31. stov. Pocttnina piacana. v gotavini. Celje, petek 19. aprila 8929. Leto XI. Izhaia v pondeljek In petek. Stane mesečno Din 7 — ta Inozemstvo Din 20"—. foiamexna števllka i Bin. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. __________— —^— NOVA DOBA Urednf Atvo in upravnaciivo i ~-*;lje Strossmayerjeva uiica 1. oritl'cie. Rokopisov ne vračamo. Oglttsl po tarifu. Telefon Int. štev. 65. Glavna dolocila novega zakcma o trosarinah- | Ta teden (v pondelijek, due 15. apri- i la.) je stopil v veljavo nov zakon o dr- žavnih trošarrinah. Ker še nimaino pred seboj autenti'cnegia besedila za- kona (do priobčenja v »Uradnem li- stu« poteceta. vedno dva ali celo trije tedni), moramio podati posamezna do- locila le po raznih časnlških poroči- Mh. Od splosnih doloeil ie omieunbe vred- no to, da je s temi zakonom razMrjcno placevctnje trokirine no vino in žgti- } nje na celo drzavo in da so se maksi- mirale oblastne in občinshe doklade in mild ade na vino in druge pijače. Važ- no je tukaj tudi omeniti, da se je po- ložaj za one gostikiicaT.ie in veletrgo- vine z vinom, ki ne prcdajio letno vev: j ko l.()00 hi, vto'liko poslabšal, da ne dobe kreditirane tro&arine. temveč jo niioraj'O plačati že ob nakunu (150 Din za hi). Upati pa je, da bode pravilnik o pobiranju trošarine to trdoto po- pravil. K posameznim trošarinskim predrmetom por ocaino: 1. Pivo. Dosedaj se j,e pobirala za. pivo trošarina na mnozino (02 Din za 100 1), odslej pa se bod€ placevaJo 5.— dinarjev od vsake stopinje izvlecka po stodelnem saharcinietru (hcktolitorsku stopinja ekstraikta). Vendar .se bode pričelo placevanje te trošarine še le s 1. septemibrom 1929. 2. Vino. Za vino se bode odstej po- birailo mesto 35 para za liter kot je In- to doslej;, jeden dinar (100 Din za hi). Za vino se bode smaitra.lo vsako pija- Co, napravljeno iz (grozdja. če ninia več ko 18% .alkoliiola. Za vina, ki bi imela več alkohola, se bode pobirala Iroisarina po hektoiiierski stopnji rav- no tako kot spirit. Trošarina se bode plačevala od kupca ob prehodu v pro- wet in konzum, vendar pa mora vi- nogradnik (odnosno trgovec z vino'in, če bede dobil. trošarino kreditirano) prodajio prija/viti. Ono vino, ki ga po- rabijo vinogradniki z-a. last no potrebo, je oprcščeno tro&arine. Ako bi pa z vinom trgovali ali kuhali žganje za prodajo, mwajo svo.i vinski pridelek piijaviti v svrho placila tro&a'rine: vendar pa. se jiian dovoli olj pripra- ven čas. Posebno že zato, ker se miora urediti stanovanje. Od prvega do pet- indvajsetega listopada bo to ravno prav. Da, toda kje bosta stanovala? To je važna stvar. Zakaj hišna oprava se nakupi po vzorcu stanovanja. In igospa Kondelikoiva ie sklenila, da se o tem pogovori.ro zveeer, ko pri- de Vejvara. Gospod Kondelik \a Ml dobre volje — vkdj'Uib oneniiL polomu v Listnici, ki ga je liapraA'ilia žena s svojim popol- danskim naskokom. Bil je tudi vesel, d!a je stva'r z Vejvai'io urejena. Dobro se inu je zdelo to iz posebnegia vzroka. | Ko se Vejvara oženi, bo gotovo bodil z ženo na sw.ie izilete. ne bodo več vlekli njega, Kondelika, veselil se je svoj,e bodoče svobode in neodvisnosti. Vejvara je pri«€4, kakor je bil voe- ijaj Pepic'i obljubil. In Pepici je naro- cHa zopet to mati. Kdo naj verjame moskimi! je vedno ponavljala natiiho- ma. Dokiler ni konec svatbe, jie naj- bolje, da hodi Veivam vsakdan k njim, da se ne bi potikal s tujo druž- bo. Taka goslilniška tovamija napra- vi pogosto slabe učinke. Na svetu so zdražljivci, ki od'vraicajo prijatelje od ' ženitvo. Sedel je in Pepica je uostavida pre- | denjkrožnik. »Proshni«, se je branil ženin v za- dregi, »j(a:z sem že večerjal —• ustavil sem se mod poljo v gostilni.« Gospa Kondelik ova ga je pogledala ocitajoce: »Tega nani ne delajte. Fran! Sedaj ste na« in ste }ni nas kakor doma. To- rej si zaipommite, da vsak večer čaka- mo s kakirn grižLjiajem — ne naprav- Ija.jte žalosti Pepici — in stari tukaj vas ima tudi rad in se tudi veseli vse- lej vaše družbe . . . Le pusti tarn krož- nik, Pepica, fcak kowcek si Fran že vzame.« Pepica je pogladila Frana po glavi in — Fran je jedel. Ko je bilo pospra.vljeno in si je moj- ster udotono prižga] siniodko. je gospa zacela: .... .. ,, »Torej moža, moraifn vama pove- dati, kako misliiii'. Svatbo napravimo na sveto Katarino. Imamo dosti dela, da do tega casa vse uredimo. Ali ste zadovoljmi s tem, Fran?« Vejvara. je bil zadovoiljen z vsem na svetu. »In kaj ti, stari?« »Ziakaij pa bi ne bil!« je pritrdil mojster. »In sedaj je vpražanje: k.ie pa bosta stanovala? Kateri del je vama najbolj všeč?« Na to ni Vejvara niti mislil. Del! NJGnnu je bilo vseeno, kje. samo da. bo j tarn Pepica. »Kaj mieniis ti, stari?« se je obrnida k ni'ojistru. »Jaz misliin takole. Vi veste, Vejva- ' m, dn imam na Vinocradih barnko. V drugem nadstropju ie stanovanje za/ vaju kakor nalašč. Dve vecü sobi in ena manjša., kuhinja, predsoib'a, voda, plin — prav »nobei«. Povsod parketi — v kuhinji je tlakovano. niti enega ščurka ne bo taun. Solnce sije od dveh strani. Veste, ako bo kdo iz rodbine tain, bo lahko nadzwwal, da mi kaj, ljudje ne pokvarijo in plačali boste malo. Kaj pnavite?« »0, prosiim, gospod —« »Recite oče«, ga1 je opomnila vljud- no gospa. »Prosim, oce«, je zardel Vejvara, to je naravnost izvrstno. Na Vinogradih, mi je všeč.« »No, pa je konec skrbi«. je vdaril mojster z roko po mizi. »Stanwala bodeta na Vinagradili. In ravno prav je, da je sed'aji tami prazno. Lepo vain tam uredim — to bodete g'ledali!« In na tüiem je bil neizrečeno vesel, da odpravi Vejvaro nekoliko dalje od sebe, od Jecne uLice. Ne bo tako lahko aranžirati teh prokletih izletov, ko bo oddaljen. Gospej Kondelikovi so se iskrile oci. Spolnila se je njena na.jskrivnej'ša že- lja. ki si je sama ni upala razodeti. Otroka bosta v njiliovi hiši. uredita si tam kakor v svoji — sail jo bo Pepica tako in tako nekoc podedovala. »Glejte, prva skrb je odpravljena! In ko vemto, kje bosta stanovala, stari, lahiko govorimo o luiisni opravi. Kaj pravis, od kateregai?« »Od kakega mizarja. sev'edla . . .« »Stari, stari, zoipet se norcujes. Se- daj hoceun. slišati od tobe resno bese- do. Kaj mislifi na primer o fevkranili- ku. Baciku a.li Majrficku? Vidiš, ka- Ltran 2. ____»NOVA P Q B A« Stev. 31. ZA P&ANJ& ¦ E I AJco podnesc vodo,podnet oblasti, in sicer ljublj-ansko, zagrebško, beo- dar »grein po Ferdinandki* in se ozrem na izlažJbo pri Miadirfiicku — tarn je vse kakor iz škatliice vzeto.« »Tetmu ne ugovarjaimi«. ie odigovoril rrnojster, »da je vse kaikor iz škatljicc vzeto — toda slan je tudi« »No stari, to se kupuje le enkrat v živiljenju. Drago je sicer, toda solidno — soliid.no je to! Sto let vadrži vsaka stvar.« »Aili misliš, Beti, da računa Vejiva- ra na tako dobo?« »S teboj je tožko govoriti. Kondelik. Samo zabavljaš. Ne pozabi. da si tudi zavrgel nekaitero slikanie . . .« Gospa K'Ondelikova je zimagala. Do- menili so se, da pojdejo pogledat k Majrficku. Toda ßospod Kondelik je zelo resno priporočil, na.i ne vpra- šujejo po nobenih čiridajrah. ne roko- fco, ne renesanc — sicer bi to stalo grozovito denarja. Najpotrebnejša je dobra hisiia oprava, iepo »laikirana« in nobenih oltarjev, kar je sedaj v mo- di. Ko je Vejvara odhajal. m,u je gospa rekla, da pojdejo tja takoj jutri. Svo- jemu soprogu pa ie naročila. naj' zju- traj poißöe načrt onega stanovamja. »Veš, sedaj se nabaivi hišna oprava po naertu, da se rie kupi ka.i nepotreb- nega in da bo imda vsaka stvar svoje miesto.« * Ferdinandava cesta ali Ferdi- nandka je ena «lavnih ulic v Pragi. i grajskot sarajevsko in skopljansko I oblast. Zaigrebška obla.st bi v tem slu- caju dobiki so del Dalma,clie in Bas- : ne ter Sluvonijo do Sreinia. ! Koneč}i\a ureditev nem&ke vojne ¦ ddükodnine. V Ženevi ziboruje sedaj : konferenca gospodarskih strokovnja- kov, ki želi definitivno rešiti vprašar- nje nenuške vojne odškodnine. ZaAez- niki aabtevajio 4-0 milliard zlatih mark, doicim nudi. Nemicija samo 27 in pol. Pravijo, da ne gredo preje na- ra.zen. dokler ne bode to vprašanje re- | šeno. Domače vesti. d še ena neveljavna volitev r celj- skem občinskem svetu? Kakor eujeino, je bila volitev olanov v mestni solski svet nepravilna, ozirania nepotrebna, ker ima clane v šolske svete imenovati veliko županstvo. To pa seveda v smi- slu navodil g. minhstrskeua pred.scd- nika gienerala Živko\riča in prosvet- nega ministrai g. Maksimmica ne bo- de imenovalo v celjski mestni solski svet nolx'tiega neslovenskega moža in bode tako gotovo girda nacijonailna pregreha celjskega oibčinskega sveta popravljena. d Dve predstavi Mariborčanov v celjskem metnem Qledalucu. V sredo ob 4. pop. so mariborski icustje upri- zorili Görnerjevo otroško isro »Janko in Metka« v zelo dobri reži.ii g. Pa via Rasbergierja,. Janka je Ijjrala gospo- dična Udovičeva, Metko gospa Savi- nova, Petra g. Ra.sberiger, njegovo že- no Jero gospa Zaloznikova. sta.ra na- ša celjska znanka, ve»6o-hirusta,lko go- spodicna E.ma Starčeva, vsi pra.v ljub- .ko, temperamientnio. Scenerija okus- na. Dvorana gledalisea polna, mladi- na vzhiie^ena, hAaležna. Vse znaimenje, kako zelo potrebujemo v Celju tu in ta;m tudi otroške igledališke predstave. — Ob 8. zvečer so d-osli oidrasli na svoj račun. Naše mestno gledališče je bilo se redkokedaj taiko polno. Občinstvo je došlo toliko raje, ker je bilo že pod- učono, ka.k uspeh je doseirlo maribor- sko narodno gledalisiqe s sta.ro, a vec- no milctdo, večno zanimivo in pretres- ljivo Sliakesjiearjevo lj]iibezensko tra- gedijo »Romoom in Jiriijo« v Maribo- ru. Kaj bä vefliko pripowdo\ra,Ii: ta predstava je bila nedvomno xisek le- tošnje, prav lope giledališke sezije \ Gelju. Vse je vzbujalo navdiušenje: umetniško poglobljena. nnoderna reži- ja gosp. Pregarca, Romeo (g. Raku- ša) in Julija Cgde. Krailieva) z obcti- teno, skdadno igro. Podičrtali bi še prav posebno vloge Merkucija (gosp. S'krbin&ek), pair a Loren ca (g. Fur- jan, nota'bene diletant!). Capuleta (g /Pavel Kovie), dojke (gospe Ziakraj- s-kove, tudii diilietantiinije); kneza ve- r.onskega (g. Ravs-berger). Tvbalta («• Grom) in dr. Scenerija je bila obču- dovanja vredna. Siabe igre in neraz- položenja na odru in v dvorani sploh m bilo videti in cutiti. Bil-ie za nase gleclaliske raizmere res velik. nepoza- ben viečer. Velika moda no spomlndnnskiin letni plnSCi, posvbuo Ce so firil In krasno izdclanl Prcdno si letos nab«- vlte plaSC, pod nobenirn pogo|etn nC opustitc si nrpje ocjli'dati vellko znlocjn istlti v *el«t'Qo*ini R STERMECKl.CeljV. Cenc plaSCev so/ modno križast 258 Din, tnotierno meliran 35(), kasha 410, kasha s svilo Dodlozt-n 3?5, kovcikot (XK), kaslia dunajski modcli 840 tn HI5 Din. Razen tega so na znloyl krasnl itiodell od bluz, kostu- mov. kril In otro?klh oblekc Ogk'jte si \r- Jo2be in ocjromno zh- logo. Nakupneprtslljcii d Ljudsko vseuČilišce v Celju. V poTideljek 15. t. m je predaval gosp. prof. Srečko Broda.r o »Sledovih pra- eloveka na Olsevi«. Najprej je gasp, predavatelj orisal lego te gore in ja- me »Potoc.ka zijalka«, v kateri je lan- sko jesen izkopaval donežene živalske najdbe. Olševa leži v vzhiodnjem delu Ka.rava.nk; njen glavni vrh doseže črez 1900 m višine. Potooka zijaJka pa se nahaja ob potu iz Solčave preko Sv. Duba na Oliševo ,goro v višini ca. 1700 m. Vliod v to jamo ie 15 m širok in 5 m visok; dolzina jame meri ca. 150 m, njena sirina ca. 20 m, a visi- na od 4—7 mi. V notranjiosti jame bli- Odlocite sami pri prihodnjem popravku cev!jev! Ne kožnato peto temveč samo PAL MA peto! Razlogi: Prihranek in zdravje. To je razum in napredek! zu vhoda je našel v skaJo uklesa.no skledo, \ kateri se /jbira s stropa kap- . Ij'ajoca -\odia, a v sredini iamc so eno drugo podobno skledo, ki Pa je gotovo nulajsa od prve. V zadnjem delu jame j jo izkopaval ostanke izumdeigia. jarm- skega medveda (ursus spelaeus R.), od orjaka j)a vse do emibrija (foetus). Izkopana okostja pripadajo približno 50 posaineznkn zivalim oibeh. spolov in najrazličnejše starosti. Paslušalcerri je g. protiavatolj pokiazal veliko med- vedjo lobanjo z gornjo čelustjo, mnogo zobov, vretenc, nadlalutnic. kolcnih skledic, loipati-c, stegnenic in dr. Po- dal je op is vsake poka:zane kasti, ra.z- tolmaičil luknje, udarce. zareze, prec- ne, podolžne in poševne prelame na kosteh. Pokazal je eno kast z mnogimi izvrUinimi luknjicami, ki io drži go- spod profesor za muzikaličen instru- ment. Človeoke fcosti in kresilnika si- cer ni našel v prekopani iami; ali fcot zfinosljiv dokaz cloveskewa bivanja v tej jami ali vsaj v njeni bližini poka- zal je vec umetno iz kosti izdelanih in dobro ohranjenih šil. Za.sledil je v ja- mi tudi drobce rjavega premoga in škriljevca, kar je gotovo bilo prinese- no od drugad. Na nekih mestih je na- letel-na lesni oigelj. od prazgodminske smreke (picea excelsa). kakor se je to dokazalo pri niikroskopicni in kernic- in i^reiskavi n,a Dunaju. Vse te najdbe gworijo za človeško navzočnost v Po- tocki zijalki'. Na koncu predavanja je g. profesor y par besedah po risbi na šolski taibli .Tctiztolimaoi'l Po mnenju slo- vitega geolo^a Pencka. sedaj univ. prof, v Berlinu, in po mnenju muzej- skega^ ravnatelja Bayera na Dunaju geoloske in kullurne dobe. Opoaoril je ne poslu^aJce na geo'loaki, antropološki jn zool'Oiski pomen Potočke zijalke in v njej izkiopamih najdb, vsega 9 veli- kih zabojev, ki se zaeasno sliranjujejo v prirodopisnein kabinetu celjske gim- nazije, ki pa se bodo pozneje prenesli v prostore celjskega lmuzejia., ci.ja so last. Pred&vamje je bilo kilJub dežev- nem,u vremenu zelo dobro obiskano. Risalnica nm^canske sole je bila na- bito polna poslusal-cev, ki so g. preda- I vatelja obdaruli z bogatim aplavzom. i — Predsedniik Lj. vs. ' d Redno javno cevljenie malih otrok (prvocepljencov) iz mesta Ge- Ija se vrši letos v petek, dne 10. maja od 2. do 4. ure pop. (14.-16. ure) v klubovi posvetovalnici mestnega ma- gistrata. Pregledovanje cepljencev in nadaljno cepljenje dne 10. maja iz- ostalih otrok se vrši teden dni pozne- je, t. j. v petek, dne 17. maja ravno- tam in ob istem času. Mestni zdrav- nik cepi od 10. daja dalje do konca maja tudi vs&k dan na svoiem stano- vanju (Vodnikova ul. St. 1) od 11. do 12. ure dopoldne, a tedaj ne brezplac- no. Gepljenj'ii obvezni so vsi otroci, . rojeni 1. 1928, t. j, od 1. ianuarja do : 31. decemibra 1. 1928. Dalje vsi mali otroci, ki so pri lanski cepitvi ali j prejšnjih cepitvah iz kateregak-oli vzroka izostali in še niso cepljeni. — Opraviabe radi necepljenja, odnosno spri'cevala za otroke, cepljene po pri- vatnih zdravnikih spreiema uradni zdravnik na dan cepitve in na dan nadpregleda na ma&istratu. d Prirejanje rctznih šolskih zletov. Pišejo naimi: Gujem danes. da m.islijo na'si miaJi in viecji skautje pcde.teti pri- hiodnj'O nedeljo v Ma,r,ibor. Ce je za' to že čas, je sicer drugo vprasanje. Pro- sil bi pa vsa maža šolska vodstva,, da bi se pri prirejevanju šolskill zletov (in tudi vod«tvo skautov. srozdovnikov itd.) ozircdi na siromasno deco. Ce so s kakiimi zlieti zvefzani \ečM stroški, se naj raje opustijo, kakor pa da bi mo- ral i kaiki lTA-eži ma njih stradati ali pa se jih sploh ne bi mogli udeležiti. Naj se delajo raje izleti v dosegljivo bliži- no, saj lepih sprehodov imviimo dovollj! Otroci naj vsaj pri šolskih prinedit- vah ne čutijo, da jih ie usoda ra,zdeli(la v razred bogatih in siromakov. d Materinski dan v Celiu. Dne 12. maja bo x Gelju kakor vsako leto tu- di letas proslaviiloi Kollo jugoisloven- skih sester ma,terinski dan s prome- nadnini koncertam v miestnem joanku, s c vet lien im dnevom in z akademijo oeljskih »ol v mestnem gledališou. Do- hodok se bo uporabil deloma za. pod- pore revnim materam, deloma za bi- vanje bolehne diece na moriu, tamor odpošlje Kolo tudi letas dve, eventu-' alno tri skupine. V prvi skupini bo- do le deklice, v d-rufii deic-ki. z eventu- alno tret jo pa mianjši otroci, mesa no dečki in deklice. Modne cevlje elegantne kvalitete le pri ST. STRAŠEK, Kovaška I d V celjski ynmi boinici je umrl \f torek 16. t. mi. 49-letni Matija Pup- nat, trgiovec in posestnik v &mairtnem ob Dreti. d Mestno uhdalime v Celiu. Gloda- li«ka uprava nam sporoca, da je sto- jišče v par ter ju na.menjeno odslej iz- ključno za dijažtvo. Vstopnice se bo- do dobile le z dijažko legitimacijo. Na stojišču samiein se bodo vodila tudi kontrola, da se ne bode delalo dija^tva odgovornega za neprimerno obnaša- nje nekaterih dosedanjih gledailcev na tem stoj'iscu. d Popnavila gramofonov izvršuje Anton Lecnik, Gedie, Glavni trg. 105 Štev. 31 .NOVA DOE A« Stran 3. DmKsawahim čaJ za želodec in riO!JO»*IH»| CiSčenje krvi, uspešno sredstvo proti debeljenju, slabi prebavi, ha- bituelne obstipacijc. Dobiva se v vsch le- kamali. Proizvaja lekarna A R K O Z-»greh, Ilica br. 12. d Pevsko društvo »Oliku« v Celju ( priredi due 4. maja 1929 ob 20. uri v j miali dvora-ni Celjskega doma druzaib- ni večer s pestrim pr.offraim.om lepih slov. narodniih in u-metnih pesmi. Va- bi'ino vsa ikulturna, narodna in pro- svetna društva,, vse claine z družinauni in ljubitelje lepe slov. pesmi k nwioEO- brojni udeležbi. Vstopnine ni! d K poronlu o občmm zboru CM- ixuiruhiice v Celju dostavljaimio, da je podal tajniško in blamiajniško poroči- ¦ 'to za imoško podruinico g. Pavel Za- bukovšek, kar je poniortoni« izostalo. cl Poročil se jo v Maiiboru losni \ trgovec Ivo Brinovc v Celju z gde. prof. J-ožefino Toiminškovo. d lzkaz prispevkov za ustanovitev Resilnena oddelka prostovoljnega ga- si fne(/a drmlva v Celju. Dar-ovali so: I po 1000 Din: Prva lirvatska štedioni- | ca v Zaigrebu, Prva, hrvatska štedio- nica, podružnica v Celju. Tončič Ivo, .lekarnar v Celju in Deutsch Gustav v Zagrebu; po 500 Din: Posavec Andro. lekarnar v Celju in Kac Franc, pe- kovski mojster v Gelju; po 300 Din: Hum/ani-k, Gelje; po 250 Din: Woggi Viktor, tr.gio.vec v Gelju in dr. Ju.to Hrašovec, odvetnik v Gelju; po 200 di- narjev: Pšeničnik MLloš, trgovec, Ko- vac Jakobi, krojaeki mojster v Geljiu, Janič Rudolf v Ža.lcu ter dva neime- novana dobrotnika; ]>o 100 Din: Luhn Viktor v Liscah pri Geliu. Jagodi'c Josi.p, tr.govec v Gelju. Possek Franc v Loča.h.;PallosLujiza, dr. Pinter Ri- hard, odvotnik v Gelju. Grobelnik I!., trgoveb v Celju, ,ost M.. paronnlin v Medlogu, Martini Josip v Celju, Na- talija Geramib, posestnica v Celju; po 50 Din: Šorn Franc in Rožič Cilka. trgovka a' Celju. Fine čipke, batiste, svile, *$ v v veliki izbiri. M. §RIBAR, CELJE, Gosposka ul. 27. d »Prisega o polnoču v Zulcu. Pro- stovoljno gasilno društvo na Gornji Ložnici pri Žalcu je priredilo v ne- deljo, dne 14. aprila 1929 v Roblekovi dvorani v Žalcu gledalisko predstavo. štiridejansko dramo Ma nice Komano- ve »PrLsega o polnoči«. ki so jo upri- aorili zdruiženi žailski in ložniški dile- tantje. Igra saima na sebi je lepo za- miišljena z naravnim potekom v -zivlje- nju nidznega dejania na kmetih, kar na podeželskih odrih vleee posebno že zato, ker ni prav nobenih zapletljajev, in s telwiicno hilx), da je konečni uci- nek rodbinske tragedije premalo označen ^Požair (V. Korent) je premo- žen kmiet, v kreaciji prav dober kmeč- ki tip. Meta (Vera Zemljak) je bila v miaski dobro pogiojena, v iirri narav- na, četudi ji je bila. starost včasih na- poti. Anka (Mici Jošt) iß svojo glavno vlogo vršila fcot po navadi dobro, ne- sprisiljeno; pristna narodna' noša je dala nevesti lepo slovensko obiležje. K.oritnik (Ivan Naraks) je svojo mosko težavno v'logo pavsem obvJadal., na. visku pa je bil v tretjem deganju. Neža (Milica; Miku») je kot ciganka bila svoji nalogi kos, njcn jezik je bil sicer miilodonec, ciga'nski pa ne. Lov- rinka (Mici Vabič) je podaJa harnio- mcno sliko v niaski, kretnjah in v be- sedi. CWan Marko (Stefan Henm-an) je bil v-meski ponesrecen in bi se vanj ne zajj-ubjia Anka v podobnih prili- kali. Manjkalai nnu je ci^anska živah. nost, -pojc sicer prav lepo, le druigo pe- sem bi si naj bil zbral. Toliko tragike in sentimentalnosti pa ni v podokni- cah. Pavle (Toni Privošnik.) je [mei veliiko dobre volje, a režiser nm ni dial prave vloge. Dekliske vie«« so spopol- nile in oži-vele včasih diejanje, če ni brio živahnosti. Kirnet je niso imeli mnogo posk, »kozifiksov« pa niso i-meli .gorenjski miožje nikdar. Rožiser g. Vinko Korent je v splosnem la-hko s svojim oderskim uspeham zadovo- ljen, saj občinstvo ni stedilo s poliva- lo. Grajati pa m-orain smeh obcinstva ^od zunaj«, ki krolnoce najbolj tedaj, ko bi jam morale stopiti solzo v oči. Ljudje, ki so brez srcas naj oßtanejo vdrugic doma, ali pa nai pridejo vno- vie. ko bo cirkus. Gledalißce je bilo L'azprodano, biagajna je prišla na ra- t'un in ž njio menda tudi erodci iz Ga- berja, ki jim je treba še dosti vaje za. javnost. d Nočno lekarnisko shižbo v Celju riiia od sobote, dne 20. t. in., do potka, dne 26. t. ni. lekarna »Pri Mariji po- magaj'« na Glavnem tmu. d Gasilno društvo v Cel'm. Teden- sko službo iima od nedelje. dne 21. I. in. do sabote, dne 27. t. m. IV. vod pod pcveljstvoni g. BogomiTa Scblosserja. d OdWcovan je bil r. Janko Knapič, upok. Solski upravitelj na Vidmu, z redo ni sv. Save, 5. razreda. Prisrčno častitamio! d Dijciška prireditev v Soštanju. Dne 13. t. m. so priredili mariiborski osnxoMci aikadetnijo v tulkajšnjein Sokolskein domu, ki i,e bila prav do- bro obiskana in je tudi lepo uspela. Pisan proigrami (orkester. solospevi, recitacije, kupleti, šaljiv navstop) je zelo ugajal in bi bilo želeti, da bi mlar di naši prijatelji nastopili z njim tu- di drugod. Za lep večer smo jirn zelo luvaležni! d Vmrl je v Vranjah pri Sevnici te- sar Franc Kraiijc. Znan i>e bil daleq okoli radi spretne stavbe kozoicev. d Tatvine. Pri Sv. Rupertu nad La^kiim je 25. marca neki Franc Zajc, mlacl postopa.č in delomrznež udrl v liiso xdoye Marije Pusar. p. d. Mas- keske, in ji je odnesel iz r>mare 6.500 dinarjev. Denar je potem po veselih družbah v Gelju, Hrastniku in dru- god zapraivili, dokler ga niso prijeli orožniki. — V Rimskih Toplicah so vdrli v noči od 14. na 15. aprila ne- znani tatovi v Bregarjevo trgovino in odnesli raznega blaiga za približno 25.000 dinarjev. ' [\N(izadujoče cene za seno in shimo v Miiribnru. V sredo je došlo na .ma,- riborski trg 10 vozov sena in 6 voz slame. Seno se je prodajalo po 75 do 95 in slama po 60—80 Din za 100 kg. Cene so silno padle, seno sikoraj za celih 100%. d fiavnalcljstvo drž. rudniku v Ye- fenju sprejema do 22. aprila ponudbe za doba\o 10.000 knajnikov. ^ d Visoka starost. V tore-k ie uinrl v Karloveu naj'Starejsi karlovški nie- ščan, mesar Stjepan Ferketic v sta- resti 98 let. Bil je do zaid.n.fesra teles no in dusievno svož. V svetovni ^¦ojnJ¦ j<> zgubil oba sina. d Tedenski sejm v Zaorebu 17. aprila je kazal v splosnem to-le sliko: One za živino stalne. za teleta neko- liko višje. Kupčija slaba. ker ni bilo inozeiiTcev. Cene za slamo in seno v primeri z Mariboroni se vedno visoke. d Kmetijskci druzba za Slorenijo priredi od 5. do 10. junija poučni zlet na kmetijsko razstavo v Monakovera. Prijave družbi do 30. a.prila. Podrob- nosti v »Krnetovalcu« z dne 15. apri- la. d Prvovrstna in siuurno kaljiva se- mena vseh vrst, poljska kot vrtna se dobo pri tvrdki Anton Fazarinc, Ge- lje. d Občni zbnr Vinarskem društva za Slovenijo se vrši od 11. do 13. ma- ja v Kraken». Prvi dan je seja glav- nega odbora, drugi dan zborovanje in tretji dan zlet na Bizoljsko. d Iz Hrastnika nam pišejo: V torek je umrl v Radgoni g. Jakob Rainer, bivši žolezniški čuvaj v Subadolu, v visaki starosti 93 let. Kasnejc je kot upokojenec živel tudi dalie časa v Hrastniku pri sinu, umurleniu g. uči- telju Radu Rainerju. V Radgoni je umrl sedaj pri svoji bčerki, vdovi Sclnveigerjevii. Pokajrtik' je bil trda slovenska korenina. Naj pociva v mi- ru, rodbini pa naše sožalie! Vladna uredba o delovnem č(tsu j.e izdelane! im se obja.vi še ta teden. (Glavna naeela fce nove uredbo smo na. podlagi rezultait'ov tozadevne anikete že priobčiili.) Šeslinlridescl aeneralov, mod njkn generalštajbni šef Peter Pešic, Krsta Smiljani€, poveljnik armlie v Sa.raje- vu, Miilnajlo Filipovic, poa'eljnik celo- kupneiga oroižniištva. kontreadimiral Motod Koch, je bilo z veilikim vojin.im iikazom z dme 12. aprila u.pokojenih. Novi na-čelniik generalne^a šitaiba je Mila.n Milo.vainovič, doslei poveljnik 3. armijsko oblasti. dMariborska Glasbma Matica slavi 9. in 10. maija dcaettetnico avojega ob- stoja. d Radi ohranitve mariborske ob- tasti so posLali mariborski ^ospodar- ski krogi paseJbmo diaputaciiio v Beo- „Moje stanovanjc se kar blešči od snagc, pravi mlödö gospa Mica. „RADION mi olajšuje delo, ker pere ne samo perilo, ampak tudi stop- nice, vrata in tla. Vse to čisti RADION brez truda in hitro." RADION ; pere sam ? Varujc pcrtto ! grad, ki jo je spreiel Nj. Vel. kralj in ministrski predsednik general Živko- vic. Deputaicijo so tvorili gg. inž. Dra- čar, Weixlh Bures in Novak. d Med prij.atelücami: »Svetujem Vam, draga gospa, da vzamete za pra- nje perila SCHIGIITov »RADION«. Poglejte datnašnji offlas!« d 0 kalorični elektrioni centrali v Velenju poroca iz Beogirada lijubljan- ski »Slovenec«: »Kalorična. električna centrala v Velenju bo nai podla\gi po- rooiJa gltuvnega ra.vnatelki za rude stopila v pogiorb v enctm nievSecu. Na to bo posknÄala, da se si)oji preko Trojan z Doimžailaimi. Dala se bode razširiti kakor bo tBebas z ozi^om na število od- jemaloev. V tej zv-ezi bi lahiko j)rislo do elektri.fikacii'je ljuibljainske akolice.« (Opo'za.rjamo nia tozadevno naše po- ročilo v eni od zaidnjih številk.) d Pokrajinski zbor Juaoslov. Malice se vrši v medieljo, dnio 28. aiprila pred- polclne v veliki dvorani mairiborskegia Narodnega doma. d Zadnjeaa (iana Čaruaove rapar- ske tolpe >Kola giorskih ptiča«, trgov- skega pomočnika Josipa Reibica. so našli in aretirali v Skoplju. Te d'ni so La prepelj.ali v osiješko jeco. Jozo Re- bic: je s sviojimi bratom Milanoan in Jo- zom Matijevicem ter glasovitim Ca- rugom med ustanovitelji »Kola«. Ko so roparji njegovega brata in Ma.tije- viča na Carugovo povelje radi »ne- discipline« vstrelili, je pobejrnil v Ro- munijo in na. Bulgarsko ter se je ko- necino naselil v Skopl.ru. kJer ga je se- daj zgra.bila roka pravice. d Dramatični odsek »Sokola* v St. Pavlu pri Preboldu priredi v soboto 20. aprila ob 8. in v nedeljo 21. apri- la ob 3. pop. v /Piiklovi dvorani v Do- lenji vasi veseloigro »Vražja misel«. S to burko zaključnje »Sokol« zi'msko gledalisko sezijo. d Prvi slov. sportni klub »Maribor* igra v nedeljo dopoldne na glaziji v Celju semifinalno tekmo za prvenstvo Slovenije proti »SK Gel.ju«. d Tvrdka Julio Meinl d, d. Celje, Kral ja Petra cesta 10 vliudno vabi cenj. obči.nstvo na po&kusno kuhanje kave v pondeljek, dne 22. t. m. 273 d Jugoslovenska million, podružni- ca v Celju v,abi na redni obcni zbor. ki je v soboto, 20. aprila ob 7. uri zve- čer v spodinjih prostorih Narodinega doma. V slucaju nesklepčnosti se vrši občni zbor eno uro pozneje, ki je siklepcen ob vsakem številu navzočih. Jugoslovenska matica je izključno na- rodno-obranibna organizacija, vse nj'ono delo je posveöeno našim pod- jannJjenini bratom in sestra,m. Gilji, ki jih zasleduje Jutgoslovenska matica, so tako plemeniti, da je padrobnejša razlaga nepotrebna. Podružnica Ju- goslovensike mat ice so nadeja, da bo jutrišnji obcni zbor posetilo vse naše obc'instvo, ki imu je usoda bratov in sester onstran nasi'h me.fa pri srcu. Prica'kujemo, da bodo ob ü priliki vstopili v krag Jugoslavenske matico že oni nmogoötevilni, ki so dosedaj maticno delo motrili le od daleč. d Zborovanje drustva učiteljev na mesöanshih sdah v Celiu. V sredo, dne 17. aprila so se zbrali v risalnici dekliške mescainske sole ucitelji (ce) vseh slovenskih meäcaaiski'h šol, da cujejo poročila iizvršnega odbora. Ob 11. je otvoril predsednik Dragotin Humek iz Mari bor a občni zbor in po- dal lepo poroc'ilo, ki je vsebovalo pol- no zanimivosti o boju za napredek in potrebe nasiih inešoaiiiskih .šol. V zad- njeni casu se je na vodilnih inestih ukoreninilo prepricanje, da so te sole za gospocla.rski napredek nažegia na- roda neobhodno potrebne. P;> je to preprieanje prodrlo, je baš za slugs slovenskiih učiteljev mescanskili šol. Prosvelni prcvgiram, ki pravi, d'a naj bodo meiščanske sole nekaike strokov- ne Sole, je v celoti powosen, ker je mešcanska šola prifcljuček na osw»^ solo in so ueenci še nesposobni slediti Rtrogeniu strokovneimi pouku. rrav pa je, da inm vsaka mescanska sola Stran 4. »NOVA DOB A« Štev. 31:. övojo smer, kakor kmotiisko, obrtno, trgovsko itd. Poročilo tadtni'ka je bilo «prej^to z velikim odobra.van.iem, ena- ko tudi porocid'O blamujnice. ki je po- rocaila, da znaša društveno premože- nje nekaj nad 12.000 Din. Podroibno se je obra.vna.vala. prireditev slavnost- ne razstave oib priliiki 10-letnice, ki jo prirede slovenske iniesčanske sole na leto&njem. velesejmu. Dosti praliii jo v zacetku šoilskega leta vzdignila o'd- redba, da niora vsak učenec. ki vstoni v ineäcans'ko šolo, plaiciati 20 Din za zdravstveni fond, ki se ste'ka in zbira v Ärzavni hipotekarni banki. (Po prejšnjlih izkušnjah se je sklepalo, da bo ta denar, ki ffi'e v tisoce za ožje po- trebe dciirnaciih sol, neborivsten. Tcm bolj pa jo zl>orovalce razveselilo spo- Pza gospode in dame ß> izgotovljeno in proti *^ EnaročiSu, pietenine, HJ* nogavice, žepne robce, ™ Rpodveze itd. itd. v lepi Eft i z b i r I. «« 1 Člpke | ¦ Vezenine ¦ n Rocna dela Jt U Pr^dtlsKarila U Nizke cene! Solidna postrežba! A.