Izhaja vsnk četrtek. Cena mu jo 8 K na leto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in druge tuje državo 6 K.) — Pooamozne številko so prodajajo •' po 10 vinarjev. ' Slovenskemu Spisi in dopisi so pošil ja jo. Urodništvu „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-sorati pa: Upravništvu „Domoljuba", -Ljubljana, Kopitarjeva ulica —— Sle?. 11. V Liubljani, dne 15. marca 1917. Leto XXX. Žito po vofskl Nemški podtajnik Michaelis, predstojnik žitnega zavoda, ki gotovo najboljše pozna, kako je s prehrano na Nemškem, je že parkrat — nazadnje v uradnem listu Deutsche Kriegsnachrichten« — odprl okno v bodočnost in jasno pokazal, kako bo po njegovih mislih po vojski. To, kar je povedal, velja pač pravzaprav za Nemčijo, toda v gospodarskem oziru smo ž njo tako !>xbo zvezani, da se za nas ne more pričakovati kaj drugega, nego kar napoveduje Afichaelis za Nemčijo. Njegove misli so te-le: S prehrano po vojski ne bo mnogo dnugače nego ie zdaj. Razmere se precej časa ne bodo znatno izpremenile. Mir še nc bo pomenil kruha, kolikor bi ga človek kotel. Glavna živila, zlasti moka, pa tudi mast ne bo mogla prosto na trg, da bi jo kupil vsak, kolikor bi je hotel.Zavoljo tega bo še vedno treba omejiti uporabo teh živil in postavno določiti, koliko sme priti na: osebo. Torej to, kar je zdaj. Žitni zavod bo potemtakem ostal gotovo tudi še nehaj let po vojski. Domovina bo v prvi vrsti navezana še pnecej časa po vojski na to, kar bo sama pridelala. Nekoliko lažje se bo pač dobilo btago iz tujine nego zdaj, toda živila bodo golov o prihajala samo v neznatni meri. to so zlasti trije vzroki. Prvič bo manjkalo trgovskih ladij vsepovsod po celem svelu. Vojska jih je že ogromno uničila in HI» bo še. Ker bo treba dovažati najrazno-VrMnejše reči v veliki, meri v vse države, jrfsno. da bo vsaka država glede na tr-ü°'';Ke ladje navezana predvsem sama na-to se pa ne da tajiti, da sama Nemčija »Htakor ne bo mogla s svojimi parniki 'tr-&>vme vzdržati na tisti stopnji, kakor je P. »red vojno. Preden se bo to zgcdilo, trtba nekaj let. Iz tega je torej jasno, a llldi živila ne bodo mogla v neomejeni i množini iz tujih krajev na Nemško. — , Drugič: Ko bi pa tudi trgovski parniki vse zmogli, kar bi se jim naložilo, bi vendar ne kazalo brez državnega nadzorstva in brez potrebne omejitve uvažati žita in drugih živil. Denarna vrednost bo namreč padla in dokler se ne popravi, bo treba skrbno na to gledati, da se v tujih državah kupi samo to, kar je nujno, neobhodno potrebno. Varčevati bo treba na vse strani in paziti na to, da ne gre domače zlato črez mejo. Denarna vrednost se bo popravila šele potlej, ko se bo v tuje države prodalo vsaj toliko na leto, kolikor se bo od njih kupilo. Dokler pa domovina ne bo imela česa prodajati v tuje države, bo morala skrbeti v korist vsemu ljudstvu, da bo na tujem kupovala samo to, brez česar sploh biti ne more, in nič več. — Tretjič: Ko b: pa tudi vprašanja denarne vrednosti ne bilo, in bi se iz tega ozira lahko kupovalo v tujini brez ovir in brez nevarnosti, kar bi se hotelo, bi pa vendar živil že zategadelj ne bilo v izobilju, ker jih bo nekaj let po vojski manjkalo po vseh sosednjih državah. Zemlja je povsod trpela in to se bo poznalo; zaloge so povsod pošle, tudi to bo imelo svoj vpliv. Zato ne bomo mogli v neomejeni meri kupovati živil, ker bq kupcev preveč in blaga premalo. Nemčija mora biti vsled lega pripravljena, da bo njenim prebivalcem še nekaj let po vojski gosposka merila kiuh in mast. Pripravljena mora biti tudi na to, da bo poleg pšenice in rži tudi ječmen in oves s koruzo vred štet med žita, ki so namenjena človeški prehrani. Tudi organizacije, ki sedaj vodijo razdeljevanje živil, bodo potemtakem po vojski še vedno ostale. Ta pogled v prihodnost 'se peča samo z dejanjskimi razmerami po vojski иј ne misli nič na potrebne davke. Poleg Michaelisa se oa oglašajo tudi raznovrstni finančniki in državniki, ki gledajo vso reč samo s lega stališča, kako bi dobili za državo več dohodkov, in ki vsled tega hočejo vpeljati žitni monopol. Po tem načrtu bi ustanove, ki sedaj nakupujejo in razdeljujejo žito, ne ostale po vojski samo nekaj let, kakor pravi Michaelis, ampak za zmeraj. O tej reči bomo natančnejše še govorili v, svojem listu. Za zdaj rečemo le to-le: Pomlad je pred durmi; kmalu se bo začela kaditi prst pod plugom in v skrbeh in v upanju bodo polagale pridne roke semena v razorane brazde. Zavedajmo se vsi, da je to delo sveto, domoljubno, prepotrebno. Od njega je odvisno življenje naših vojakov in vsega ljudstva, od njega pa tudi svoboda in neodvisnost naše domovine. Konec vojske v tem oziru še dolgo ne bo nič izpre-menil. Dal bo Bog daj, da bi se to kmalu zgodilo — samo več src, ki ljubijo'to delo, in vrnil prepotrebne roke, ki si žele po žuljih v kmečkem delu. Gospodarske misli. Poletni čas — nam hočejo po svoje meriti tudi letos. Ako se bo ta neprijetnost zopet vpeljala, naj se vsaj v cerkvenem oziru skuša preprečiti napaka, ki je bila poljedelskemu ljudstvu zelo napoti: namreč da je bila služba božja ob nedeljah in praznikih določena za 6. in 10, uro, t, j. ob petih in devetih, torej po umetni in ne po naravni uri. Pravilno bi res bilo, da se uvede — če že mora tako biti — enotnost in enotni čas povsod: v cerkvi, v šoli, na železnici in v uradih itd. To se navsezadnje lažje ali težje izvrši v mestih; na deželi pa gospodari solnce in dnevna svetloba — predvsem pa poljsko in go-; spodarsko delo, ki se ravna po solncu. Živino je treba vardevati tudi ob nedeljah, kar se pa po večini ne da združiti z umetno vpeljanim časom; odtod zamude pri službi božji, ako je sv, maša po prisiljenem 11 'času prezgodaj. — O vpeljavi poletnega časa je povedal »Domoljub« že zadnjič eno prav pametno. Nepotrebna izprememba je f to. Dobička ne donaša prav nobenega. Kmet rabi dnevno luč prav racionelno (pametno); če kaže ura 9 ali pa 10, zato se ne briga. Naj bi ga še mestna gospoda posnemala. Čudno, da smo ravno v tej stvari edini s svojimi nasprotniki! Veliko govorjenja dela aproviza-c i j a. Pomanjkanje krompirja je na dnevnem redu. Kje je vzrok? »Kmet ga skriva«, vpijejo eni; »kmet ga preveč porabi zase«, kriče drugi. To bedastočo more govoriti le človek, ki ima vrojeno mržnjo do kmeta. Mogoče ima kdo skritih par sto kil. Mogoče. . Pa k stvari: Veliko krivde za pomanjkanje krompirja nosi nerodnost pri aprovizaciji. Kako se je pa spravljal krompir na železniške vozove?! Z lopatami... Ne trdimo, da so povsod tako delali; a tožbe o tem nismo slišali samo enkrat. Koliko krompirja je po nerodnosti neveščih oseb zmrznilo, koliko segnilo! Ob pomanjkanju treba povsod varčnosti, tudi pri nakladanju in pri prevažanju! H kmetu v šolo! Pridite pogledat, kako kmet ravna z novim krompirjem: Kako ga presuši in varno spravlja, kako gleda, da niti enega gomolja ne pohodi! Nad vse potrebno bi bilo, da b' —kakor na Nemškem — tudi pri nas sedel v aprovizacijskih odborih kmet veščak, in bi se njegovi nasveti vncštevali. Učeni gospodje poznajo teorijo, kmet ima pa prakso. Marsikaj bi se pri javnih napravah prihranilo, če bi hoteli poslušati glas previdnega kmeta. Spominjam se, da so v nekem kraju delali novo erarično cesto. Pridejo do neznatne vodice. Kmetje povedo, da je to hudournik, ki ob času povodnji silno naraste. »Eh, kaj!« si mislijo učeni inženerji, »kmet tako vsako reč pretirava. To vodo bomo že ugnali.« Pa gredo in napravijo mostiček s komaj vidno odprtino. Ob prvem nalivu hudournik naraste, zamaši odprtino, razdere cesto na več metrov dolžine in nasuje kupe peska po travnikih. Oškodovani so bili kmetje, oškodovan erar. Sila važno vprašanje je, kdo bo zana-prej pomagal zemljo obdelovati. Doma so večidel starčki, otroci, dekleta in žene. Ukaz je prišel: Do tega in tega dne mora biti vse polje obdelano, če ne itd. . . . Takih ukazov ni lahko izvrševati. Ko bi oblast mogla obenem ukazati, naj bo v teku tistih dni tudi lepo vreme, bi še morda šlo. Po navadi pride kmetom vojaštvo na pomoč. Lepo! Samo ko bi vsi vojaki znali po naše delati. Vsak kraj ima svoj način obdelovanja, V hribih moraš drugače de-fati, kot v ravnini; peščeno zemljo treba drugače obdelovati, kakor debelo mastno zemljo. Vojak pride,-dela ni vajen, ali ga ne veseli, pa ni kaj prida pomagano. — Kaj dostikrat se vidi po naših njivah, da ženska drži za drevo, vojak pa vodi živino, kar lahko stori na kmetih vsak otrok. Odlikovanje ! Kmet da za vojne namene vse, kar ima: Ljudi, živino, poljske 2» pridelke, vse svoje žulje. Ali bi ne kazalo, da bi tudi kmetje, ki vse vzdržujejo dobili kako odlikovanje za civilne in vojaške zasluge? Šola in vojska. Še o tem par besedi. Šolski poduk silno trpi. Obiskovanje šole je čedalje slabše. Uči se pa vedno po stari šabloni: ceia množina najraznovrst-nejših predmetov. Za sedanji čas prav gotovo nepotrebna potrata. Po naših skromnih sodbah bi šola v sedanjem času zadostila svoji dolžnosti, ko bi se bolj temeljito poprijela naslednjih predmetov: verouka, branja, pisanja, računstva in (pri deklicah) ročnih del. Risanje lahko popolnoma odpade; prirodopisje, zemljepisje, zgodovina itd. pride pa deloma pri branju na vrsto; vse drugo je sedaj odveč. Po vojski bo tako treba šolskemu poduku že tolikrat napovedane reforme. Tudi zmote nas uče; dajmo si le dopovedati in zmote popraviti. Samotar. Naši vrli vojaki so zapustili domači krov in se na cesarjev klic podali na bojno polje. Kakor vojak v tujini vedno z ljubeznijo misli na svoj dom, tako smo tudi mi v mislih združeni z njimi in jim želimo svojo ljubezen tudi z dejanji izkazati. Saj stoje v boju naši bratje in sinovi, naši rojaki. Na vseh frontah se snujejo vojaški domovi. prijazni prostori, v katerih naj vojaki v prostih urah najdejo počitek, udobnosti prijateljske družbo in zabave. Tak vojaški dom ima svojo knjižnico, slike, postreže vojakom z igrami, godbo, s pisalnimi potrebščinami in, če le mogoče, tudi s kantino. Seveda tak vojaški dom ne more vojaku, ki pride iz strelskega jarka, nadomestiti domovine, očetovske hiše, domače vasi in ljubljene družine, pa vendar bo vesel in srečen, če stopi v vojaški dom, v katerem vidi na stenah slike svojih domačih krajev, najde knjige in časnike v materinem jeziku, čuje pevati domače narodne pesmi in se more prijateljsko raz-govarjati s svojimi rojaki. Saj je za marsikaterega vojaka, ki že leta stoji v vojni »črti, redka sreča, da more bivati nekaj ur med suhimi in toplimi stenami, da se more vsesti mirno k mizi, se razgovarjati v materinem jeziku, vzeti iz omare lično knjižico, ali se vsesti k pisalni mizici in s pravim peresom napisati na 1црет belem papirju pismo svoji ženi, svojim otrokom ali staršem. Take majhne udobnosti, ki si jih mi doma vsak trenutek lahko privoščimo, so za marsikaterega vojaka nekaj tako redkega, da mu naredimo največje veselje, ako biu'jih' ^rč^lirbiijnt), "laki" vojaški domovi se snuffejö ria väiniti krajih v etapnem prostoru in tudi neposredno za vojno črto. Snovati so se začeli vojaški domovi po želji in naročilu Njegovega Veličanstva. Na Dunaju se je vršilo dne 26, februarja t. 1. sijajno zborovanje v navzočnosti članov Najvišje cesarske hiše, ki je izdalo oklic na prebivalstvo, naj za telesno in duševno okrepilo našim vojakom ustanavlja vojaške domove. Temu plemenitemu namenu se je prebivalstvo naše države z veseljem odzVal'o. V Ljubljani se je dne 6. marca 1917 sestal podpisani Slovenski odbor za vojaške domove, ki se obrača do vsega našega prebivalstva, da prispeva k ustanovitvi vojaških domov. Vsakdo, ki ustanovi vojaški dom, bodisi občina, župnija, zasebnik ali šola, ima pravico, da tudi določi vojaški oddelek in da vojaškemu domu ime. Stroški takega doma so 700 do 1000 K, ker velik del oprave oskrbi vojnopomožni urad na Dunaju. Kranjska dežela se je že izjavila, da ustanovi štiri vojaške domove — naj temu zgledu slede javne korporacije in zasebniki, da dobe naši vrli vojaki čim več dobro urejenih, prijaznih domov. Naj daruje vsak, kolikor more. Namen našega Slovenskega odbora je, da skrbimo za stik naših rojakov z domovino in da povsod, koder se nahajajo slovenski oddelki, preskrbimo, da naši rojaki tudi v tujini dobe kos domovine. Darovi naj se pošiljajo na kranjsko deželno blagajno z označbo »Za vojaške domove«. Slovenski odbor na Kranjskem za vojaške domav-з: Dr. Anion Boaavent»Ha Jeglič, knez in škof. Dr., šiieieršič, deželni glavar, predsednik. Dr. Ivan Tavčar, župan stolnega mesta Ljubljane, podpredsednik. Dr. Vladislav Pegam, deželni odbornik, tajnik in blagajnik. Odborniki: Aston Belec, načelnik Kmečke županske zveze. — Ar:»toss Čadež, mestni katehet. Karel Dermastia, vodja Slov. trgovske šole. — Andrej Kalan, prelat in stolni kanonik. — Ivan Knez, predsednik trgovske in obrtne zbornice. — Ivan Kregar, predsednik Obrtno - pospeševalnega zavoda, — Dr. Evgen Lampe, deželni odbornik. — Ces. svetnik Gustav Pire, ravnatelj c. kr. kmetijske družbe. — Karel Pollak st., predsednik Kranjske deželne banke. — Ivan Samec, predsednik trgovskega premija. — Josip Šiška, stolni kanonik. —■ Ivan Šteie, urednik. — Dr. Karel Triller, deželni odbornik in podžupan ljubljanski. — Matija Zamida, ravnatelj dež. uradov. Pregled po svetu» Klic po državnem zboru. Na Dima- I ju se je dne 7. marca scšlo predsedst vo »Hrvatskoslovenskega kluba« in načel-gtxo »Češkega svaza<\ Oba kluba sta po svojih zastopnikih obravnavala o narodnostnih vprašanjih, ki jih hočejo Nemci razvozljati z uvedbo nemškega državnega jezika in sicer brez parla- ?! menta. Oba kluba sta izjavila, da tako enostranske rešitve ne in mogla sprejeli nikdar. — Edino mesto, kjer so smejo reševati imrodnopolitična vpra-šenja, jo državni zbor, »ki naj se takoj skliče.« Prva in najbolj pereča zadeva u s 1. iii potreba pa ni jezikovno vprašanje, ju*- nemški državni jezik, ampak preskrba z živili. Poglejte begunce,invalide, betežuike.; pečate se s.pi,%.krbo n:*Jbolj revnilj slpje.Vj •ki jih mori ne-zeosna. draginja. Tudi vlada je nodav-iM» izj.ayija, daje,to, vprašanje .najbolj poreče. ; • • ' :'•'■• Burne razprave v hrvatskem saboru. V zagrebški zbornici so te dni razpravljali o adresi, ki se pošlje kralju tterlu. Predložilo se je dvojno besedilo I'o adrese: eno je predložila hrvatsko-Mdteka koalicija, to je vladna skupina, (h'ügo pa manjšina, ki sestoji iz obeh pltrai pravaške in iz kmetslce stranke. H adresi, ki jo je vložila manjšina, se žoB, naj bi bil cesar ob nastopu svoje vtade z lastnoročnim pismom obvestil Uraitski sabor, kakor se je to zgodilo одаркети državnemu zboru. -Amerika odlaša in odlaša z napo-Yndjo vojske, mod tem so pa z naglico oberožuje. Wilson žoli vojsko; pravi pa, (Iti, »d kongresa ne bo zahteval, da se t»>a poverijo večja pooblastila, dokler o-ti»,-me sedanja ustava. Umevno jo, da Ш': mда-. .m I Ite^f Feldmaršal Conrad pl, Hoetzendorl, voditelj važnega vojnega podjetja, pritiskajo nanj osobito razni tovarnarji «mnicije, ki so si tokom te vojske ustvarili volika podjetja, pa jih vsled Ooilinorske vojske no morejo več izkoristili. Ako se bo vojskovala Amerika, bodo spet na konju in žoli dobičke. Pi-da se je ponudilo 39.000 tvrdk, ki bi v slučaju vojske nabavljale Ameriki za vojskovanje potrebni material. Amerika besni. Časopisje poroča o splošni novolji proti tistim senator-iom, ki so s-svojo obstrukcijo preprečili, da senat ni mogel sklepati o oboro-y-ttei trgovskih ladij. Volivci izjavljajo, di), no soglašajo s temi zastopniki. • Kitajska se .poda v vrtinec. Iz Pe-M»ga naznanjajo, da je vlada sklonila .['««trgati razmerje do Nemčije. Združite države severoamoriške in entontfi Pritiskajo na Kitajsko s tem, da so ob-tmbile kita jski vladi revizijo carinske-birifa in da bodo črtale odškodnino zaradi vstaje boksarjev v znesku 76 mi-wonov funtov proti 4% obrestim. Podpredsednik kitajske republike je izja-v da se Kitajska ne pridruži ententi, '»-н-več bo sledila zgledu Združenih držav. — Vsled nastopa Ivitajske .se pač bojno pogorišče, ne izpremeni; preskrbovala bo pa lahko svoje zaveznice 'z. delavnimi močmi. , ' Svetovna vojska. t» Kanonada na Krasu. — Naši uspehi ua Tirolskem. — Strah Italijanov pred M<1 maršalom Couradom. — V Karpatih naši osvojili mejno goro Magyaros. — Topniški ogenj na francoskem bojišču vedno linjši. — Uspehi podmorske vojne. VOJSKA Z ITALIJO, Na Krasu hud boj s topovi in z minami. Naša uradna poročila javljajo, da se razvija na Krasu vedno sdneje boj s topovi in z minami, Italijani zelo hudo obstreljujejo zlasti Kostanjevico, Pri Gorici leže naše postojanke 1200 do 1500 metrov pred mestom, Naši topovi mesto skoraj popolnoma FeldmJt. pl, Arz, novi načelnik generalnega štaba, obvladujejo. Vsak trenutek izbruhne lahko velikanska bitka. Strelni jarki obeh vojskujočih se strank so tako blizu, da je pehota vedno izpostavljena minam največjega kalibra. • Uspešni boji na Tirolskem. Nekaj dni se je poročalo z visokega tirolskega gorovja o ljutih bojih na gorovju Marmolata (3300 metrov visoko). Italijani poskušajo, da bi udrli čez Fleirnsko dolino v dolino Fassa. Edino, kar so Italijani pridobili v tem ozemlju, je, da so vdrli v prednje postojanke na Costabelli. Dva nova huda nočna napada so naši odbili. Italijanski strah pred Conradom, Ita-li janslf L т1 is U Pl; ejpri čp,n i,, da bo prejšnji nas nac"'"-1' *-------: i naš паб^рЉ §ener^ega,;sjaba Conrad nastopil sedal na italijanski fronti kot vrhovni poveljnik, Italijani ga opisujejo kot starega sovražnika Italije, ki je skupno s pokojnim prestolonaslednikom Franc Ferdinandom utrdil mejo Avstrije proti Italiji, Zato — pravijo italijanski listi — bo Conrad prevzel višje vodstvo avstrijske voiske v času, ko vse pričakuje odločilnih bojev, , RUSKO-ROMUNSKA FRONTA. Naš uspeh v Karpatih. Med dolinama Уz. in jrotus so avstrijske čete, l^atprha' so pridelj^ni tudi nemški ( oddelki,'naskočile sovražno utrjeno postojanko na mejnem grebenu Magyaros in jo osvojile. V naslednjih bojih so naši ujeli 10Ö0 npž, zaplenili 17 strojnih pušk, 5 metalcev min, enega metalca za granate in več drugega vojnega blaga. FRANCOSKO BOJIŠČE. Silna kanonada se razvija na francoskem bojišču, zlasti v Champagni. Grmenje topov je tako strahovito, da ga dobro slišijo v Pariz, kakor leta 1914 med bitka ob reki Marni. ч V Champagni napadajo Francozi zlasti orie nemške postojanke, ki so jih bili vzeli Nemci južno od Riponta, Večinoma so bili odbiti. Topovi še vedno grme. Vsa fronta v neki napetosti čaka na hude boje, ki se utegnejo razviti — morda v kratkem. Razočaranje Angležev ob Ankri, Kako so se Nemci ob reki Anker nenadoma umaknili, smo ie zadnjič poročali. Od tedaj postaja vedno bolj jasno, kako izvrstno potezo so s tem napravili. Angleži so bili že končali priprave in načrte za napad, Nemci so se jim pa naenkrat odtegnili ter jim vse načrte prekrižali. Ta dobra potezai je povzročila med Angleži veliko zmedo iu presenečenje. Nihče sedaj ne ve, kje so nove nemške postojanke. Angleške patrulje se večkrat kar naenkrat znajdejo sredi nemških postoiank, kjer jih Nemci kratko-malo polove. Ker so angleški oddelki hoteli zasledovati Nemce, so prišli na odprto polje, kjer ni dobrih kritij, kot so jih imeli orej. Nemci pa iz novih postojank obsip-Ijejo vse polje s puškinimi in topovskimi izstrelki, tako da imajo Angleži vsled tega občutne izgube. Nemški uspeh vzhodno od Može. Na vzhodnem bregu te reke je nemški napad na francoske postojanke popolnoma uspel, V širini 1500 metrov so Nemci udrli v sovražne jarke in jih obdržali Idjub francoskim protinanadom. Pri tem podjetju so Nemci ujeli skoro 600 mož in zaplenili 16 strojnih pušk. Našim sovražnikom radi poostrene podmorske vojne postaja vedno bolj vroče. Sicer nikakor ne smemo misliti, da bi mogli podmorski čolni zapreti popolnoma ves promet na morju in ves dovoz sovražnim državam. Tega ne morejo, ker vsake ladje ne opazijo, nekatere jim uidejo, druge pa plovejo v spremstvu več bojnih ladij. Pač pa so podvodniki s svojim delovanjem povzročili, da se je plovba po morju zelo omejila, kar zelo škoduje angleški plovbi in spravlja v negotovost splošno prehrano. Položaj za Angleže je resen, ker se je T^emcem posrečilo, da so povsod razpostavili svoje podvodnike; celo ob južnem delu Afrike potapljajo sovražne ladje. Iz vseh angleških pristanišč prihajajo uradna poročila, da je uvoz znatno nadel. Voznine za ladje so silno narastle. Nevtralne ladje 10 pa skoro popolnoma ustavile promet z A-nglijo. Italijane podmorska vojska tudi celo skrbi; sami priznavajo, da je vsak dan * večje pomanjkanje premoga in živil. 4 Plen po'dvodnikov je'bil'pretečem te-'den naznanjen v velikih številkah. Obilno žetev so imeli čolni-potapljači zlasti, v Sredozemskem morju. Tu so potopili 19 par-nikov in 10 jadrnic, skupno okrog 76.000 ton prostornine. Na Severnem morju je bil potopljen med drugimi tudi norveški parnik Gurre, ki je vozil na Angleško. Utonilo je okrog 19 ljudi, med njimi tudi 2 Američanki, Tedenske novice. Cesar in cesarica sta se 7, marca, z dvornim vlakom peljala v Budimpešto. Med spremstvom je tudi grof Czernin. Deželni odbor kranjski je dovolil dra-ginjske podpore deželnim uslužbencem-(tudi vpokojenim in vpokojenemu učitelj-stvu), užitninskemu osobju in deželnim cestarjem. Revnemu prebivalstvu v Ljubljani. Za prehrano revnih in stradajočih slojev v Ljubljani je dovolil deželni odbor 10.000 K podpore. Smrtna kosa. Dne 8. marca je umrl č. g. Janez Škrjanec, župnik v Vremah. Star je bil 72 let. V Vremah je župnikoval celih 28 let. Pogreb je bil v soboto ob 10. Mir duši! Skrbi sv. očeta. Papež sprejme vsako feto pred postnim časom rimske postne pridigarje. V razgovoru izpregovori tudi marsikaj takega, kar naj bi izvedel ves svet. Veliko pozornost so povzročile besede, ki jih je sv .-oče Benedikt XV, vpletel letos v svoj pozdravni nagovor. Papež se je sicer izogibal, da naravnost ni posegel ne v mirovno vprašanje, ne na bojne zadeve, kljub temu sta dva stavka taka, ki takorekoč kažeta bodoče pomenljive dogodke v Rimu, Glasita se: :>Oproščamo postne pridigarje že zdaj vsake odgovornosti za vse, kar bi se po njihovem odhodu iz Rima utegnilo krivičnega ali manj dovoljenega v svetem mestu zgoditi. Radi bi, da bi sc ne moglo reči — če bi se morali po Vel. noči pritoževati o kateremkoli zločinu ali sramotnem dejanju v Rimu — da postni pridigarji 1. 1917. niso že naprej te nesreče odklonili.« -f Slovenski odbor na Kranjskem za vojaške domove se je dne 6. marca t. 1. konstituiral in je izvolil za predsednika dr. Ivana Šustcršiča, deželnega glavarja, za podpredsednika dr. I v a n a T a v-č a r j a, župana ljubljanskega, za tajnika in blagajnika dr. Vladislava Pegana, deželnega odbornika. Delovni odbor bo sestavil deželni odbornik dr. E v g e n L a m-p e. Sedež odbora je v deželnem dvorcu, kamor se naj pošiljajo prispevki in koder se dobe nadaljne informacije v zadevi vojaških domov. Proslava kornega poveljnika. Prej Snji četrtek so imeli v Bohinjski Bistri-41 ei nenavadno slovesnost. Občinski odbor so jc poklonil novemu častnemu občanu g. pl. Rudolfu Stögfr-Steiner, kor-nemu poveljniku,, ki je prišel v Bistrico s svojim štabom in vojaško godbo. Pri sprejomu .je bil navzoč g. okr. glavar, domača duhovščina, uradništvo, šol. mladina. V dvorani je visokega gospoda pozdravil župnik g. Fr. Žvan.kot neustrašenega branitelja Bohinja. Nato sc mu jc poklonil občinski odbor. Eks-celenca .je nato slavil dobro ljudstvo Gorenjske, posebno še bistriške občine; med lepim govorom je pripel županu g. Fr. A rhu zaslužni križec. Visoko se Je povzpel. Naš rojak (iz Kamnika) sekci.jski svetnik v zunanjem ministrstvu dr. Ivo Šubel.j, je-dobil naslov in značaj dvornega in mini-sterialnega svetnika. Živino klati na domu — prepovedano. Dne 4. marca je izšla naredba deželne vlade za Kranjsko, ki pravi: Domači zakol goveje živine — izvzemši zakol v sili: — je prepovedan. Ta prepoved velja tudi za teleta vsake starosti. Zavodi, podjetja in kmetijski obrati zamorejo dobiti za poseb- Naš pesnik Vide. ne slučaje dovoljenje okrajnega glavarstva, da smejo govedo iz lastnega hleva ze, lastno uporabo zaklati. Pobiranje sena ustavljeno,;, Rckvi-riranje sena je vsled vladne odredbe v alpskih deželah deloma ustavljeno, delovna omejeno in znižano. -- Za izravnavo potrebnega sena in slame mod posestniki bodo skrbela okrajna glavarstva. Umrl jc 10. t. m. v Zagrebu po dolgi bolezni dr. Mile Starčcvič, poslancc in voditelj stranko prava. Dne 10. okt: 1Ö12 je bil v Ljubljani ter jo predsedoval takratnemu hrvatsl^o-slovcnskemu sestanku. Divjakov ne manjka. Dne 28. februarja je bila napadena na poti v Primskovo (pri Kranju) 211etna mladenka Ivana Rogelj, Neki Ant. Kotlušek ji je s silo vzel ročno torbico z denarjem in drugimi drobnarijami. Sedaj je zaprt in premišljuje svojo grešno drznost, 5. vojnega posojila je bilo podpisanega na Kranjskem okroglo 50 milijonöv krön, 10 milijonov več nego četrtega. Vojaške novice. ! Ljudski cesar. Naš cesar Karel je v ! teh kratkih mesecih vladanja pokazal, da ga preveva duh čilosti, odločnosti in samostojnosti. Prenovil je najvišje dvorne urade ter zbral okrog sebe za svetovalce može, katerih nazori se skladajo z duhom sedanjosti. Tudi na vodilnih vojaških in političnih mestih so se izvršile nepričakovane izpremembe. Imenovanje novih mož temelji na sposobnosti. Cesar Karel je v o-j a k , ki ljubi tudi najzadnjega moža v armadi. S posebnim vojnim poveljem je podal zopet dokaz svojega plemenitega srca: Odpravil je kazen privezovali j a pri vojakih. Mlademu cesarju se je upirala misel, da bi se na tak način kaznovali za prestopke ljudski sinovi, ki tvegajo kri in življenje za domovino. Za god. Vojaki pešpolka »Cesarjevič« pošiljamo z visokih tirolskih gora po širni naši ljubljeni domovini najiskrenejše čestitke za godovni dan vsem Joškom in Jožicam ter jih obenem najlepše pozdravljamo: Četovodja Založnik Ivan; desetniki: Steklasa Alojzij; Dolžan Ciril, Resman Jo-ško; poddesetniki: Kurent Ant., Zorman Mihael, Bezlaj Franc, Jenko Joško, Belaj Franc; infanteristi: Luskovec Ivan, Testin Peregrin, Belič Valentin in Vavpotič Emil. Šestič odlikovan. Slovenski stotnik v generalnem štabu g. A. I.okar — sin nad-učitelja Ivana Lokar — je dobil že šesto odlikovanje. Ima namreč dvojno avstrijsko, dvojno bolgarsko, eno nemško in eno turško odlikovanje. Junaštvo, Kadeta Oskarja Dostal (47, pešpolk) je zadela granata in ga dobesedno razmesarila. Ko mu "e vojni duhovnik podelil sv. zakramente za umirajoče, "ga je pogled trpečega reveža tako pretresel, da si ni mogel zadrževati solza. Kadet mu reče: »Zakaj jočete, ptečastni? Pa ja ne zaradi mene? Jokajte rajši zaradi mojih staršev, ki izgube edinega sina, Povejte jim, da sem bolečine voljno prenašal in da sem smrt rad sprejel, saj umrjem za domovino.« Kmalu nato je izdihnil. Upravičene so pritožbe, da vojakom poslane potrebščine in darila dostikrat ne pridejo v prave roke. Kje je krivda? Ljudje pritrgajo samim sebi, da bi postregli svojcem na fronti aH v zaledju, a poslano pride v tatinske roke. Bilo bi treba kontrole! Poveljnik v Pulju, Poveljništvo vojne luke v Pulju je 6. marca prevzel podad-miral Pavel Fiedler. Prepovedano dobaviti za armado. Najvišje vojno sodišče na Ruskem je odredilo, da se židje ne sinejo več udeleževati vojnih dobav. Velikanska razstrelba. Tovarna za | smodnik v kraju Bouchert na Francoskem j je šla v zrak. Pok in grom se je razlegal K> km daleč naokrog. Podrobnosti še niso t, znane. Iz malega naraste veliko. Od počet- L ka vojske do februarja t. 1. jo znašala | vsa izplačana preživnina svojcem v vo-1 jake poklicanih mož in mladeničev čez tri milijarde. Samo meseca januarja i 1917 je znašala vsa vzdrževalnina 170 * milijonov kron. Povišek na leto — č|! ho znašal, kakor se čujo, 20% — bo terjal novih 340 milijonov kron. Razne novice. Potreba večjih .postaj. V kratkem jo bodo pričela dela za razširjenje ko-toJvorov in postaj: Kranj, Škof ja Loka, Lcfjce, Podnart, Medvode, Vižmarje. Politični ogledi bodo v Vižmarjih in Medvodah 22., v Škofji Loki in Kranju 2-1., v Podnartu 27., v Lescah 29. marca. V trajen spomin. Vojaška poveljstva so po okr. glavarstvih poslala posameznim občinam zapiske odlikovanih vojakov. Občine bodo gotovo skr-liete, da se imena teh slavnih boriteljev za domovino na primeren način proslave in ohranijo v spomin poznim rodovom. Obleke za civilne osebe bo čedalje manj. Ne bo pomagalo drugega, kakor staro obleko krpati, predelavati in popravljati. Vlom. V avstrijskem konzulatu v Cu-rihu so bili tatovi, ki so odnesli okrog 50 tisoč kron v zlatu in več drugih dragocenosti, Iskali so gotovo tudi tajne papirje. Zločinci so pobegnili — tako se sodi — čez mejo. Stoletna begunka. V vurberškem gradu na Štajerskem je dne 3. marca praznovala stoletni rojstni dan begunka Angela1 Ilovič s Primorskega, V gradu je bila v Is namen cerkvena slovesnost z zahvalno pesmijo. Posestnik, češki plemenitaš groi Herberstein, je napravil slavljenki pa tudi drugim beguncem v gradu primerno gostijo, slavljenko pa obdaril tudi z denarjem. Draga nevtralnost. Švicarska vlada je izdala v tem vojskinem času za mobilizirano armado, ki čuva nevtralnost dežele, do t3. novembra lanskega leta 471 milijonov frankov. Za podporo civilnemu prebivalstvu je razdelila v istem času 233 milijonov frankov; skupno torej 704 milijone. Škoda vsled pomanjkanja prometnih sredstev — na Francoskem znaša že več kol 5 milijard frankov. Tako n. pr. je ob- ; ležalo v nekem pristanišču 6 milijonov vreč ovsa, ki je skalil in se pokvaril. t Grof Zeppelin. Dne 8. marca je na pljučnici umrl znani nemški grof Zeppelin, graditelj velikih vodljivih zrakoplovov. 5000 milijonov dolarjev brezobrestnega posojila so ponudile ameriške velike banke Wilsonu. _ __ Nevaren zaslužek. Poostrena podmor-ska vojska daje mornarjem priliko, da si 1 zaslužijo velikanske vsote. Neka danska * družba je ponudila mornarjem za pot v ' Anglijo po 2000 K, za pot do francoskega mesta Bordo pa po 5000 K. Vsakdo se bo ciobro premislil, preden sprejme tako ponudbo, ki se je drži smrt. — Uvoz v Anglijo je padel februarja za tretjino. Zanimivo, Umrli japonski cesar je v svoji oporoki naročil, naj japonski prebi-va'c> spoštujejo nebeškega Kralja kristja-i nov, ter naj ohranijo mir z Nemčijo in Se-I verno Ameriko. Toda — v zadnjem času je zi. to marsikomu otemnilo oko in pokvarilo srce. Japonska zasluži ogromne svote, S ko prodaja rnunicijo in blago. Zraven pa gcmi dalj vojska traja, tem bolj bosta oslabeli Rusija in Anglija — naravni nasprot-r''ci Japana. Dopisi. Črnuče. Pred nekaj dnevi je neznan tat odpeljal izpred koVačnice Podborštom. pri Črkiučah dvokolesen ročen voziček. Najbrž je šel z njim naprej po Dunajski cesti. Ako bi kdo tak voziček prodaial, naj še naznani županstvu na Črnučah. Vel. Gaber. Neizprosna smrt je zahtevala zopet žrtev; ugrabila nam je 7. t. m. g. Marijo Hribar, p, d. Jerajevo mamo v Vel. Gabru. Pokojna je bila globokoverna delovna skrbna in zelo darežljiva. Če si jo prosil za ta ali oni dobrodelni namen, se je odrezala hitro z desetakom. Kot mlinarica je kaj radr mnogim kruh delila. Ljubi Bog naj ji dobro delo plača z večnim veseljem! Iz Krope. 11. t. m. je bil občni zbo- tukajšnje hranilnice, ki je imela preteklo leto 315.273 K 97 vin. prometa, za naš mali kraj naravnost velikanska vsota. Stanje hranilnih vlog 1. 1. 53.864 K 17 v.; dvignilo se je pa 32.791 K 31 vin. Vseh hranilnih vlog imamo pa 119.239 K 05 vin.; seveda nas pri tem močno podpira okolica. Rez. zaklad znaša 3101 K 27 vin. — Vojsko zelo čutimo posebno v pomanjkanju in silni draginji najpotrebnejših živil. Denarja bi bilo dovolj, ker imajo delavci dosti dela za vojsko in vojake, pa tudi precej ..aslužka, dasi je začelo zadnji čas primanjkovati koksa in premoga. Draginja in pomanjkanje nas tareta že zdaj, kaj bo šele spomladi, ko ne bo ne zabele, ne koruze, ne krompirja, ne moke! Kaj bo? Smrt, ki se že sedaj oglaša, bolj kot ponavadi. — Na vojsko je odšlo do sedaj 93 mož in mladeničev. Od teh jih je nekaj na bojiščih, nekaj ujetih, nekaj v bolnišnicah, nekaj doma nesposobnih za boj, 11 jih je pa umrlo deloma na boiiščih, deloma v bolnišnicah, in sicer: 1. Janez Bertoncelj, umrl na Ogrskem v bolnišnici, 2. Janez Bertoncelj, umrl na laškem bojišču; 3. Franc Jelene, umrl v ruskem ujetništvu; 4, Kavčič Jakob, umrl v bolnišnici v Mariboru; 5. Kokosar Silvester, umrl na Dunaju; 6. Pogačnik Jakob, umrl na Ogrskem; 7. Praprotnik Franc, umrl na laškem bojišču; 8. Šolar Zdravko, umrl na laškem bojišču, 9. Šolar Gregor, umrl na laškem bojišču; 10. Vidic Jakob, umrl v bolnišnici, in 11. Škriba Vincenc, umrl na Snškem bojišču. — »Domoljuba« je naročenega ped skupnim zavitkom pri nas 21 iztisov. »Slovenčevih« naročnikov je 9; proda se pa vsak dan po 10, ob nedeljah pa od 50 do 60 izvodov, pa jih še velikokrat zmanjka. »De-toljuba« prihaja 50 iztisov. Pri Mohorjevi družbi smo pa letos poskočili vsled dobre agitacije od družine do družine za 43 udov, tako da šteje letos naša revna delavska župnija (620 oseb) 105 udov, kakor primeroma malokatera župnija na Gorenjskem. 3 Koroške Bele n« Gorenjskem. Vojska zahteva vedno novih žrtev. V Rešici na Ogrskem ob romunski meji je bil 4. t. m. od električnega toka ubit Martin Kavčič, zemljiški posestnik in tovarniški uslužbcnec na Koroški Beli. V začetku vojske je služil kot topničar v Pulju; od tam so ga poslali na laško fronto, odkoder je bil prestavljen v tovarno za železne izdelke v Rešico. Laške granate ga niso uničile, д v zaledju ga je nesreča pahnila v smrt. Umrli je bi! vrl mpž. Bil je občinski svetovalec, predsednik izobraž. društva, načelnik domačih Orlov in razumen gospodar. V prostih urah se je mnogo pečal z branjem koristnih časnikov in knjig in se je tako za svoje razmere v izobrazbi visoko povzpel. Čislali smo ga kot nadarjenega govornika, požrtvovalnega društvenika in za vse dobro vnetega moža. Zato je .njegova smrt za naše društveno gibanje bridek' udarec, fie hujši udarec je pa za njegove 3 nedoiastle otročiče,' ki s6 pred dobrim pol letom izgubili tudi mater. Rajni je bil odločno verskega mišljenja, za kar inu bo Bog gotovo obilen plačnik v večnosti. V svojih pismih je izraževal vedno neko žalostno slutnjo, da se ne povrne več domov; in žalibog, zgodilo se je tako. Daleč od svoje domovine počiva v tuji zemlji, a mi njegovi prijatelji in znanci mu hočemo ohraniti blag in hvaležen spomin. Za vojake. Po sporočilih vojaških duhovnikov je treba še bolj ko doslej skrbeti vojakom za b e r i v o. Vojaki to sami čutijo in naravnost prosijo. Tudi, če bi se upanje na bližnji mir kmalu ure- sničilo, bi bila še velika potreba, inva-Iidi pa bodo še po vojski dolgo potreb« „ ni požrtvovalne pomoči. Res se je sto*» rilo že neverjetno velike? a zdaj mora pomagati še organizirano delo« Zato se je osnoval v Ljubljani pri kn. šk. ordinariatu »odbor za voja^ š k o b e r i v o«. Ta lx> knjige in denar za knjige sprejemal, pošiljatve glede primernosti kar najbolje sortiral in po-šiljal vojnim kuratom. Dunajski centrali za vojaško beri-, vo (Zentralstelle für Soldatenlektüre), ki je doslej veliko razdala tudi sloven« skim fantom, ne nameravamo dela od-i vzeti. Prosimo, naj nadaljuje svoje den lo in priporočamo jo Slovencem v nadaljnjo podporo, ker se pri nji oglašajo za pomoč slovenskim fantom tuji kura ti, ki bodo za nas komaj izvedeli. Ljubljanski odbor hoče le nanovo zbujati darežljivost in s primernim izbira-: njem knjig v višji meri ustreči našim vojakom. Obračamo se torej do rodoljubov, zlasti do duhovnikov, in lepo prosimo i a) Vsak preglej svojo k j 1 ž-i n i c o in odberi to, kar bi b i J o z a vojake koristno. Ni treba pošiljati knjig, ki niso pri-i merne za moške, ali ki so sploh brez vrednosti. Mohorskih knjig imajo vojaki zadosti, le kako tako knjigo izmed mohorskih še pošljite, ki je bolj zanimiva, ali večje koristi, da jo ljudje tudi po večkrat, radi bero. — Molitvenikov vojaki še vedno prosijo; po bolnišnicah imajo radi tudi večje molitvenike. Tudi nevezani bodo dobri, umazani pa nikakor ne bi bili umestni. Prosimo velikodušnosti. Darujte tudi knjige, ki so vam ljube, če jih le morete utrpeti. Nikoli ne bodo storile boljše ko zdaj. Kdor se zmisli na običajno usodo knjig po lastnikovi smrti, lio še vesel, da jih zdaj tako dobro porabi. Praznina v knjižnih omarah, ki nastane po vaših darovih, vam bo dajala sladko zavest, da ste knjige obrnili narodu v najboljšo korist. Pri razdeljevanju knjig bo odbor skrbel, da pridejo knjige večje vrednosti na tako kraje, kjer bodo ustregle prav mnogim čitatcljem. b) Agitirajte tudi pri drugih rodoljubih, ki imajo kaj boljših knjig. Po mestih in trpi)j se navadilo lahko dobe gospodične, ki z agitacijo veliko dosežejo, Kdor ne more dati nobene knjige, naj bi po možnosti kaj prispeval v denarju. c) Vojaki, kateri so posamezno razkropljeni po d r u g o r o d -n i h polkih, so najbolj zapuščeni, a zanje bo ljubljanski odbor komaj zvedel. Zato prosimo duhovne pastirje, poizvedujte po takih vojakih in naročajte domačim, da. naj jim pošljejo od časa do časa kako knjigo. Za molitvenike se ljudje navadno sami spomnijo; naročite jim gotovo še mariborsko bro-šurieo »Nedeljski evange}ji«. Po dosedanjih skušnjah so vojakom jako priljubljeni časopisi »Domoljub«, »Straža«, »Mir«, »Dolenjske Novice«, enega 6> Stran 126 teh časopisov bi laliko naročili skoro vsakemu. Časopis se naroči najbolje za * celo leto, vojak sam pa upravništvu pošilja nove adrese, kadar izpremeni Јцрај, Gospode duhovne pastirje prosimo, naj nabrane darove kar sami po-žljejo posameznim domačim vojakom, kadar vedo, da jim bodo Ustregli in koristili. Ne odložite te prošnje brez sklepa, da jo uslišite. Zamislite se v dušo trpečih vojakov in v njih hrepenenje po , domu; s kakšnimi čustvi bodo ti možje po končani vojski presojali neskrbnost v domovini. Zdaj jim moremo trpljenje olajševati in mnogo koristiti, ne zamudimo izrednega časa, ki se nc povrne. »Odbor za vojaško bcrivo« pri kn. šk, ordinariatu v Ljubljani, dne 27. februarja 1917. Prošnja za milodare za po polresti osko-dovanim krajem v Krškem okraju. Dne 29. jan. t. 1. je poškodoval strašen potres na Čatežu, v Krškivasi in v okolici nad 500 hiš in gospodarskih poslopij, dalje tudi župni cerkvi in šolski poslopji na Čatežu in v Cerkljah in dve podružnici. Škode je nad 3 milijone kron in beda nepopisna, ker je večina stanovališč le za siio porabna. Zdatna pomoč za te bedne stanovalce je nujno potrebna, ker jim bo šele potem možno sezidati oziroma popraviti si svoja poslopja. Da se olajša po potresu oškodovanim se je konstituiral pomožni odbor, ki prosi »a milodare za one, ki jih je obiskal ta »itrašni potres, Milodari naj se blagovolijo poslati kar naravnost na naslov c. kr, okr. glavarstva v Krškem, ki vodi potresno akcijo. Pomožni odbor za po potresu oškodovane kraje v političnem okraju Krško, dne 6. marca 1917, Predsednik: Svetec Pavel, vodja okr. glavarstva v Krškem. Odborniki: Ajster Jožef, župan; Gabrič Anton, župnik v Cerkljah; Komočar Martin, župan; Zorko Franc, župnik na Čatežu; Schweiger Franc, dekan v Leskovcu; Golob Ivan, posestnik; Gregorič Franc, posestnik; Kurent Alojzij, župnik; dr, Pfeifer Viljem, c. kr, vladni koncipist; dr. Pučko Jurij, c. kr. notar in Stiasny Ljudevit, c. kr. okr. šol. nadzornik v Krškem. Gospodarske stvari. Gospodarski in tržni pregled. Kako bo z žitom. V zadnjih tednih bo izračunali, koliko se je lani pridelalo žita na severni polobli zemlje. Pšenice je bilo 674.407 milijon. q., t. j. 75% žetve 1915; rži 251.202 milijon. (95'2'Ä), Ječmena 223.267 milijon, g. (907%). ovsa 158.392 milij. g. (80'6%), turščice 697.128 6« milij. g. Argentinijaj je imela 21.163 milij. g. pšenice, t. j. 44'8%, torej niti polovico žetve prejšnjega leta; ovsa 4.878 milij. g. ali 44'6%. V Avstraliji se je pa precej več naželo, kakor prejšnje leto; a v Ameriki 110 milij. g. pšenice manj, kakor 1915. Če te številke malo pomislimo, nam bo jasno, da bo po vojski žita zelo manjkalo. Vsi bodo hoteli kupiti; plačali bodo vse drugačne cene, kakor so zdaj. Žito, ki največ da. Iz tega pa spoznamo svojo dolžnost, da sejemo tisto žito, ki največ rodi. Tako žito je tur-ščica, če se prav obdela. Sadite letos kolikor mogoče veliko turščice. Po Dolenjskem uspeva debela turščica tudi po rdeči detelji. Navadno se turščica sadi, kar je bolj priporočljivo kakor sejanje, okoli sv. Jurija. Zemlja je takrat še mrzla; koruza prezgodaj sajena, ostane slabotna. Veliko zgodnje turščice vrane pobero. Najboljši čas je po sv. Florijanu. Turščici se mora dobro pognojiti. Ljubi kalijevo sol, žlindro in gnojnico. Orji prav globoko. Če ni gnoja, da turščica te slab pridelek. Med koruzo posej veliko fižola in buč. Pö pesi da gotovo največ na istem prostoru turščica. — Za pitanje prešičev je koruza najboljša krma. Po mestih se jim je pa tako prist.udila, da imajo vsako žito, še oves rajši, kakor ubogo koruzo. — Lani so vzeli iz 10.000 vagonov romunske turščice kali in so iz nje napravili 1200 vagonov olja. Z romunsko vojsko je zmanjkalo turščice. Toda zdaj je imajo gotovo zopet zadosti. Dobili smo vprašanje, kako naj se gnoji s kalijevo soljo pesi in pšenici. Kalijevo sol napravijo tovarne na Nemškem, kjer edino se ta sol koplje, iz kainita. V sebi ima do 42% kalija, ki ga vse rastline za rast zelo potrebujejo. Nekaj je pri nas glinastih njiv, ki imajo zadosti kalija v sebi, splošno ga pa njivam primanjkuje. To gnojilo je prav hudo, saj ima 100 kg kalijeve soli toliko kalija, kolikor 28 mernikov dobrega bukovega pepela. Nevarno je torej to sol posejati po brazdah, ker zna zamoriti mlado poganke male rastline. Navadno se potrosi 3—4 tedne pred oranjem po njivi, da ju dež raztopi in v rušnjo spravi. — Poskusil sein pri pesi tudi že po brazdi sejati kalijevo sol in jo dobro zabranal. Sponeslo se je, učinek je bil dober. Ali se sme spomladi gnojiti s kalijevo soljo pšenici? Če jo precej potreseš in pozneje dobro zabranaš, ti bo gotovo koristila. Priporočali so nam za krmo prešičev neko zelišče matodor, s katerim se lahko preredi še enkrat toliko prešičev, kakor so jih do sedaj redili. Kaj je s tem? Ta matodor imenujejo drugod komfre. Nekateri so poskusili z njim svojo srečo; obnesel se je le red-koma. Najbolj ga hvalijo oni, ki ga prodajajo. Pravijo, da je z vsakim svetom zadovoljen. Listi, ki se celo leto režejo, so tudi za zajce in perutnino. Če kdo poskusi saditi to rastlino rta kako zapuščeno melino, ima prav. — Gotovo nam pa matodor ne bo dal za živali isto krme, kakor lucerna ali pesa. — Poročilo iz skupščine »Zveze ogrskih kmetov«. List »Reich s po s t« poroča v št. 95. po »Budapesti Hirlap«, zakaj živil primanjkuje in zakaj so živila tako draga: Na Ogrskem so mali in srednji kmetje osnovali »Zvezo ogrskih kmetov« in se ločili od velike kmet. družbe; ker je vlada bolj gledala na korist bank, kakor na prospeh kmetijstva. Imeli so skupščino, kjer je predsedoval bivši poljedelski minister Da-ranyi. Ta se je čudil, da vlada na shod ni poslala svojih zastopnikov. »Vlada ji' odločna le proti kmetu in malemu ken-sumentu, proti kartelom pa, ki cene navijajo, in velikim podjetnikom jo zapusti pogum. Za obrtne izdelke ni najvišjih cen (Tisa je izjavil, da jih je nemogoče vpeljati); le za kmečke pridelke so najvišje cene, čeprav kmetijstvo mnogo reči neobhodno potrebuje. Dolžnost vlade je, gledat^na gospodarstva. Napačno je torej storila, če je to važno delo izročila domačim in tujim bankam.« - Drugi govorniki so se pritoževali o postopanju vlade. Kmetu vzamejo njegov pridelek. Če pa rabi seme, mora grozne cene plačati. Visoke сене obrtnih izdelkov, za katere ni najvišjih, cen, zelo ogrožajo kmetijsko pridelovanje. Velika razlika med cenami žita iu moke se ne da opravičiti. Velikanski dobiček mlinarjev se bi moral razdeliti med kmete in konsumente. Ravno taka razlika je meil cenami turščice in cenami prešičev. Tudi ta dobiček, ki ga spravijo zdaj ravnatelji velikih p i tališč, bi se moral razdeliti med kmete in konsumente. Strogo naj nadzorujejo tovarne in uradno naj se določijo cene njih izdelkom po resničnih stroških. Kar se vzame kmetu, naj se da naravnost vojni upravi, ne pa raznim podjetjem. Poslanec Gaal je pravil, da so imele banke 1. 1915./16., ko je bila mast po IS do 20 K, skoro vse prešiče v svojih rokah. Ko so pa. prešiče z velikim dobičkom prodale, so prišlo najvišje cene. Zdaj kmetje niso hoteli prešičev prodati. Začeli so jih spodbujati, naj se. lotijo pitanja, saj jim bodo turščico pustili in še drugo dali. Ko so začeli pitati, so turščico rekvirirali. Kmetje se morali na pol izpitane prešiče za slepo ceno prodati. Poslanec ve, da so njegove prešiče dali velikemu podjetniku v Steinbruck, ki je dobil zadosti turščice, da je vse izpital. — Konoplje sol morali kmetje oddati 1 slot za 300 K, ko so plačali za vlakno iz manile po 1200 kron. Kmetu niso privoščili prireje-Vzeli »o mu prešiče in jih pitali s tur ščico, ki so jo rekvirirali. Manfredu Weiss pa plača vlada milijone za reč, ki bi jo sama lahko pridelovala. Ogrski mlini računijo 10% za zaslužek in 4% $ za izprašenje. Budimpeštanski mlin, ki iznielje na dan 140 vagonov, lahko na j dan 14 vagonov žita spravi in proda z« I poljubno ceno. Slike in črtice z bojišč. Pismo iz Galicije. (Piše poročnik Jože Barle.) Bojno polje, dne 27. 2, 17. Lepi časi v rezervi so minili. Zopet sedim v majhni podzemeljski izbici ob mali železni pečici. Pridelili so me novi lcompaniji; včeraj sem s svojim slugo »ajnrikal« v linijo. Komaj som bil vstopil v odkazano mi izbico, je že za-grmelo in počilo prav poleg moje nove »vile« in — okno, oziroma bolje okence je bilo v koscih. Moj sluga jo prav pristno po štajersko rentačil »nad rusko sodrgo«; jaz sem se pa bolj tiho, po kranjsko, zahvaljeval za »pozdrave iz daljave«. Takoj je moral ordonanc zasesti konja in odjezditi k pionirjem za novo okno. Pri novi kompaniji sem našel »ljubega« znanca, s katerim sva se bila ločila pred dvema mesecema. Ta moj ljubi znanec je »kompanijski navilia-nec«, »frajtar« Miško. Pozna ga tukaj vse, ker »frajtar« Miško je povsod zraven — kjer ga treba ni. Če kdo v službi zaspi, če se kdo v službi napije — kdo je bil? »Frajtar« Miško! — Kjer je kaj narobe — gotovo je zraven »frajtar« Miško. Včeraj zvečer sem sedel v svoji sobici in premišljeval o minljivosti vsega posvetnega, namreč o razbitem oknu, ko nekdo potrka. — »Noter!« Med vrat,i se pokažejo mogočni brki »frajtarja« Miška. »Grom te ubio, Miške, kako ti docl-ješ ovamo?« »Kazali su mi momci, da ste Vi do-šli; —• moram, da Vas pozdravim!« Moral sem mu dati roko, če ne, bi bil »užaljen«. Od zadovoljnega ponosa se je smejal prav do ušes in si s svojo lopatasto roko gladil mogočne brke. — Hipoma so njegove oči obtičale nekje pocl stropom. Gori na polici sem imel namreč steklenico »staranega« konjaka. Takoj sem uganil, kam merijo njegovi pogledi. — Naredil sem se nevednega. »Što tražiš, Miško?« »E.j, gospodine poručnik, slabo je u ratu, vrlo teško, i zima, zima, užasna zima!« — Miško je velik diplomat; dal sem inu merico in nato še eno — »pokusiti«. Ko je odhajal, sem ga opomnil: »Miško, pazi — rekao sam ti več — kad se opiješ, dam te dva sata obesiti —-« »Neču se opiti, neču se,« mi je zatrjeval že med vrati. Miško je v resnici moj prijatelj, dal bi si iztrgati dušo iz telesa zame — in tako vsi moji »momci«! — Bojišče zbliža vse! Oni ne morejo biti brez Weite, jaz ne brez njih.--- Iz Romunije. Ko je bila napovedana vojska z Romunijo, smo bili prestavljeni tudi у11 «a novo bojišče. V večjem trgu na oedmograškem smo izstopili — ter čez nekaj ur odmarširali proti kraju, odkoder je bilo slišati gromenj.e topov; naša smer Je šla na visoke gore! Potov po gorah smo bili že preje navajeni, a tukaj je bilo vse težavne,jše: nikjer nobene steze, večkrat smo morali sekati gosto grmovje, da smo prišli skozi. Hudo je bilo' zlasti za naše topničarje, ki so na te strmine vlekli topove po vrveh! Tretji dan smo prišli do določenih postojank. Sovražnik je bil še višje na grebenu gore. Dopoldne je prišlo povelje, da moramo to visočmo do večera, naskočiti in zasesti. Komaj par ur, pa smo bili gospodarji te gore. Noč je bila neprijetna; pihala je burja s snegom! Drugi dan smo imeli že yrosto pot tlo malega mesta! Ljudje so bili veseli, da smo odgnali neprijetnega gosta; dali so nam kruha, vina in cigaret! V mestu je bilo zelo opustošeno, trgovine izpraznjene; sovražnik je odnesel s seboj tudi mnogo pohištva! Čez teden dni smo prišli v prvo vas na sovražnih tleh. Tu ni bilo videti nobenega znaka vojne. Vsega dosti: polno-žita, živine, sadja ! Civilni ljudje, so. se nas. prestrašili tem bolj, ker so bili z nami Bošnjaki; imeli so jih namreč za Turke! Za vasjo smo naleteli na sovražnika. Hotel je večkrat napadati, a se mu ni nič posrečilo; bil je vselej vržen nazaj! Tako smo prišli bolj do gostih vasij. Povsod so nas na videz pozdravljali ter poveličevali Avstrijce! Na vsaki hiši je visela bela zastavica v znamenje, da se rado-voljno vdajo, moški in ženske so imeli na rokavih bele trakove! V teh krajih pridelujejo največ koruzo in sadja. Iz sliv varijo žganje, kajti v vsaki hiši je bil sodček s slivovko! Hrana jim ,;o polenta s čebulo in papriko! Kave in čaja tu ne poznajo. Z goratih krajev smo prišli zatem да rodovitne ravnine. Zaprek je bilo dosti, večkrat smo morali bresti vode, kajti mostovi so bili vsi razdrti! Hudih bojev ravno ni bilo; večkrat smo zaropotali s strojnicami, pa so se podale kar cele stotnije, večinoma so pa bežali v največjem neredu! Večkrat jim je naša konjenica zaprla pot, ter tako zabrala celi tren, kar je bilo tem lažje, ker so vozili svoj tren z voli! Prišli smo do mesta V. Tu je bilo vso napolnjeno z živili, namenjenimi za vojaštvo. Za kadilce je bilo izborno preskrbljeno; večkrat smo napolnili svoje nahrbtnike z najboljšimi cigaretami! Prekorakali smo do zdaj že vso Romunijo. Proti koncu smo zadeli na romunskega zaveznika »kosmatinca«. Prišel je pomagat v zadnjih zdihljajih, а prepozno. Konečno smo dospeli do obširnih vinogradov in do polnih kleti vina. Zima je bila proti koncu bolj ostra; zakopali smo se ob kraju večje reke, na drugi strani pa naš sovražnik. Bojev zdaj ravno ni; samo topovi se včasih oglase ter naznanjajo, da nas še ni zima vzela! Janez Jemec, III. oddelek strojnih puštf. I Mamici za god. V tretje že obhajaš god, kar od zemlje je prostane zginil mir, in boj povsod žalost trosi, seka rane. K tebi, mati, vedno je misel moja v vas hodila; s tabo bilo je srce, ko se vojna je razvila Z mano bila si povsod, v boje v duhu šla ognjene; sprejmi tudi zdaj od tod še pozdrave preiskrene. Prošnjo tvojo ljubi Bog naj usliši, in popelje skoraj me v domači log, kjer zavlada spet veselje. Korporal Ivo, ggplf Listek jfljj Zvonarjeva hči. (Povest. — Spisala E, Miller. — Priredil Fr. Steržaj.) (Dalje.) Rozika je povesila glavo. »No, ali veš še za katere? Naglo si utihnila« je rezko pristavila mati. Bolehno ženo je silno žalostilo in jezilo vse to in ni mogla zäpopasti, cla je lastna njena hči tako ravnodušno. Ali nima hči prav' nič njenega verskega čuta v sebi? Odkod to, da je tako po-: vršna in lahkomišljena sicer tako dobra deklica? Večkrat jo je prevzela taka jeza in nejevolja, da bi bila Boziko najrajše zgrabila za rameni, jo stresla ter zavpila: »Zbudi se in poglej kam drviš! Stoj! Sicer si izgubljena!« In vendar tega ni storila; sesedla se je navadno na stol in položila desnico na svoje utripajoče, razburjeno srce ter umolknila. Nekak čut, podoben sovraštvu do zaslepljene hčere se ji je dvigal v notranjosti — pa zopet bolest, obup, ker ni našla rešilne poti. Prav dobro jo čutila, da bo to njena smrt, pa še % zadnjim izdihljajem bo dejala: »Ne, ne! Toliko ljubezni in spoštovanja do materine želje boš še imela, da se ne boš proti moji volji poročila z luteranom.« Rozika je tiho plakala — naposled pa dejala trpko: »Bog ve, če bova imela kaj otrok!« Mati pa se je zadrla nad njo: »No Še tega se je manjkalo! Ali je to govorjenje za poštenega katoličana o zvezi, ki jo je Bog postavil za to, da. se ohrani človeški rod? Seveda z otrokom pride v mešanem zakonu na vrsto tudi vprašanje, ali bo otrok katoliški ali luter-ski, — pa je mesto božjega blagoslova — nesreča! O, Roža, Roza! — jc vzdili-nila mati; »katerikoli mešani zakon pogledaš, ne najdeš drugega kot križe 62 in trpljenje. Luterski pastorji, .ki jim je j*»* kaj za njihovo,vero, se ne branijo zastonj mešanibžakonov-. Saj vedo iz iz-' kušnje, da prihaja iz njih sftmo prepir U in nesreča.« »Henrik in jaz pa svä prepričana, da ho bo tako. Pa če bo, saj bova morala sama nositi.« »Če misliš, da mi je vseeno, je-li moj otrok srečen ali nesrečen, moji vnuki katoliški ali luterski, potem lahko praviš, da bosta sama nosila. Pojdi mi no! Dokler bom živa ne bo konca tega vojskovanja.« Molče sta opravljali svoje delo zamišljeni v težke skrbi. Nekako odleglo .je Roziki, ko je odšla v svojo sobico, da s solzami izbriše mučne skrbi. Tam v spalnici očetovi pa še več ur ni bilo miru. Oče in mati sta se resno razgovarjala. Mati ni nikakor mogla odnehati od svojega, mnenja: »Ne morem in ne morem odnehati, oče, pa če bi imel Henrik milijone za doto in hi bil najizbomejši zvonar. Nič ne bo dobrega iz tega in moje edino dekle bo nesrečno in ž.njo vred mi vsi, pa Henriku tudi ne bo v blagoslov. V zakonu je toliko različnih mnenj in vsa prinašajo zoprnosti. Kako more pač pameten človek skleniti zakon s človekom, ki je druge vere in drugače vzgojen?« On pa jo je tolažil: »Mati, saj vem, da imaš prav, pa vendar si preveč črnogledna. Midva sva oba ene vere, pa sva se le večkrat pričkala. Tako na primer v nedeljo zjutraj, ko bi bil rajši ostal v postelji, kakor šel v cerkev, ker sem v soboto zvečer predolgo delal.« Ona pa je vzdihnila: »Da, da! Vi moški ste vsi bolj površni v verskih rečeh, kakor me, pa je treba vedno dregati in priganjati. Žena pokaže, da ljubi moža s tem, da ga priganja k izpolnjevanju verskih dolžnosti.« »Rozika si ne žene vsega tako hudo k srcu kakor ti, mati; Henrik je pa tudi resnoben, značajen mož. Sam bo šel svojo pot, pa bo pustil tudi ženi, da ho šla svojo. Držal se bo svoje vere, ne da bi njej branil storiti isto. Je pa strokovnjak v zvonarstvu, da mu ga za Jo-žetom ni para. S tem, da. se pridruži nam, ho velike koristi za nas. Živimo tu v enakopravni deželi z luterani in kakor ti je znano, moj rajni oče niso vlili nobenega zvona za luterske cerkve v vseh petdesetih lotih, odkar imamo livarno. Če pa se Henrik priženi k nam, bo tudi tukaj drugače. Treba ho razširiti livarno in hišo za naše otroke.« Utrujeno in žalostno je prekinila žena njegovo mrzlo modrovanje: »Ne zastopim te, oče! Ali nimaš prav nič razsodnosti? Ali ti naša sveta vera ni nič mar? Kaj pa pomagajo kupi denarja, če. ni v družini božjega blagoslova? In v mešanih zakonih je doma1 razprtija, — pa najini vnuki luterani? Ne, ne! Ne morem in ne pustim! Rajši naj se uniči vsa obrt in Rozika rajši umrje..,« Uboga žena je v stiski zaplakala. Njeno že leta bolno srce ji je burno utripalo v prsih tako, da je morala se-62 sti in je komaj lovila sapo. Naglo si je odvezala ruto za vratom. Mož, ji je hitel ha pomoč in"jo proseč tolažil: AUmiri se, mati, saj se bo morebiti drugače obrnilo. Henrik bo ostal vseeno v obrti, če tudi ne vzame Rozike.« »Kako moreš tako govoriti, oče?« ga žena naglo prekine. »To bi bila ve-dna nevarnost za oba mlada človeka. Ta stvar se mora končati. Rozika naj gre z doma, če bo pomočnik ostal. Poslala jo bom k svoji sestri Rezki, kjer ni protestantov. Tam bo sčasoma pozabila na Henrika.« Utrujena se je naslonila na pisano blazino. Mesec je obseval njeno smrtno-utrujeno, preplašeno obličje. Zvonar se je ozrl na svojo ženo in strah za njeno življenje mu je stiskal srce. »Vse naj se naredi tako, kakor želiš, Marija. Samo pri tem os-tanem, da stopi Henrik v naše podjetje. Zadevo z „Roziko uredi ti sama, ne bom ti metal .kamenja na pot,« je dejal in pristavil mehko: »Samo pretrda ne bodi z otrokom, saj ji je že tako hudo dovolj.« Mesec je izginil za mestnim obzidjem. Črnotemna noč je legla'na zvonar-jevo hišo. Težko ženino dihanje je postajalo vedno tišje. — Prvi jutranji solnčni žarek je posvetil na sklenjeni roki, pohitel proti obrazu in se čudil blagodejnemu miru, ki je ublažil to, včeraj tako mukopolno obličje. Ena sama noč je izbrisala vso zemeljsko muko iz potrtega materinskega obličja. Krik in glasen jok se je razlegal po hiši in dvorišču, ko je beli dan naznanil očetu, sinu in hčeri gospodinjino in materino smrt... (Dalje.) Izpirajmo vrat s Fellerjevim bol lajšajočim rastlinskim «senčnim fluidom z zn. Elsn-fluid in masirajmo tudi zunanje s tem preizkušenim lajšal-cem bolečin. To je najboljše prolisredslvo proti prchlajenjem in bolečinam vratu. Predvoino cene: 12 steklenic tega izbornega domačega sredstva pošlje franko za le 6 kron lekarnar E. V. Feiler, Stubica, Elsatrg št. 16 (Hrvatsko). Istotam se naročajo tudi Felllerjeve milo dvajajoče Rhabarbara-kroglice z zn. »Elsa-kroglice«. 6 škatelj franko stane le 4 K 40 vin. Dvoje neobhodno potrebnih domačih sredstev, ki ju odlikuje nad stotisoče zahvalnih in zdravniških priporočil. (va) Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4'/4% brez kakega odbitka. ШШ ure od 8. zjutraj le i. popoldne. Glej Inserat! Tedenska pratika. Petek, 16. marca: Sv. Hilarij & Tacijan, muč, — Sr. Heribert, škof, Sobota, 17. marca: Sv. Patrik, škof, apo* stol Ircev (t 460j. ^ Sv. Jedrt (Ger-truda), devica in redovnica (f 1302). Nedelja, 18. marca (sredpostna): Evang.: Jezus nasiti v pučavi tisočero mno-« žico. — Praznuje se sv- Ciril Jeruzal., cerkv, uč. — Sv. Edvard, angl. kralj in muč. (f 962). — BI. Janez Sarkan-der, zaščitnik Moravske (f 1576). Ponedeljek, 19. marca: Sv, Jožef, rednib; Jezusov in varih sv, katol. Cerkve. Torek, 20. sušca: Sv, Feliks in sestra njegova sv. Regula (t 303). Sreda, 21. sušca: Sv. Benedikt, opat, ustanovitelj benedikt. reda (f 543). Četrtek, 22, sušca: Sv. Benvenut, škof. —< Sv. Bazilij, muč. Solnce vzhaja ob 6. uri 6 minut — zahaja ob 6. uri 10 minut. Luna: Mlaj 23. marca ob 5. uri 5 minut zjutraj. Sv. Patrik. (f 493.) Patricij ali Patrik je bi! rimskega po-kolenja. Še mladega so irski morski roparji odpeljali iz škotske domovine ter prodali kot sužnja na Irsko. Po šestih letih trdega ujetništva se mu je z božjo pomočjo posrečilo uiti in zbežati dooov. Kljub hudemu trpljenju na Irskem se je pa ukoreninila v, njegovo srce neutešljiva ljubezen do poganskih Ircev. Da bi jirn mogel oznanjevati sv. evangelij, je postal duhovnik. Kmalu nato ga je papež Celestin I. posvetil za škofa ter ga poslal na Irsko, kjer se je pričelo trudapolno njegovo apostolsko delo. Sam pripoveduje, kako so mu nekoč oropali vse premoženje ter ga imeli 14 dni zvezanega, ker je krstil kraljevega sina brez očetovega dovoljenja. Skoraj 60 let je neumorno nadaljeval težko višjepastir-sko službo, krščeval, molil, učil. Pogan* stvo je bilo uničeno, krščanstvo je pa za* cvetelo vsepovsod. Njegovo življenje je bilo preprosto; poln ponižnosti si je nalagal vedno nova pokorila. Umrl je v visoki starosti leta 492. Irska ga po pravici časti kot svojega zaščitnika. Njegovo delo na Irskem se pozna še danes. Katoliški Irci so znani po svojem odl.čnem in neustrašenem verskem prepričanju; vsi napori protestantskih Angležev so se razbili ob jekleni katoliški značajnosti poštenih Ircev, Na Irskem je zrastlo veliko svetnikov; z Irske so šli misijonarji na vse kraje sveta. Irska je dala zmagoslavni Cerkvi nebroj nebeščanov; po pravici se imenuje »otok svetnikov«. To in ono. »Na svidenje« kličejo in pozdravljajo vojaki; A. Cerkvenik, Škofije pri Divači; Rafael Crnologar, Čekovnik pri Idriji; Mihael Božič, Istra; J; Valoveč, Novitfrad. — Prav srčne pozdrave pošiljajo naši (Monte Chiese) vsem domačim: Desetnik I. Stopar, Repnje; desetnik J, Koritnik, Šmartno pri Litiji; pešci: Bizilj Valentin, Moravče; Ivan Žugič, Sv. Križ pri Kostanjevici; Štular Fr., Zalog pri Cerkljah; Lopatič Ivan, Krškavas; Držaj Martin, Metlika; Češarek Anion, Ribnica. -— V Odkod potresi? Učenjak? trde, da so zaplfeili na solneu velikansko pego podolgovate oblike, ki je še večja kot naša zemlja. Ta peg» — tako pravijo — povzroča izredno velike viharje, ki smo čuli o njih zadnja leta, šte.vilne potrese, motenje v brezžičnem brzojavnem prometu, zlasti pa čudovite spremembe v Tihem morju, k|er se Je metrska površina znižala za 2—5 melrov in je n? ta način nastala cela vrsta novih otokov. Za razvedrilo. Židovska kupčija. Bilo je v Varšavi. Na ulici stopi neki židovski barantač k našemu vojaku, pa mu z vso zgovornostjo hvali svoje blago, zlasti čisto prave srebrne verižice. Vojak ga zavrne: »Ali ne veste, da je prepovedano prodajati srebrnino na ulici?« — Mož ga prime -za rokav ter mu zašepeče na uho: »Vem, dragi prijatelj; toda ali je to srebro? ...« Nista se razumela. Gori v Galiciji je bilo. Neki nemški podčastnik je izgubi, ščetico (krtačico) za zobe; toda ni se mu zdelo vredno, da bi jo iskal, češ, si bom pa drugo kupil. Pride v trgovino in zahteva novo ščetko. Ženica, ki je bila v prodajalni, ga ne razume (govoril je namreč po nemško) ter reče: »Niks dajč.« Ker pa vojak ni znal niti ene poljske besede, si je pomagal tako, da je z roko kazal na usta in nekoliko podrsal po zobeh. Slednjič ženica razume, veselo prikima, gre in poišče zaprašeno šatuljo ter ponudi podčastniku svetle orglice ,.. imenu drugih slovenskih fantov p:i težkem poljskem topništvu pozdravlja vse »domoljubovce« Fr. Šolar, Topolje nad Šk.ofjo Loko. — Srčne pozdrave od fantov ' naHajajočih se na tirolskem bojiščy: Četov. Andr. Cetinski, inf. Jan. Arh, Selce pri Krškem; Ign. Praznik, Fr. Žagar, Fr. Fonžel, L Mehle.' — Pozdrave z visokih snežnih gori sporočajo vsem domačim in znanim: Des. Polda Ivan, poddesetnika Pur.gartnik Gregor, Prezclj Franc; inf.: Pustotnik Fr., Ličen Joško, Je-sih Aleksander, Lovič Bernard, Perčič Pavel, Pez-dirnik Maks, Radkovič Joško. — Islotako pozdravljajo vse domače slov. fantje saperskega bataljona s koroške bojne črte: Jožef Iglič iz Refolč, Glažar Anton iz Ptuja, Jereb Franc z Vrhnike, Lipošek Iv. iz Celja, Jerenčak Janez iz Brežic. — Z visokih snežnikov kličejo: Srečno svidenje v 1. 1917: La-mokec Ciril, Vitovlje; Kranjc Fran, Celje; Mah Mihael, Čatež; Pustinek Jožef, Sv, Vid; Vereliii Urban, Galicija; Felker. — Podpisani slovenski fantje pošiljamo mnoge srčnih pozdravov vsem našim staršem, bratom, sestram in cenjenim bralcem »Domoljuba«. Zahvaljujemo se Vam, g. urednik, ker redno dobivamo Vaš list,/ da izvemo, kaj je novega doma. »Domoljub« je tako naš stari prijatelj. Anton Jagodic, Loka pri Mengšu; Anton Robek, Toplice; Seiko Jožef, Bela cerkev; Valentin Kosec, Rošica; Kocjančič Franc, Pomjan. — Srčne pozdrave pošiljamo podpisani slovenski dragonci iz mrzle Galicije: Franc Pangeršič, Mengeš; Franc Podbcvšek od Kamnika; Franc Janežič, Komenda; Franc Jezer-šck; Medvode; Jožef Čepclnik, Št, Vid; Jakob Pi-bernik, Komenda; Franc Krumpestar, Tunice; Fr. Kregal', Vrhovi je; Alojzij Urh, Spodnja Šiška; Mrak Janez. — Podpisani pošiljamo vsem slovenskim poštenim ženam in dekletom prisrčne pozdrave /. rusko-poljskega bojišča: Četovodja Franc Bizjak, A. Kokalj, Ivan Marn, doma iz Ljubljane; A. Ro-bič, H. Sotler, J. Pucelj, Anton Kučič, I. Žvan, A. Vrešar, Mivšek Ignacij, Franjo Lozar, četovodja Franc Bajec, doma iz Cola nad Vipavo; Josip Vcr-liovnik, Tomšič Anton, doma s Krškega. — Na pustni dan. Fantje in možje, ki služimo pri pcšpol-ku pošiljamo vsem slovenskim dekle- tom in ženam, posebno vsem bralcem »Domoljuba« iskrene pozdrave kjer moramo v snegu in zametih praznovati prel toliko imenitni praznik — pust. Seveda, krofov in drugega peciva nismo pogrešali; s tem nam vs^ik dan polentar postreže, in sicer v obliki šrapnelov in granat. Mi pa tudi fte ostanemo dolžni! Pošteno mu povrnemo vse, in tako gre gostija naprej. No, kaj pa Ve, slovenska dekleta! Prcdpust je bi! bolj žalosten, kaj ne! No, pa lc potolažite se; pridejo pač bobši časil Ali pustni dan pa obhajajo, kakor se sliši, ponekod rolo leto! Kako? Upamo, da ni neznano. No, sicer niste vse take; ali en krivičen vinar požre 10 pravičnih, pravi pregovor. Torej, dekleta in žene! Pamet! Pomnite, da bo prišel dan, ko bo treba dati račun od hiševanjal — Tavčar Karel, Žirovnica; Strumbelj Jakob, Tomišelj, četovodja; Habe Franc in Lenarčič Janez, desetnika; Kavšck Alojzij, poddesetnik; Adamič Ivan, »oberkuh«; Vcrtnčič Janko in Jamšek Mihael, oba »kuha«. — »Na svidenje kličejo in pozdravljajo vojaki sanitetnega oddelka na ledenikih v Tirolah: Nikolaj Adlešič, nadlovec iz Metlike; Brce Fr,, Dorenberg; Jemc Jakob. Žeje pri Kamniku; Rahne Vincenc, Kamnik; Bernik Fr„ Virmaše, Gtacelj Nikolaj, Bled; Lenar-i šič Fr., Brezovica; Čufer Ivan, Podbrdo; Janez Iv„ Žabče; Vergelšimel Adolf, Štaj.; Grmovšek Anton, Novomesto; Curel Jožef, Kočevje, — Iz kraškjli brlogov nas podravljejo: Poddesetnika Terdan Al. iz Breš pii Ribnici; Šctina Fr. iz Podgore; inf.: Bolcjan Janez, Sv. Helena; Pirkovič Jožef iz Vrh-polja, Smole Jožef s Koroške Bele. — Tudi naši Grelci se oglašajo s ponosom, da so v vsakem uziru storili svojo domoljubno in vojaško dolžnost, j "zdravljajo vse znance: Četovodja Heine V. iz Ljubljane; desetniki Kavšek P., Pire K„ Tome F. J- vsi iz Ljubljane. Pešci: Prime J., Založnik Fr., Kocjan J., Šimenc J. — vsi Ljubljančani; Ciril Lin- C. kr. okrajna sodnija odnosno c. kr. deželna kot vzkliona sodnija v Ljubljani je. razsodila o obtožbi jievnegaobtožiteija zoper Uršulo Elikan,i rojeno 28. februarja 1884 v Laftišah, pristojno' v Rudnik, r. k,, omoženo, posestnika ženo, Rudnik št. 41, radi prestopka po § 14 cesarske na-redbe z dne 7. avgusta 1915 št. 228 drž. zakona v navzočnosti c. kr. deželne sodnlje svetnika v pok. Potrato kakor javnega obtožitelja obtoženlce Uršule Elikan po danes dognani glavni razpravi po predlogu javnega obtožitelja, naj se obto-ženka kaznuje, tako: Obtoženka Uršula Elikan je kriva, da je dne 5. decembra 1916 v Ljubljani izrabljaje izredne razmere, povzročene po vojnem stanju, zahtevala od Marije Mohorič za neobhodne reči, namreč za 1 liter mleka po 00 h, toraj očitno čezmerne ccne in je s tem zakrivila prestopek draženja po g 18/1 cesarske nareijbe z dne 21. avgusta 1916 št. 201 drž. zakona ter se radi tega obsodi po § 18 citirane cesarske naredlie z uporabo 266, 260 b k. z. na 48 ur zapora s poštenjem ter denarno kazen 10 K, ki se za slučaj neizterljivosti izpremeni v nadaljnjih 48 ur zapora, začno' pa izreklo, da so sodba enkrat priobči v ljubljanskem tedniku „Domoljub", in po § 389 V, p. r. v povračilo kazenskih stroškov. Ljubljana, 1. marca 1917. Dr. Ogoreutz s. r. sprejema zavarovanja na doživetje in smrt. otroških dot, rentnrf in ljudska, nezgodna in jamstveno zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri živl enski zavarov že po prvem letu. Stanje zavarovanj koncem 1914 K 173,490.838 — Stanje иаг. londov koncem 1914 K 48,732.C22,76 V letu 1914 se >e izplačalo zavarovancem na dividendah čistega dobička . . K 432.232-61 Mor namerava skloniti žiHjmko zamnvaaji) voljjvno Mrati za vojno zavarovanic, na) se v laslno liorlstotrae Ho tiri Imenovane pcdružnice. Prospekti zastonl in poštnine prosto. Sposobni zas opnik se sprej- —-mejo po najugodnejšim pogoji. "Д- Marije Terezije cesta 12. i 1 T" 11 a n t>o HS yt C ш —: K? o. < ca w t/. 1 5" i s-št 0" o _ a — 3 g i?-o (D ■-ГЗ {/) O" co 19 •a s B H* a o 3*Š ГТ' N —-e" ш «T c K» r™> ча S 3 MM -3- Т I и S"-o C! m KX «=j =-S f 3. o o ob 3 V'.1 ttesi 1 m IBIHI Kupujte v umm Bukvami! zsinevaici »enih vesti pripovedujejo, da Lysoforma ni mogoče več dobiti. Prosimo svoje cenjene odjemalce, naj takim vestem ne verujejo. Omejili smo sicer nekaj izrednih naročil, da preprečimo nakopičenje prevelikih zalog v škodo prebivalstva, v resnici pa je, bo in mora biti I.yso-form vedno v zalogi in na razpolago v vsaki hiši. 100 gr vsebujoča -/.plena steklenica stane K 1-80. Lyso-fonn s poprovo meto, razkuževalna zobna voda 100 gr vsebujoča opatova' steklenica K 2-50, — • Dobiva se v vsaki lekarni in drogerijt, 533 i. KELETI i MliN, Hči Ml, BN. S ospodmja mnogo ргфгат ako si sama pripravi nadomestek jedilnega olja iz morskega Сагадђее-тађи ItlllllllininillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIllllllHIIIIIIIIIHH ki na raznih solatah po okusu popolnoma nedomešCa najf.nejšc namizno olje in je zdravju zelo prikladen, četudi № vsebuje oljne maSCobe. Zavitek mahu najfinejše vrste za t liter nadomestnega olja K 1-30, po poŠti poslan K 1-50, rekomandirana poSiljatev velja 25 vinarjev več. Navodilo za pripravo, ki je popolnoma priprosta in brez stroškov, je pridejano vsakemu zavitku. Za poskušnjo poSIljam tudi posamezne zavitke proti predplačilu ali povzetju, sicer se pa priporoča veC zavitkov zajedno uaiočati, da se prihrani nekaj poštnine. Prodaja JU. Špenko, LJubljana, Kopitarjeva ulica. Poštna naroČila in denarne pošiljatvc naj se pošiljajo na naslov Ша1 la si jih zarnore vsakdo z lahkoto nabaviti. — Zahtevajte brezplačno pojasnilo! Srečkovno zastopstvo 12, Ljubljana. S rbež, kraste, pege, garte ' odstranjuje najslgurneje — kušeno PARATOL mazilo. Mnogo zahvalnic in priznanlc za dobroto, absolutno zanesljivo. Ne mvte, je popolnoma brez duha, torej se more rabiti tudi Cez dan. Velik lonček K 3'—, dvojno velik lonCek 5 K 50 h po povzetju ali predplačilu. DADBTAI poslpalnl prašek varuje rHKM I Via najbolj občutljivo kožo. 1 škatlja 2 K SO v po povzetju ali predplačilu. Oba izdelka se dobivata v glavni zalogi MUI CIKI lekarnar v Budapešti ■ "- '. ICIPI, VZ-IO.Naggmezö nt.8. Pozor na natančni naslovi \ ттм JazHnaCsillag s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Lorelejskimi lasmi; ki sem jih dobila po 14 mesečni rabi pomade, ki sem jo iznašla sama. To je edino sredstvo proti izpadanju las. za njih rast in negovanje, za ojačitev lasiSča, Erl moških krepko pospešuje rast rade, in 2e po kratki dobi daje lasem in bradi naravni blesk in polnost, in jih varuje pred prezgodnjim oslvenfem do najvišje starosti lonček po K0-, K10,- in K15. Po pošti sc pošilja vsak dan po vsem svetu s postnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice, kemor je naslavljati vsa naročila Ana Csillag, Dunaj l, Kohlniark! II. Naročajte sobotnega,Slovenca* obro „IKÖ" uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je «№o urarske umetnosti! Razpošilja zamenjam! Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotiCja, daril itd. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto. flato uro zastonj! Natančneje v krasnem ceniku, ki se pošlje zastonj i'i poštnine prosto. %ako sodijo vse stranke j Gisoi takifr pisem Vam ialjko pokažem. 9o ief/ђ še ni popravna potrebna .< Mo/i znanci so zelo iznenadem. da ona ko-vtnasta ura, katero sem ori Vas kupil K 4 10, še ni bila popravljena in gre vedno dobro. Pošljite mi sedaj ravno tako za mo/ega nečaka. Vsoto K 4'10 pošljem istočasno po poštni nakaznici na Vas. Vas najlepše pozdravljam Skaričevo pri Krapini. Franc Mlinarič, pos. Vse ure so natančno preizkušene! Lomno znamka JKO" svetovnoznana. Lastna prolokoUrana tovarna ur i* Švici, Svetovna razpošiljalnica H.SUTTNER same v LJUBLJANI št. f. Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice. naročnino iKfl pasojMKrt1 100 —, 120.—, 140.—. 3letno pismeno jamstvo. Pošilja po povzotju. Nikak rizikol Zamena dovoljena ali denar nazaj Prva tovarna ur JAN KONRAD e. In kr. dvorni založnik Brüx št. 1566 (Češko.) Na željo so vsakomur zastonj pošljo moj glavni cenik, St. 29u7. Srebrn prstan v 5 zveznih barvah emajliran K 3'60. Cene brez poviška. Izšel je novi cenik .s koledarjem in voinimi urami po najnižjih cenah. Tudi po pošti zastonj. Na obilni obisk vljudno 449 vabi F-CUDIN Ljubljana, Prešernova ulica St. 1. /.asionj in poštnine prosto dO bi vsak na željo mo, glavni katalog s ca. 4000 slikami ur, srebrnine, zlatnino. godbenih in briv.predm. Šol. in koncert, violine po K 12. 14. 10 18, 22. 30,40in vis. Лоиve harmoniko ji K H 10.12. 14. 10, 22.30,40.50m viš. Zamena dovolj. . ali denar nazaj.«'if^vjBL« Pošiljat. AS® povzotju Jiy prodplnčHii jK!';" J?ja Kazpošiiial-®!: f #?*> nie»: ra'i 'r JANKONBAD, c.l.kr.i'vor. dob. Most(BrO*)SI. HS",(Seiko. Kuverte s firmo, izvršuje natančno po naročilu Katoliška tiskarna v Ljubljani. Uatanovljeno leta 1893. Ustanovljeno leta 1893. regislrovana zadruga z omejenim jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po Rentni davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za poši- 4Vio ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice. Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7'/2, 15 ali 22 V2 let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila i roti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu. Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša koncem 1.1915 K: 519.848-40. Deležnikov je bilo koncem 1.1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 K. Načelstvo 1'ro d Bodli ilt! Andrej Kalan, prelat in stolni kanonik v Ljubljani. J. pod pred sodnih: H podpredsednik: B.Remec, o. kr. proiosor v Liubliani. Karol PeUalt ml., tovarnar v Ljubljani. Clan» Ivan Doiono, c lir profesor v l iubljani' Zaje Albin, c. kr. rai. olicijnl v Ljubliani; Anton Kralj, tajnik Zadružno zvezo v Liubljani- dr. Jtterhar Alojzij, gmin profesor v Ljubliani. ar.Jakob Moborlč, odvetniški kandidat v l.iubliani. c",r. Eran 1 apež, mivuunk v l.iubliani Ivan Sušnik. stolni kanonik v Liubliani. Anton Sušnlk.c kr ;; profesor v Ljubljani; dr. Viljem Schweitzer, odvetnik v Ljubljani, flr. Aleš Usenl&nlk, prof. bogoslovja v Ljubliani Fran Verbio, c. lir irimn prof. v Ljubljani i Ignacij Zaplotnlk, katabot v Ljubljani. Nadzorstvo: Predsednik: Anton KržiC, c lir. proiceor in kanom]; v Liubljani. — Člani: Anton Čudež, katehet v Ljubljani' K. Gruber, c kr iin rač oiicijal v Ljubljani; Ivan Mlakar, profesor v Ljubljani: Avguštin Zajo, c. kr. rač revident in i.osostnik v i lubljani Ako še niste, ^ Sprejme se takoj kovaški vajenec pri Jerneju Vidmarju, «kovaškem mojstru v Dobu pri Domžalah. 547 0JILNICH regfswm*ana zadruga z ^esmjeno zavezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po Шоее u „lL',uds&ti posopteld" so jr:a-polnoma vmo шОвМеше, her poso-j[iintea fttiiE čenar saa varna pesesioa Еза deželi in u vifüstib. brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistili 4 krone 25 vinarjev na leto. »Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti, vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše. Rezervni zakladi znašajo okroglo hran SDO.OOO'—. Stanje hranilnih vlog je bilo honcem leta 1915 23 miliiosioD kron. Izdaja konzorcij „Domoljuba". Odgovorni urednik Jože! Gostinčar, državni poslanec, Tiskala Katoliška tiskarna.