojenec tega bremena nikoli ne sme odložiti, ter ne po dnevu in ne po noči nima nikoli oddihljeja. Celo spati (če je to moč) morajo stoje ali skrivljeni pod to klado, zakaj njena teža jim ne dopusti, da bi se ulegli. Včasi po dva kristjana vklenejo v en sam kango. Ta kango je narejen iz dveh žaganic, kterih vsaka dostikrat tehta celi cent. Na eni strani imate polkrcgnate izrezke, v ktere se vrat tesno vtakne; potem stisnejo skupaj oba kosa s počeznim lesom. To rabeljstvo terpi dostikrat po cele mesce, ter morajo keršanski spoznavalci ves ta čas s svojim bremenom stati na očitnih prostorih, ob mestnih vratih, ob vratih ajdovskih tempeljnov, da jih neverniki zasmehujejo in zasramujejo. Kadar ves dolgi čas te kazni preteče , jih zopet peljeje v sodniše, ter jih sodnik v novo praša, če so se premislili in hočejo vero tujcev zapustiti in deželnim malikom darovati. Pač je potreba velikodušne serčno3ti in obilne milosti od Boga, da je terpin po tolikih prestanih trino-stvih še pripravljen rajši novim in še hujšim trinoštvom se podvreči, kakor odpadnik postati, Boga in vero zatajiti. Toda ljubi Bog svojih služabnikov ne zapusti, tudi dandanašnji jih stori močnejše kot je divja besnost nejevernikov, kakor je bilo v pervih Časih. Kakor nekdaj, tako so tudi zdaj keršanski junaki voljnejši terpeti, kakor pa sodniki jih terpinčiti. — Se ve, da tisti malopridneži današnjih dni, ki tudi pri nas po nekdanjih malikih zd;hujejo, od Boga razodeti, z milijoni čudežev poterjeni nauk pa zasramujejo: taki bi pač na pervo žuganie pt.čepnili pred malika, vrat in glavo pred njim v prah skrivili. Ako 8 kangom pogani nič ne opravijo , poskušajo z ga j bo ali vozo. Te gajbe so močno razločne. Nektere so nekak koš, v kterem obsojene v strašilni izgled in v zasramovanje vlačijo po vsi deželi na ngled, ko divje zveri. Veliko hujši ?e druga gajba, podobna sodu, nekaj čez štiri čevlje visoka in tako vravnana, da se terpin komej s konci nog dna zadeva. Glava pa zgorej moli iz soda med dvema deskama, ki mu vrat oklepate. V tem stanu revež terpi vse bolečine zadavljenja, in vender mu je pušeno še toliko zmožnosti in duška, aa utegne ostati cele tedne še pri življenji. Roki ste mu na stran soda razpeti in terdo privezani, da se ne more z njima nič ganiti in premakniti. Tako mučenca očitno izpostavijo na ogled in psovanje neusmiljenim poganom. L. 1856 je francoski marternik Chapdelaine, iz družbe vnanjih misijonov, prestal te neznanske trenja, in z njim vred tudi Neža, junaška keršanska devica. Štiri dni je terpela bolečina v tej strahoviti gsjbi; za lakoto in žejo, vsa sterta in razbita, je potem izdihnila junaško svojo dušo v roke Jezusa Kristusa, ter je od Njega z liljnato krono, pripravljeno za device, prejela ob enem svitlo palmo spričevavcev (marternikov). Naj bi bili Napoleon, Kavur, Bismark in drogi njih bratje res človekoljubi", bi ne kovali naredb in postav, ki si jih je pekel izmisli1 n. pr., da se ne sm6 posredovati, ako kak trinog ne olžne in poštene ljudi plčni, tare in terpinči. Obračali ji velikoveč ves svoj vpliv v to, da bi tudi po neversLih deželah take trino-štva nehale. Namesto tega pa še sami dom& terpinčijo ubogo človeštvo. To je „omika" 19. stoletja! Nekteremu družniku zoper terpinčenje živali hoče serce pččiti, ako vidi mertvo miš ali podgano na cesti ležati, ali če se vol brez vajšnice na terdo pot uleže *); za ljudi, ki jih liberaluhi mesce in leta pa ječah mučijo zato, ker se Boga bolj kot ljudi boje, pa še miloČutne besede nimajo. Ogled po Slovenskem In . Zadnje dni so i*r>eli v obilnem številu de.avm spovedniki toliko posla, da so k<-maj zadostovali, t > se je vidiio posebno 8. dec. pri spit šuem obhajilu. ( V tudi se ju pred pervo mašo za to skerbel , da so nekteri, ki zavoljo posebnih opr<»\il niso mogli sedm" tu e čakati, bili obhajani, je vendar splošoo obhajlo t«" pelo skoro ceh* uro. To duhovno opravi o opravljal ie faimošt*T mons:g. Kumar sam. Obhajalo »e j«» prt'.o še po vsaki maši, ktere so se verstiie vsake pij ure « na, z.idn|ikrat o poii ene po veliki maši, kt«M» je služI *toini dekan monsig. Buuai. Naj še kaj m .lega omenim <> petji. Vsaki dan so se pele tako imenovane ,.misijonske p^nii-4 pri pervi maši. Perva je bila vselej ,,srečni in zlati čas svet'ga misijona", druga — med tem, ko je v zvoniku zvonilo — „misijonski zvon'* in pred pridigo .,spokorna*' — .,Oh prizanesi Vsak popoldne «o se pele ( kakoi je tu navada) latinske litanije, potem je b;l blagoslov. Zadnji '*) S tim pa nič zalega proti družbam *ojmt terpinčenje živali, ki so silo dobre, ako svoj'o nalogo prav in pametno spolnujcjo. Zakaj, komur se žival ne smili, s«.' mu večidel tudi človek ne. **f Dobrota besede IJ jžj«*, kolikor je le mogoče, naj bi se oskerbela vsim narodnostim; tudi Celii n t Dunaju v tem oziru čakajo usližanje svojih prošenj. Vred. /t dan je bilo pa petje prav posebno ginljivo. Ker je bil praznik čistega spočetja, pela se je med dragimi obha-jiloa „Bogoljubni kristjani", sicer stara, pa prav lepa pesem, ki je neki iz Ljubljane sem priromala; krona vsem je bila pesem „0 usmiljeni moj Jesus", po vsem Goriškem dobro znana. Ta pesem se je glasila iz stotin gerl pred in med splošnim obhajilom. Kak vtis ta pesem napravi, je treba slišati peti jo, kakor ta dan. Ni pa misliti, da so tako dobro peli pevci kake italijanske pevske družbe, ne, ampak priproste slovenske dekline, služabnicc, oskerbljujejo že čez leto in dan slovensko petje (če treba, tudi latinsko ali italijansko) in te so se pod vodstvom g. učitelja Komela tako dobro obnesle. Gotovo je upati obilno sadu od teh duhovnih vij, saj obilne spovedi in neštevilne obhajila tirjajo, da to mislim. Zdaj pa še nekaj prav žalostnega. V saboto večer sel je pridni rnladeneč Višin, stavec v Mailingovi tiskarni, domu. Ker je ves zaslužek redno oddajal svojim staršem, prihranili so mu toliko, da mu je bilo moč napraviti si novo čedno obleko. Nek zanikarnež, komaj dobrih 14 let star, ga je že večkrat prej dražil; ko je pavidil novo obleko, ga zopet ni pustil pri miru. Naveličan vednega nagajanja da V. malopridnežu klofuto. Ta klofuta je zbudila maščevanje v sercu onega potepuha, že takrat se mu je grozil, da ga bo ubil. Rečeno saboto tedaj, ko je V. okoio sedmih prišel domu večerjat, oddal je materi prejeti denar od tedna; ker je pa imel pomagati list „Eco" za razpošiljanje pripravljat, podal se je po večerji nazaj v tiskarno. Mladi tolovaj ga je čakal skoraj tri ure. Ko se V. verne in pride blizo doma, prileti mu mimo glave kamen, ki ga pa ni zadel; prileti kos opeke in zadene ga ravno na usta tako, da mu izbije dva zoba, in da pade z glavo ob tla. Hudobnež pristopi iu z nogami pomandrd na tleh ležečega — prestrašno in gnjusobno. S tem dejanjem se je hudobnež celi dan okrog hvalil. Višin pa je šel domu, povedal svoji materi, da je padel, ulegel se je v posteljo in že okoli polnoči v nedeljo začel blesti in nič več ni prišel k zavesti. Umeri je v nedeljo zvečer okolo desetih, djan v sv. olje. Ko so Višina pokopavali, prišli so menda vsi potepi cele Gorice na pokopališče, policaj pa je pripeljal hudodelnika, ki je kar naravnjst obstal, da je on Višina umoril. Kaj je sodnijska komisija določila, mi ni znano, ko to pišem. v Šmarna gora. Romarska cerkev na Gorenjskem. (Spisal Ant. Namre.) (Dalje.) V novejšem času je bila cerkev vsa pre»ukana. L. 1*42 je naš siavni rojak ranjki Matevž Langus osli-kal na presno veliki altar in malo kuplo nad prezbite-rijem. Kako veličasten je tron in kip Marije Device v sredi altarja! Marija sedi in v naročju derži malega Jezuška, ob njenem znožju sta dva angelja. Oklep trona je res rožni venec v zlatih kipih. Kuplanad prez-biterijem kaž': Mariio brez madeža spočeto, Oznanjenje Mariji Devici po angelju Gabrijelu, in pa Marijino poroko a sv. Jožefom. Ravno ta umetnik je I. 1846 in 1847 tudi presno oslikal veliko kuplo nad ladijo — kaj lepo. — Veli častno se Marija, Mati Božja, vzdiguje proti nebu is svojega groba. — Pri grobu ste Marta in Magdalena, in od strani gleda s češenjem, stermeče in zamaknjeno njen slovesni in prečudni vnebohod enajst aposteljnov, nad njo pa je presveta Trojica. Mariji nasproti je pa naša perva mati Eva, in pod njo „drevo spoznanja", ktero opleta zapeljiva kača. Evi ob desnici je veliki duhoven Melkisedek, ki Bogu daruje kruh in vino, Sara, Abraham z nožem v roki pri svojem sinčku Izaku. Dalje je Mozes s dvema tablama deseterih Božjih zapoved, njegov brat, veliki duhoven Aron, s kadilnico, Jozve in kralj David s harpo. Ob Evini levici je Noe z rešivno barko, Jakop na potu, Jožef egiptovski z ženo, vikši duhoven Heli, in Ana, Samuelova mati, Caharija in Elizabeta, in av. Janez Kerstnik. — Narisano je tudi nekaj romarjev, ki tako bogoljubno molijo, da pri tem pogledu človeka nekako čudno stresne. Vse te podobe so v trčh verstah. Vse tri verste se kuple ovijajo v prelepih krogih, tako, da je ena versta ožji od druge. Cerkev zaljšajo orgije in pa prelep križev pot, po slavnem umetniku Jožefu Plank-u 1. 1870 na Dunaju izdelan. Tudi veličastno zvonenje oznanuje čast Božjo in slavo Marijno. Visoko povišani in bližej sv. nebčs kličejo in opominjajo nas, naj se ž njimi vred vzdigu-jemo v nebesa, kjer je naš pravi dom, naš ljubi Oče in njegov edinorojeni Sin Jezus naš brat, ki nam kraj pripravlja, da bomo tudi mi, njegovi služabniki, kjer je On, in kjer je naša ljuba Mati Marija. Zvonenje je bilo do zdaj dovelj lepo; ali 31. velikega travna 1874 je pripeljalo 11 parov volov s pripomočjo kacih 200 ljudi s podgore v dvčh urah novi velikanski zvon na Šmarno goro. Zvon je visok 4 Čevlje, v okrogu spodej meri čez 4 sežnje. Na njem je pododoba Matere Božje, kakor je na Šmarni gori, ima pomenljive latinske in slovenske napise, je težek 5248 ib., in vlil ga je v dunajskem Novem mestu slavnoznani zvonar Ignacij Hilcer. Glasno, veličastno in milo se razlega, vabi in kliče, naj bi Marijo serca vse ljubile. Le pridi sem, dragi prijatelj, Marijo častit. Ne bo ti žal; zakaj tukaj se lahko raduje oko in uho, tukaj pomoč dobivata duša in telo. — Skoro pol Kranjskega se od tukaj vidi. Vidi se velikanski Triglav, grapasti v nebo kipeči Grintovec, daljni Kum s sv. Nežo, Uskoki, hervaški Klek, ponosni Krim, visoki Kurešček, stari Turjak, ribniške in kočevske gore, kraški snežnik, vipavski Nanos itd. In kako veselo je gledati sto in sto cerkvic na homcih, gorah in ravninah, ki se lesketajo, kakor zvezdice po noči na jasnem nebu! Kakih 30 farnih cerkev lahko tukaj vidiš na enkrat. Vidiš • Šmarne gore, pa še kaj blizo, Čvetero mest: Belo Ljubljano, Skofjo loko, Kranj in Kamnik. — Kako prijazno šumi in bobni mogočna gorenjska Sava pod znožjem Šmarne gore. Zdi se mi, da čuje in glasno moli svojega Stvarnika doneča Sava, ko po noči vse mirno spava. In kako človeku dobro de, kedar gleda tu solnčni izhod. Vse je v dolini zavito v nekako tiho, skrivnostno temo, kar pogleda goreče solnce izza hribov na g6ro in obliva s svojo zlato svetlobo verhove bližnjih in daljnih gora; io kedar o večeru sa „gnado Božjo" zahaja, in se po-slednjič še pri vsi naravi poslovi, kakor prijatelj prijatelju pri odhodu roko podd; tako tudi rumeno solnce o zapadu svoje zadnje žarke še hribom pošilja in se na njih utrinja kakor bi se pri njih poslavljalo, dokler je v dolinah že davno mračno. Zato so ljudje od nekdaj radi na goro hodili, in ne dd se tajiti, da človek na gorah ložej moli, da je njegov duh od zemlje odtegnjen, da se Bogu nekako bližej čuti. V tem je pa kristjane tudi podpirala sveta zgodovina, ker nam kaže, da so se naj imenitneje reči stare in nove zaveze na gorah godile. Na Sinajski gori je Bog dal zapovedi; na goro Moriah je Abraham svojega sina darovat peljal; na Kar- meljski gori je Elija Bogu dar opravil; tudi veličastni tempelj judovski je stal na gori Moriji. Tudi Jezus je Čas svojega življenja hribe in gore več ljubil kot doline, in velikokrat je na njih prenočil v goreči molitvi. Svoje učence je na gori lepo molitev „Oče naš" moliti učil; na gori je imel svojo pridigo od osem blagrov; na gori Taboru se je bil pred tremi svojih aposteljnov spremenil; na Oljski gori je svojo bridko terpljenje začel in na gori Kalvariji ga končal. In po svojem častitljivem vstajenji se je na Oljski gori več ko pet sto učencem prikazal, se z njimi poslovil, se iz svoje lastne moči od tal vzdignil, in na oblaku plaval v svoje nebeško kraljestvo. — Tudi nam, kadar smo na visokem hribu, serce nekoliko hitreje bije, dozdeva se nam, da smo bližej nebes, in kakor se dim na kviško vali, tako tudi naša molitev, ki iz ponižnega serca puhti, le k Bogu hiti, prosi živim srečo, bolnikom zdravje, blagoslov polju, grešnikom spreobernjenje in odpuščanje, mertvim pa večni mir in pokoj. Našim bogoljubnim prednikom, kterih imena so se na svetu že pozabile, pa so tamkej v večnosti, kakor zaupamo, izvoljenim Božjim prišteti, je bila visoka Šmarna gora preljubi kraj; kje so tisoči in tisoči, ki so klečali v tej cerkvi? Gotovo je in ostane ta cerkev vidna priča pobož-nosti Slovencev in vir, iz kterega se razliva daleč med narod blagoslov Božji in milost nebeške Kraljice. Dalje in dalje 8e širi slava šmarnogorske cerkve; jSedalje veče trume ljudstva prihajajo od vseh strani na Šmarno goro, nabiraje si zaklade, kterih vrednost je večna. Ne samo verne Kranjce privabljuje k sebi gorska Marija, ampak tudi sinove iz drugih pokrajin. Prebivalci iz Štajerskega hite na goro povzdigovat roke k nebeški Kraljici; Korošci prihajajo semkaj pred Marijo pokladat svoje zaupljive prošnje in zahvalnice; tudi prebivalci pustega Krasa in kamenite Istre nočejo zastajati za drugimi Slovenci. — O posebnih priložnostih pridejo ne le posamezni ljudje, ampak cele fare s svojimi duhovniki. Tako pride velikonočni torek Starološka fara z dvema duhovnoma polčeterto uro hodi. Ravno ta dan pride tudi fara Ježica s svojim dušnim pastirjem dve ure deleč. Na sv. Florijana dan priromate gori dve fari, Vodiška in Smledniška, to je, tri fare in dve lokaliji, skup štimajst sosesk, in sicer pčt ur hoda. Šmarnogorski duhoven opravlja za te soseske duhovno službo. Binkoštni torek priroma na goro starodavna mati veliko duhovnij v ljubljanski okolici, t. j., Šenpeterska fara iz Ljubljane, spremljana od dveh gg. duhovnov, poltretjo uro hoda. Ta dan pride tudi fara Cemuška, dvč pičli uri daleč, s svojim duhovnom, in pa stara fara Naklo. Fara Strinje, kakih pet ur od gore v stran, pošilja na goro svoje ljudi kvaterno sredo pred praznikom presvete Trojice s svojim domačim dušnim pastirjem. Drugi dan malega serpana, to je, dan Obiskanja Marije Device, priromajo Sorški farmani dve uri daleč s svojim duhovnom. Ta dan pride tudi fara Mavčiče s svojim dušnim pastirjem. Fara Preska pride s svojim duhovnom, dve uri daleč, sv. Ane dan. Fara Ternovaka iz Ljubljane priroma z dvema duhovnoma vsako leto po malem Šmarnu nedoločen dan. Iz prav bližnjih fara, kakor iz Šmartna pod Šmarno goro in pa iz Šentviške, imajo skoraj vse soseske svoje letne poljske in urne sv. maše na gori, kamor pridejo s svojimi duhovni. (Konec prih.) Sveta noč. O sveta noč, veselja polna, Neskončno blaženi spomin! Raduj, o zemlja se vesoljna, Raduj se s serca globočin! Zahvalo človek poj oteti; Bil suženj greha si, pekla: Že v jaslih ti leži „Presveti", Ki prišel je, o moli Ga! Se smiliti človeštva v revi Prestol nebeški zapusti; V votlini, glej! On, Sin kraljevi, Trepeče, zate mraz terpi. V naročji Matere Marije Njegovo n&-te zre oko, Usmiljeno serce Mu bije Za tebe, grešnik, pregorko. Besede moje so resnica, Ti sladko Dete govori, Je večna tirjala Pravica, Za grešnika preiil boni kri. Ne boj sc, človek, upaj meni; Poslan v rešenje sem na svet; Odperl ti zdaj bom raj zgubljeni, Z Očetom te sprijaznil spet. Res, ljubim te neizrečeno, Je tvoja duša moja last; V ljubezni željo imam eno, Te vzeti k sebi v večno čast; Natoro revno sem človeško Z veseljem za-te zdaj sprejel, Da tudi ti sladkost nebeško Z menoj bi vžival kdaj vesčl. Se vdal težavam bom in revam, Šel v britko smert na križ voljno; Tvoj večni blagor jaz zahtevam, Ker ljubim te serčno, serčno! Z ljubeznijo ljubezen vneto Mi blagodušno povračuj, V korist obcrni noč si sveto, Otetve svoje se raduj. Bogu, o človek, spevaj slavo Ki bil rodil se v tvoj je mir; Zatri napuhu steklo glavo, Ki grehu je nesrečni vir; S pastirji združi se, z duhovi, In moli Jezusa lepo; Serca občutke v pesmi novi, Done veselo naj v nebo: (Jesena noč, veselja polna! Češeno Dete, Božji Sin! Slavi naj zemlja te vesoljna Z duhovi rajskih visočin! Pozdravljam Te ponižno, verni Jetnik, hvaležen, upajoč, Blagruj me v milosti nezmerni, Rešitelj moj, nec ijšno noč! — R a d o s 1 a v. CVef ta mmH zveste molitve. V zahvalo nosi ljubi Gospej presvetega Ser ca. Prav slabo upanje mi je dajal zdravnik, in res tako hudo me je v persih bolelo, da sem mislila, kmalo mora biti mojega življenja konec. Začnem opravljati z materjo devetdnevnico k naši preljubi Gospej , in že v pervih dneh se mi je zboljšalo, upam, da bodem kmalo popolnoma zdrava. V Ljubljani. F. H. Po obljubi očitno naznanujem zahvalo „Naši ljubi Gospei presv. Serca" za uslišanje molitve v hudi in nevarni bolezni. Na Ježici, 20. grud. 1875. M. Praprotnik. Zahrnla. Hudo, večletno sovraštvo se je poravnalo očitao na priprošnjo naše preljube Gospe presv. Serca Jezusovega. Cešena Marija! Z Gorenjskega. J. L. Preserčna zahvala „Naši ljubi Gospej presv. Serca", ki mi je v hudi bolezni očitno pomagala, da sera kmalo ozdravela, ko seui začela ^dnevnico na čast „naše ljube Gospe presv. Serca" « pravljati. V Skofji loki, 18. grudna 1875. E. K. Prošnja. Nevarno bolan gospod bodi udom bratov šine Naše ljube Go*pe presv. Serca preserčno in živo v molitev priporočen, ako bi se dobrotljm Bog dal po Mariji izprositi, da mu še življenje ohrani, če je Božja volja. V Ljubljani 21. grudna 1875. Družina D. in drugi. Neko posebno Marij no počeše njo kot priprava za sv. Božič. (Prosto poslovenjeuo.) Ko je bila bogoljubna Ana Julijana, deželna kne-ziuja Tirolska, vpeljala zopet red Marijnih služabnikov (Ser\it?v) v Nemčiji, ter vselila se v redovski dom v lnoni' stu, osnovala je v svo|i veliki ljubezni do Marije raznoverstne češenja, iz katerih vseh se je lahko raz-vidilo, kako goreče, ob enem pa nekako detinsko pri-prosto je bila vneta *a Njeno preslavljanje. Kakor popisovalci njenega življenja pripovedujejo, se je zlasti o adventnem in postnem času skazovala njena ljubezen do Marije posebno znajdljiva. Neko enako opravilo obnovilo se je posebno vneto zopet v novejših časih. Združi se namreč devetero oseb, in določijo si po sreč-kanju (vadl|i) dneve od Ave Marijnega časa 15. decembra do svetega Večera. Oseba, ki vzdigne pervo številko, prične o Ave Manj nem zvonenju 15. decembra pred v to določeno Marijno podobo sv«»je češenje. Predstavlja si namreč v duhu, kakor da bi bila ljuba Mati Božja na njenem popotvanju proti Betlohemu se pri nji vgostinila, ter prosila jo prenočišča. Nemudoma dotična oseba vžge pred Marijno podobo luč, jo pusti goreti celo noč in tudi prihodnji celi dan, ter Časti Marijo kakor naj bolje ve in zi.a Vede se ves čas tako, kakor bi bila Marija v resnici pri nji n* oddihu; pomenkuje se z Njo o tem, da jo z otročjim preslavljenjem in molitvami časti; postreže ji z jedjo in pijačo s tem, da si Mariji na ljubav v jedi in pijači kaj priterga; pripravi ji tudi počivališe, ker si nji na čast naloži kako zata,evanje itd. — Ko drugi večer zazvoni Ave Marijo, nese dotična oseba Marijno podobo k oni, ki je po vad-Ijanju vzdignila št. 2., in ta nadaljuje zopet vse to naslednjo noč in drugi dan, kar je storila perva oseba prejšnjo noč in dan. Tako se nadaljuje tedaj Marijno češenje do št. 9., to je do svetega Večera. Oseba pa, kateri je pripadla št. 9., obderži Marijno podobo do Svečnice, ter z vso mogočo iskrenostjo in vnemo časti novorojeno dete Jezusa in njegovo sveto deviško Mater Marijo. Se vč, da se k češenju privzema tudi sv. Jožef, ki je Božjo Mater na popotvanju v Betlehem posprem-ljeval. Če je oseba, ki je vzdignila zadnjo (9.) številko, ubožna, da ne uterpi oskerbovati pred Marijno podobo iz svoje luči od svetega Večera do Svečnice, ji ostali družniki zvesto v to pripomorejo. ,.Monat Rosen" (Ma-rijne cvetke) št. 7., po katerih smo posneli pričujoči nasvet, meni, da se bo gotovo našlo tu in tam bogo-Ijubnih duš, ki jim bo to ljubeznjivo opravilo do Marije všeč. Priporočuje jo zlasti samostanom: menimo pa, da je po Slovenskem tudi zunaj redovakih hiš mnogo tacih Marijnih častilcev, ki bi bili voljni zediniti se k takemu ljubkemu češenju. Omenjeni časnik tudi dostavlja, da ker bo berž ko ne 15. dan decembra za mnoge že zakasnjen, se zamore opravljanje tega češenja tudi pozneje pričeti, in naj si dotični častilci predstavljajo v duhu. da je vgostinjena Marija s svojim novorojenim Božjim Sinom in sv. Jožefom vred pri njih, toraj naj jim pripravijo v svoji hiši po serčnin željah in primernih opravilih odškodnino za ubožno stanovališe v revnem betlehemskem hlevcu kakor naj bolje ved6 in znajo. Zdaj naj bo tudi še povedano, da takrat, kadar se dogovorjenih 9 oseb snide, da vadljajo za red popisanega Marijnega češenja, opravijo skupno v njeno čast tudi kratko molitev, ter ji po duhovno s skesanim in ponižnim sercem ponudijo vgostenje pod svojo streho. Pristavljen naj bo v sledečem tudi red in dotične molitve : 1. Predno kaka oseba nese na večer Marijno podobo svoji naslednici (ali nasledniku) v novo prenočiše, naj še poklekne pred taisto, ter naj n. pr. moli: „Pri-bližal se je čas ločitve, o naj ljubeznjivši Mati Marija! Kako britko mi rani tvoje poslovilo moje serce! Kako Si bila pri meni slabo pogostovana in postrežena, ter pomanjkljivo počastena. O, zlata Mati! odpusti mi mojo nemarnost in pomanjkljivost v tvoji službi, in dovoli mi, da ti svoje grešno serce in vse, kar sem in imam, darujem ter za rabo na daljnem popotvanjanu ponudim. Želim, da bi tiko bil jaz vedno pri tebi in ti pri meni, o Marija! in bi se tu in v večnosti nikdar ne ločila. Zdaj pa, o moja ljuba Gospa, prosim te na kolenih za tvoj sveti materni blagoslov. Blagoslovi mene in vse moje ljube; oblagodaruj in posveti celo mojo hišo in vse moje imetje z milostmi tvojega nebeškega blagoslova. Posiednjič pa dovoli, da te smem spremiti na novo prenočiše, da tudi tam zadobijo blaženstvo in milost tvojo. O mogočna dariteljica dušnih in telesnih blagrov, glej ! z velikim hrepenenjem te že tam pričakujejo; že ti kličejo ondotne serca radostno nasproti: Bodi nam tavžentkrat počešena in pozdravljena! o Marija, pridi že skoraj k nam ! Prosim te pa tudi, o Marija, ne pozabi nikdar tega mojega pospremovanja na novo prenočiše. Spomni se me posebno takrat, ko bom mogel nastopiti popotvanje polno straha v neznano neskončno večnost, ker ne vem, kaj me ondi čaka. Takrat tedaj, o ljuba Mati, pospremi tudi ti mene pred prestol ojstrega Sodnika, sprosi mi milost, in preskerbi mi večno stanovališe v sv. raju, kjer se mi ne bo več bati, da bi bil kdaj še ločen od tebe in tvojega preljubljenega Sin-čeka Jezusa Kristusa!" 2. Ko dotična oseba prinese Marijno podobo v novo prenočiše, pokleknete obe in perva reče: ,,0 prijatelica (ali pa: prijatel)! sprejmi na njenem trudapolnem po-potvanji v hudem zimskem času naj čistejši Mater Je- zusovo v njenem neskrunjenem maternstvu; ne proslavljaj je P* edino le danes in jutri, ampak imaj vsikdar naj večjo skerb za njeno vredno češenje!" Potem poljubi Marijno podobo, ter jo podd svoji naslednici (ali nasledniku) v česenje; ta jo sprejme, jo poljubi, ter reče: „Bod' pozdravljena, prečista D'vica! Rada sprejmem Te pod streho svojo; Bodi meni zvesta pomočnica, Varuj smertno uro dušo mojo!" Za tem se postavi Marijna podoba na pripravljeno mesto, prižge se pred Djo luč, katera gori zopet do Ave Marije prihodnjega večera. Ako je čas in okolišine do- Iiušajo, se razun rečenih molitev opravi o tej priliki še ahko kako drugo češenje Mariji v čast. Namen vsega tega češenja pa je, obuditi v sercih kristjanov prav de-tinsko ljubezen in češenje do naše ljube Matere Marije; da bi polni zaupanja pred oči stavili si njeno vedno nazočnost pri nas, ter da bi se na duhovni način v svojih sercih pomenkovali in pogovarjali z njo zlasti ob dnevih pred Božičem, o katerih je Ona do svojih Častilcev posebno radodarna. Sicer si bo hudi duh morda prizadeval zabranje vati tako detinsko-ljubeznjivo češenje in sprejetje Marije kot gostije v naše stanovališa; ali odpravimo ga z besedam Kristusovimi: „Poberi se, satan!" Vsaki še tako revni in siromašni kristjan na ta način lahko Marijo prenoči in ji postreže; kajti ona, najponižnejši Mati Gospodova, ne zahteva enako odličnim svetnim gostom, da bi se mogli neprestano muditi pri nji in ji streči, temuč nji zadostuje otroško vdano in ponižno serce, ter da kot njeni zvesti služabniki in služabnice marljivo delamo in zvesto spolnujemo dolžnosti svoje iz ljubezni do nje. Jos. Al, Laicus. Pristave k. Ker se nam v pričujočih versticah omenjeno in nasvetovano opravilo v čast Marije Device zdi v resnici zelo priserčno in posneme vredno, je želeti, naj bi se razširil glas o tem obilno med našim bo-goljubnim slovenskim narodom. Naj bi to opravilo, njegov rčd in molitvice razširiti pripomogli zlasti oni, ki bodo v prihodnje izdali kako knjigo v češenje Marijno! Pisavee. Listek za raznoterosti. Klic ob koncu sy. leta. AD VaDa NaVportI DICIt Coenoblta: Ela! Ca-pita Vostra LeVate. Glave vzdignite! zdaj je zadnji čas: V zavetnik kliče še pušavnik Vas. ECCe DoMIne! annl breVes; hlnC VlgILa In Vita tVa. Job C. 16. Lej,Jcratke tukaj so človeške leta: Cuj torej, zvesto čuj vse žive dni, Da ura vsaka ti bo v prid prišteta: Čas mine, nikdar več nazaj ga ni! PreCor CVnCtls: ManData serVate - eaLVI erltla. P. B. Vošim torej vsim za novo leto: Božjo voljo vsi spolnujte sveto; Sreča blaga ne odide vam, Sreča prava tu in tam. Zi SV. leto se kaže poslednje dni v Ljubljani velika gorečnost. Ljudje vsih stanov oblegajo spovednice in veliko število se jih vdeležuje procesij, kterih je bilo samo iz stolne cerkve sv. Nikolaja dosedaj že osemnajst; in samo teh poslednjih 18 procesij se je vdele-žilo čez 34.230 ljudi. Stoljna duhovnija šteje 4243 daš. Pri vsih 43 dosedanjih ljubljanskih procesijah za sv. leto je bilo blizo 80.000 ljudi. Poslednji dve procesiji iz Šenklavške cerkve ste bile 20. grudna (z 840 m. in 1150 ž.) in 21. grudna (z 890 m. in 1250 ž ). Sliši se, da tudi iz frančiškanske cerkve bode Še nekaj procesij. — Priložnosti tedaj imfejo Ljubljančanje toliko, da vsi lahko pridobč velike milosti sv. leta, in hvale vredni so tudi res, ker se priložnosti pridno poprijemajo. Je pa tudi zadnji čas; naj nikar nobeden ne zamudi dni zve-ličanja. Na Kerki je nevarno zbolel preč. gosp. častni kanonik in fajmošter Andrej Pečar, med sv. mašo pri evangeliju zadet od mertuda. Y Terstu, kakor piše „Ankora", bode čez malo dni keršen neki Izraelec dunajski, ki se je pred nekaj časom v Terstu vstanovil. Ker se cerkveni ropi pogosto gode, torej škofijstvo duhovnim pastirjem priporoča, da naj drage cerkvene reči v svojem stanovanji imajo shranjene. Ce pa o cerkvenih slovesnostih tega kje ne morejo, naj se po noči postavi straža pri taki cerkvi. V Maribora, 20. decembra. Konec sv. leta so približuje in skoraj bodo usahnili studenci milosti, ktere je sv. katol ška Cerkev v tem letu odperla svojim vernim. Vdeleževalo se je tudi pri nas jubilejskih procesij v stolni fari in v predmestnih fnrah veliko število ljudi — se vč, da njih je tudi tukaj, kakor drugod dosti — kukavnih katoličanov, kterim so posvetne zadeve vse več kot keršanska zavest, in ki jim sv. leto le toliko kolikor drugo velja. Naj bi se verni poslednje dni sv. leta še enkrat na imenitnost tega časa prav ginljivo spominjali, naprosili so naš milostjivi gosp. knezo Škot mašnika iz družbe Jezusove priti, kteri bo od 25. do 31. t. m. vsak dan ob 4 popoldne v stolni cerkvi v ta namen pridigoval. Bog daj obilnega in zdatnega vspeha! Zarad koncevanja SV- leta pravi lavantinski pastirski list 17. prosenca 1875: Enako se bode sadnji dan tega leta (31. grudna) ob petih popoldne skozi celo uro zvonilo. Pri tem zvonenji se bodo zopet naše serca v hvaležni molitvi povzdigovale k Bogu; kajti konnr je sv. leta. — Zadnji dan tega leta je zopet, kakor v začetku, predpoldne slovesna služba Božja. Pri pridigi vas bodo dušni pastirji opominjali k zvestobi in stanovitnosti do konca, ter vam še posebej razlagali, kako velika je dolžnost, sad sv. leta za celo življenje ohraniti, pa vam tudi pomolke naznanili, ki jih je v ta namen potreba rabiti. Popoldne o primčrni uri bodo zahvalne večernice. Naj poprej bo pridiga (ki se sme tudi opustiti, zlasti kjer le enega dušnega pastirja imajo), v kteri se bo v imenu cele fare Bogu zahvala izrekla za vse milosti in dobrote sv. leta, in pred zadnjim blagoslovom se bode zapela zahvalna pesem „Te Deuin laudamus". ¥ Zagrebu je umeri znani pisatelj in prof. Veko-slav Babukič. R. I. P. Grant, severno amerikanske sveže predsednik, ki je nedavno spodkopoval v nekem govoru katoliške šole, je tudi obslužil: z 232 glasovi proti 18 je zbornica sklenila, da v tretje ne more več voljen biti. Poslednjite novice. Sad sv. leta se kaže: Bismar-kova zvezda temni; laži-liberalizem s svojim gospodarstvom kima na boben; iz prežalostnega prelivanja ker vi na Turškem se žari prostost kristjanom. — Dunajski poslanci so sli na oddih po gostih in viharnih aejsh, kterih odziv je: Prehudi davki, velika nadloga, reva pri poljedelcu in malem obertniku, slabe šofe, novi davki in dolgovi, — pa pri tem vender še vtikanje v zakri-atijo. Bog daj kaj boljšega v novem letu! Mnl« in veliko. Sin je od avojih staršev slovo jemal in prosil očeta, naj mu veliko dd za pot. Njegova mačeha je bila pa jako skopa ženska, zato je očeta silila, naj sinu za Eot malo dd. Oče je ljubil sina, pa tudi svojo ženo in i rad bil prošnje obeh uslišal. Reče tedaj svojemu ainu: „Ljubi ain, ker ti sedaj na tuje greš in ne včm, ali te bom še kedaj vidil, ti čem dati za potnino veliko in malo. Verjemi malo. poslušaj veliko; govori malo, vidi veliko: uči malo, uči se veliko; piši malo, čitaj veliko; pričkaj se tnalo, poterpi veliko; boj se malo, ogiblji se mDOgo; mika naj te malo, poskusi veliko; upaj malo, pridobi veliko; čerti mal.-, pa s kristjanako ljubeznijo veliko pokrij; zasmehuj malo, pa molči veliko; tuguj malo, tolaži veiiko; ukazuj malo, delaj veliko: greši malo — nič, moli veliko, najbolje zmerom." Te očetove nauke je mladeneč zvesto spolnoval in akoravno je imel malo dobrih dni, je vender prišel tako koristen domov, da je svojim delal malo britkost, pa mnogo veselja. MHihorske spremembe. V Lavantioski škofiji: Č. g. Jože Horvat je postal provizor v Sirji. — C. g. Janez Berglez, dosedanji^pro-vizor v Koatrivnici, ostane za kaplana tamkaj. — Č. g. Fr. Jan pride za kaplana v št.-Vid pri Ponikvi. — Č. g. Miha Strašek za kaplana v Dobovo. — V pokoj stopita čč. gg.: Miha Šumar in Joše Pečar. — Umeri je č. g. Simen Pire, bivši župnik v Crešnovicah. R. I. P. Y Teržaiki Škofiji: č. g. Fr. Kosec, župnik Klanaki, je dobil župnijo Truško. — 0. g. Mat. Rebolj gre za oakerbnika v Klano. — C. g. novoposv. Anton Kjuder za duh. pom. v Lavran. — Č. g. Jak. Sila imenovan je katehet na slovenskem oddelku za pripravnico v Kopru. — C. g. Jože Ceme se je odpovedal kuraciji Kontavelski, ki je razpisana do 20. jan. 1876. MMobrolni fiarori. Za novo napravo bolelinih v Ljubljani: Neimenovan 2 gld. — G. J. K. 2 gl. sr. — lz srednje vasi č. g. L. Porenta 21 gl. 8 Za Dolenjce s točo poškodovane: C. g. A. Smrekar iz Leš 5 gl. Za pogorelce v Veliki vasi pri Kerškem: Po gosp. dek. iz Kamnika 1 gl. 60 kr., preč. g. dekan 5 gl. Za sv. Očeta: Neimen. 2 gld. — N. Lega 2 gl. po č. g. Rozmanu. — C. g. Tora. Žerovnik 20 gl. — Neimenovana oseba 5 gl. s prošnjo sv. blagoslova. — Preč. g. dekan J. Križaj n gl. - G. J. Šalehar 1 gl. — G. J. K. 2 gl. sr. Za afrikanski misijon: Z Zalega Loga 3 gl. 20 kr. — Neimen. 1 g!. — G. J. Šalehar 8 gl. Za ubegle Ercegovince in Bošnjake: Iz Kamnika po pn. g. dekanu lo gl. Pogovori z gg. dopisovalci. G. A. P. na Zal. L.: Vse opravljeno. Za dop. grat. intim. Quo ad int. hvaležno za po nov. 1. Opomba dotičuim. Nektere rečf se morajo odložiti, ker je neprevidoma bil prostor napolnjen. danes koledva ter ves ta teden priljudno vabi k prav obilnemu narocevanju na 29. tečaj ali letnik svojega romanja po Slovenskem, pa tudi se po daljniših in naj daljnih krajih. Njena delavnost je znana, in bode v prihodnje raji še bolj kot manj rojakom gledala svetiti po pravi poti. Dobrotnikom vsim, z gg. dopisniki vred, naj priserčniši hvala in Božji dar, veselo novo leto, pa enako blago serce do našega početja v prid sv. Cerkve in Slovencev še v prihodnje! Ako ne dobč božični koledniki poln koš naročnikov, jih pride zadnji dan, danes-teden, za novo leto več, in potem magari še o ss. trčh Kraljih drugi koledovat. Raji se prej rešite. Dva tisuča jih mora biti, ali Če tudi še nekteri več. Pa brez zamere! Zgodnja Danica ve\jd: v tiskarnici prejemana za celo leto 4 gold. — po pošti pošiljana 4 gold. 60 kr. v v za pol leta 2 „ — po „ „ 2 „ 40 kr. v » » za četrt leta 1 „ — po „ „ 1 „ 30 kr. Naročnina se pošilja Blaznikori tiskarnici v Ljubljano in to najceneje po poštnih nakaznicah (Postanweisungen), ki se dobivajo pri vsaki pošti in veljajo le po 5 kraje. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Vrednistvo in založništvo. Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiakarji in založniki: Jozel BlaznifcoTl dediči v Ljubljani.