MOV ICE ► P ► študija -a icnjliinio* 'Irana Jarca Novo mesto LETO IV. - H. 3 V KOČEVJU 10. JANUARJA 1959 Predsednik FLRJ Josip Broz-Tito je poslal državljanom Jugoslavije novoletni pozdrav, v katerem je dejal: »TovariSl in tovarišice, državljani in državljanke Jugoslavije! Čeprav sem skupno s tovariši, ki so odšli z menoj na to potovanje, v sem trenutku daleč od vas, v prijateljski državi Indoneziji, smo v mislih z vami ob prihodu novega leta 1959. Skupno z našimi prijatelji, •bdani s simpatijami in gostoljubnostjo, slavimo tudi mi tukaj, na drugi strani ekvatorja, prihod novega leta. Vi veste, da smo se odločili za to daljno pot zaradi tega, da še bolj učvrstimo zveze in vsestransko sodelovanje z državami v tem delu sveta. Skušali bomo tudi ob tej priliki zvesto tolmačiti težnje naših Barodov in simpatije, ki jih goje do ■arodov v tem delu sveta. Naša skupna skrb pa je mir in uresničenje čim boljšega sodelovanja med narodi. _ , . Tovariši in tovarišice! Za seboj aapuščamo še eno leto vztrajne borke za izgradnjo naše socialistične države, ta ustvaritev lepše in srečnejše prihodnosti naših delovnih državljanov. Tudi preteklo leto je bilo polno raznih dogajanj tako v našem notranjem življenju, kakor tudi v mednarodnih merilih. Vztrajna borba za nadaljnji napredek naše države ni bila brezuspešna. V preteklem letu smo dosegli znatne rezultate v izgradnji naše države. tKoJ komentar NOV ZAKON Zvezna ljudska skupščina je mpmjfsta zakon o nacionalizaciji najemnih hiš in gradbenih parcel. Glavne značilnosti novega zakona so naslednje: Državljani na območju FLRJ lahko pridobijo ali imajo v privatni lastnini družinsko stanovanjsko hišo z dvema stanovanjema ali s tremi manjšimi stanovanji ali največ dve stanovanji kot posebna dela zgradbe-, ali dve družinski stanovanjski hiši z dvema stanovanjema in s tretjim manjšim stanovanjem; ali eno družinsko stanovanja in še eno stanovanje kot poseben del zgradbe. Nadalje določa zakon, da lahko imajo državljani, pravne osebe družbene organizacije in ostala združenja državljanov v privatni lastnini samo takšne poslovne zgradbe, ki služijo izključno za opravljanje njihove dovoljene dejavnosti. Če pa je število hiš, stanovanj ali poslovnih prostorov večje od maksimuma z zakonom določenega, postane presežek družbena lastnina, in sicer z dnemi ko je bil zakon sprejet. Za nacionalizirano lastnino določa zakon posebno odškodnino. Drždvljan, ki se ukvarja z obrtno ali s kako drugo dovoljeno dejavnostjo, lahko pridobiva in ima v privatni lastnini poslovno zgradbo ali poslovne prostore, ki po svojem obsegu služijo tej dejavnosti. Ta poslovna zgradba ali poslovni prostori se ne prištejejo k številu hiš ali stanovanj, ki jih lahko imajo državljani po določilih zakona o privatni lastnini. Bivšim lastnikom nacionalizira, nih zgradb (če niso pravne osebe) priznava zakon pravico, da obdržijo v privatni lastnini eno stanovanje: ali dve stanovanji, če nimata skupno več kot štiri sobe, ne računajoč stranske prostore. V privatni lastnini jim ostanejo tista stanovanja (ali dve stanovanji) v nacionaliziranih zgradbah, ki jih sami izberejo ali določijo. Posebna določila veljajo tudi za nacionalizacijo gradbenih parcel. Po Čl. 34 tega zakona se nacionalizirajo vse zazidane in nezazidane parcele ha območjih ožjih zazidalnih okolišev mest in naselij mestnega značaja. Odškodnina za nacionalizirano zgradbo ali del zgradbe bo priznana bivšemu lastniku v višini I0yo najemnine, ki se plačuje za nacionalizirano zgradbo ali stanovanje na dan, kcj je bil zakon sprejet. Ta znesek se bo plačeval ta dobo 50 Pst ali za čas, dokler zgradba stoji če je ta čas krajši od 50 let. Za nacionaliziran^ parcele pa se bo višina odškodnine tavnala po tarifi za odškodnino razlaščenih zvrrtjiič. Mnoge tovarne in drugi objekti so začeli v tem letu obratovati. Naša mlhdina je zgradila v nepolnih osmih mesecih 80 kilometrov avtomobilske ceste med Ljubljano in Zagrebom, s čimer je še enkrat potrdila svoj visoki socialistični patriotizem. Doseženi so vidni rezultati v dviganju delovne storilnosti, v bogatejši izbiri in kakovostnejših izdelkih. Naši delavci, inženirji in tehniki se lahko zares ponašajo z doseženimi uspehi... V kmetijstvu smo lani prvikrat dosegli velike uspehe v visokih pridelkih žita in koruze, ker smo se lotili še bolj smelo uporabljati in izkoriščati agrotehnična sredstva. Ti uspehi, čeprav so bili doseženi na majhnih površinah, so preprečili, da ni sušno leto povzročilo večje škode nrehrani našega prebivalstva. Prav po zaslugi sodobnega obdelovanja tudi teh manjših površin smo dosegli v celoti naš povprečni pridelek. V letu 1959 je treba iti še bolj smelo naprej v kmetijstvu. Skupnost daje v tem letu za investicije nad 80 milijard dinarjev in to mora dati pričakovane rezultate. Naši kmetje naj spoznajo, kolikšne koristi bo zanje, ako se vključijo v borbo za večje pridelke s sodobnejšo obdelavo zemlje s kooperacijo in združevanjem z zadrugami. Na mednarodnem področju je lansko leto poteklo v znamenju neprestane borbe za mir, za prepoved poizkusnih eksplozij nuklearnih bomb, za razorožitev itd. Čeprav niso bili v najvažnejših vprašanjih doseženi odločilni rezultati, je vendarle uspelo doseči vsaj nekaj — preprečena je bila vojna na Bližnjem vzhodu, začelo se je resnejše razpravljanje o ustavitvi poizkusov atomskih bomb itd. Pri vsem tem so Imeli odločilno vlogo Združeni narodi. Daleč smo od tega, da bi mogli biti mirni za prihodnost človeštva in prav zaradi tega moramo skupaj z vsemi miroljubnimi silami sveta zastaviti največje napore1, da bi ohranili mir in ustvarili miroljubno aktivno koeksistenco in sodelovanje med narodi sveta. Tovariši in tovarišice, državljani in državljanke! Stopamo v leto 1959 z globoko vero v našo lastno moč in ustvarjalne spo* sobnosti naših delovnih ljudi. Tudi v tem letu imamo pred seboj ne malo nalog, ki so precej težke, ki pa jih bomo lahko obvladali, ako bomo imeli vedno pred očmi našo skupnost kot celoto, ako bomo naša materialna sredstva pravilno in varčno uporabljali. Vse naše naloge so usmerjene k ustvarjanju boljšega življenja naših delovnih ljudi in vsak voditelj ali kdo drugi, ki bo to pozabil, bi delal tako proti posameznikom kakor tudi proti skupnosti kot celoti. Višji življenjski standard je seveda odvisen od samih delovnih ljudi in od dviganja delovne produktivnosti, prav tako pa tudi od varčevanja in nerazsipanja, s čimer nekateri vodilni ljudje še vedno ne računajo dovolj. Ko govorimo o varčevanju, imamo pred očmi predvsem varčevanje v proizvodnji, v tovarnah in raznih drugih podjetjih, v ustanovah in raznih neposrednih proslavah. Ko govorimo o varčevanju, pri tem prav tako mislimo na drago grajenje raznih objektov, stanovanjskih poslopij in drugega. Ko govorimo o varčevanju, mislim, da je treba čimbolj zoževati investicije ne pa jih razširjati izven piana, ker je to v skrajni smeri v škodo standarda državljanov. Vsestransko varčevanje in pravilno razdeljevanje sredstev ima eno izmed odločilnih vlog v obvladovanju naših materialnih težav. Našim delovnim ljudem, delavcem, kmetom in ljudski inteligenci, naši mladi generaciji, našim pripadnikom obrambnih sil, vsem našim državljanom in državljankam želim srečno novo leto 1959!« Pet sejmov V letu 1959 bo Gospodarsko razstavišče v Ljubljani priredilo pet sejmov. Prvi bo na vrsti od 17. do 25. januarja sejem za popularizacijo domače konfekcije, modnih tkanin in usnjarskih izdelkov »Moda 1959«, od 9. do 17. maja bo III. mednarodni sejem embalaže, v času od 7. do 14. julija bo na Gospodarskem razstavišču posebna razstava naj novejših dosežkov v varilni tehniki. V. mednarodni vinski sejem bo v dneh od 28. avgusta do 6. septembra, kot zadnja zaključna prireditev v tem letu bo VI. mednarodni sejem radia, televizije, telekomunikacij in avtomatizacije. Sejem bo odprt pod geslom »Sodobna elektrika« v dneh od 16. do 25. oktobra. MED INDUSTRIJO Na okrajni seji sveta za obrt v Ljubljani so razpravljali o predlogu družbenega plana za leto 1959, V prihodnjem letu se bodo nekatera obrtna podjetja pregruplrala v industrijo, med njimi je tudi podjetje »Smreka«. Žene V zadružne svete v Sloveniji je bilo izvoljenih _2898 žena. Od teh je kmečkih žena 1859, delavk in uslužbenk v zadrugah pa 1039. Največji odstotek odbornic v zadružnih svetih je v ljubljanskem okraju, in to 21 odstotkov, v celjskem okraju 20 odstotkov itd. Cena 10 din SEJA OK ZKS V Ljubljani je bila seja Okrajnega komiteja ZKS. Seji so prisostvovali tudi sekretarji občinskih komitejev ZKS. Obravnavali so izvajanje Pisma Izvršnega komiteja CK ZKJ, načela zveznega družbenega plana za leto 1959 ter nekatera vprašanja! v zvezi z izvajanjem zakona o nacionalizaciji stanovanjskih hiš in gradbenih površin. TEKMOVANJE V KMETIJSTVU Tekmovanje za rekordne pridelke v kmetijstvu se bo nadaljevalo tudi v letošnjem letu. Tekmovanje prireja Zveza kmetijskih in gozdarskih zbornic Jugoslavije. Določili so nove pogoje tekmovanja, po katerih se razen pšenice in koruze vključuje v tekmovanje tudi pridelava sladkorne pese. Sistem tekmovanja bo nekoliko spremenjen, pogoji za nagrade pa so poostreni. Mlinska kolesa so zamrznila (Posnetek iz Zamostca) Občinski odborniki Ribnice na lanski zadnji seji Na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev ObLO Ribnica so razpravljali in sprejeli več sklepov, ki so pomembni za občino kot celoto. Potrdili so ustanovitev delavske menze y Ribnici in izvolitev upravnega odbora menze. Sprejeli so odlok o dopolnilnem prispevku iz osebnega dohodka delavcev, sprejeli so sklep o višini proračunskega prispevka podjetij v višini 10% za: LIP, Opekarno, »Gradbenik«, trgovska podjetja »Manufaktura«, »M.rkur«, »Jelka«, Kovinsko podjetje »Partizan« in ostala gostinska in občinska podjetja v občini. Ustanovljeno je bilo novo obrtno podjetje »Žične tkanine in pletenine« v Ribnici Potrdili so odlok o dodelitvi novoletnih nagrad uslužbencem in delavcem upravnih organov in zavodov ObLO Ribnica. Vodjetju LIP Ribnica je zbor proizvajalcev dal garancijo za investicijsko posojilo v višini 1,600.000 din za nakup strojev ter garancijske izjave trgovskim podjetjem »Manufakturi«, »Merkurju« in »Jelki«. Nadalje so sprejeli in potrdili re- balans proračuna ObLO v višini nad 2,600.000 din. Po planu so namreč nekatere postavke bile prekoračene, na primer pri socialnem skrbstvu (plačilo oskrbnin v bolnicah itd.) in drugje, zato je bilo potrebno povečanje iz drugih postavk, ki niso bile v celoti porabljene. Na seji so potrdili pravila občinskega investicijskega sklada, sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi položajnih plač uslužbencev upravnih organov ObLO in drugo. Seji občinskih odbornikov, ki je bila 30. decembra, je prisostvoval tudi ljudski poslanec Matija Male-žič. Odbornikom je najprej obrazložil novi zakon o nacionalizaciji hiš in gradbenih zemljišč v mestih. V našem predelu bodo prišle pod nacionalizacijo nekatere stanovanjske stavbe v Kočevju, Ribnici, Sodražici, Laščah. Tovariš Maležič je pojasnil, da je bil ta zakon potreben, prav tako tudi nacionalizacija gradbenih zemljišč v mestih. Nekateri nepoučeni ljudje se neupravičeno razburjajo zaradi te nacionalizacije. Nacionalizacija stanovanjskih hiš v Ribnici bo zajela le strogi center trga. Nacionalizirani bodo stanovanjski bloki JLA do postaje in vrtovi v smeri obratov LIP Ribnica in še nekatere stanovanjske hiše. Vsem prizadetim kmetom, ki jim bo nacionalizirana zemlja za gradbena zemljišča, ki so jo obdelovali, bo ObLO dal v zameno drugo zemljo iz splošnega ljudskega premoženja v okolici Ribnice. V nekaterih vaseh so začeli šušljati, da bo uveden nov davek na klanje prašičev za domačo porabo, in sicer takoj po Novem letu. To je povzročilo mrzlično klanje tudi še nedopitanih prašičev. Ljudje naj ne nasedajo vsakim čenčam in naj bi se v vseh stvareh, ki so jim nejasne, obrnili na občinske odbornike. Tovariš Matija Maležič je tudi omenil, da se govori o združitvi nekaterih manjših občin na našem področju. Do sedaj ni prišlo še do ni-kakih sklepov. Če pogledamo v bližnjo prihodnost lahko računamo, da bo prej ali slej prišlo do nekaterih združitev občin, ker so nekatere občine gospodarsko šibke in težko zmorejo potrebna finančna sredstva za vzdrževanje občinskega aparata. -ič Matija Maležič V naše delo - več partizanske volj el Kočevska je bila pred vojno med najbolj zaostalimi predeli naše domovine. Vojna je daja tem krajem se poseben pečat razdejanja, uničevalo se je na vseh koncih in krajih, se posebej pa je bilo prizadeto Kočevje. Obnova je terjala veliko mo-či, iznajdljivsti in požrtvovalnosti. V prvih povojnih letih so pokazali prebivalci Kočevja izredno pripravljenost za prostovoljno delo, ki je rodilo lepe sadove pri obnovi porušenega mesta. Zaradi večletne obnove ni moglo Kočevje napredovati tako kakor tista mesta, ki jih vojna ni toliko prizadela. V zadnjih letih pa je bil tudi v Kočevju napravljen lep korak pri razvoju industrije, stanovanjske gradnje itd. Pozabili pa smo na nekaj — na prostovoljno delo. Zavladala je nekaka mlačnost; ali smo se res pomehkužili? Prostovoljno delo je tista oblika dela, kjer prvič ljudje ustvarijo koristno družbeno delo, drugič pa je koristno da se ljudje pri takem delu seznanijo med se- Vso ekcijo za prostovoljno delo *}aj Prevzame Socialistična zveza. Pred nami je gradnja Doma Partizana, ki bo zahtevala veliko delovnih ur. Za delo se pripravimo že sedaj, da bo tedaj, ko bo prišel čas, delo šlo hitro od rok! Pa še na nekaj moramo opozoriti: Imamo vrsto gospodarskih problemov, za katere naj bi se volivci in člani množičnih organizacij bolj živo zanimali. Naj omenimo nekatere: gradnja separacije na Rudniku, Kemičnih tovarna, ureditev Rinže itd. Kako se rešujejo oziroma se bodo reševali ti problemi, naj bi ne bila samo skrb Občinskega ljudskega odbora in prizadetih podjetij, temveč nas vseh, ki tu živimo in nam je pri srcu razvoj našega mesta in občine kot celote. Vnesimo v naše delo vsaj del partizanske volje in pripravljenosti, ki smo jo imeli v času NOB in prvih povojnih letih. Saj bo vse, kar bomo ustvarili, le v našo korist. Pri tem pa je potrebna enotnost! Raketa v vesolje 2. januarja so v Sovjetski zvezi izstrelili kozmično raketo. Ta vest je hitro obkrožila svet. Rusi so izstreli raketo na Luno ta pa jte zdrvela mirna Lune prbti Soncu. Ko je raketa preletela 800.000 km poti po vesoljstvu je prišla v svoj tir in sedaj kroži kot umetni planet okrog Sonca. Kozmična raketa je imela več deloV,' ko se je odtrgala od Zemlje. Njen zadnji del je lahko dosegel hitrost 11,2 km na sekundo. V tem zadnjem delu so aparati za določitev magnetnega tečaja Zemlje, za registracijo fotonov v kozmičnem sevanju, za odkrivanje radioaktivnosti Lune, za proučevanje razporeditve težkih atomov v kozmičnih žarkih in drugi aparati. Poleg tega pa so tu še trije radijski oddajniki. Skupna teža instrumentov je 361,3 kg. Raketa, ki so jo sovjetski znanstveniki krstili za »Lunik«, je že postala del našega sončnega siste- obšla Sonce bo približno v bližini naše ma. Menijo, da bo 447 dneh in da se petih letih znašla Zemlje. Tedaj bo verjetno mogoče opazovati deseti, najmlajši, pa tudi najmanjši planet našega sončnega sistema. Sovjetska kozmična raketa je silno razgibala svet. Sovjetski zvezi sta k tako velikemu uspehu njenih strokovnjakov čestitala tudi predsednik ZDA, Eisenhower in predsednik britanske vlade Macmi-lan. VREME Usoda zime se bo odločila okrog 10. januarja: če bo nastopil jug, bo ves januar v splošnem topel, s pogostim dežjem; v obratnem primeru pa nam obeta, da se je pričelo dolgo obdobje mraza, ki se bo s kratkimi prekinitvami zavleklo daleč v pomlad. Pogostoma bo snežilo in izjemoma tudi deževalo. Izstrelitev kozmične rakete, ki je te dni že postala deseti sončni planet, predstavlja izredno zmago sovjetske znanosti in tehnike sploh kakor tudi izjemen uspeh vsega človeštva. Ogromna moč, ki je pognala čez 250 kg samih instrumentov skoraj milijon kilometrov daleč v vsemirje, prav tako predstavlja naravnost neverjeten dosežek sodobne znanosti, ki človeštvu daje jamstvo, da bo že v bližnji prihodnosti lahko resno začelo s pripravami za odhod človeka v vesolje. Nikakor ni slučajno, da je sovjetski umetni planet odšel istočasno v vesolje, kakor prvi podpredsednik sovjetske vlade Mikojan na obisk v Združene države Amerike. To je prvi umetni planet pa tudi prvi obisk podpredsednika sovjetske vlade v Združenih državah od oktobrske revolucije do danes. Čeprav je Mikojan na privatnem obisku, vendar v razgovorih z ameriškimi državniki gotovo ne bodo razpravljali o privatnih pač pa o izjemno važnih političnih stvareh. Velik optimizem, ki ga je ob prihodu na new-yorško letališče pokazal Mikojan, je povzročil zaskrbljenost v mnogih zahodnoevropskih^ državah, predvsem pa v Angliji, kjer se bojijo direktnega sporazuma med Sovjetsko zvezo in ZDA o velikih mednarodnih spornih vprašanjih. Mnogi komentatorji zlasti po nepopolnem poročilu o razgovorih med Mikoja-nom in zunanjim ministrom Združenih držav, Dullesom, trd''o, dl bodo razgovori izredno pomembni za bodoče odnose med tema dvema deželama in posebno še za mednarodno življenje sploh. Zahodnonemška vlada je odgovorila vladi Sovjetske zveze s posebno noto na sovjetski predlog, da bi Berlin proolasili za odprto mesto. Zahodna Nemčija v rešitvi berlinskega vprašanja vztraja na pozicijah iz leta 1955 in zahteva od Sovjetske zveze, da se ta drži sporazumov, ki so jih dejansko Nemci že davno prekršili. Nova nota k nem-ško-sovjetskim odnosom ne bo pri- vu je prišlo do državnega prevrata, za tem ko so uporniki po dveh letih borb in spopadov pregnali dosedanjega predsednika Kube Batisto. Postavili so novo vlado, v kateri je vodja upornikov, Fidel Castro, predsednikov delegat zai posle narodne obrambe. Državni prevrat je močno iznenadil zlasti Veliko Britanijo, ki ni računala s takšno močjo upornikov na tem otoku. V zadnjih dneh je prišlo tudi do hudih stavk. Nova vlada je objavila svoj program, v katerem zagovarja predvsem razširitev zdravstvene in socialne zaščite zaposlenih ter napredek kubanskega narodnega gospodarstva. Uporniki so tujemu kapitalu nenaklonjeni, ker je pregnani predsednik Batista v borbi proti njih vrsto let užival podporo tujega kapitala. V glavnem mestu Etiopije, Adis Abebi, je te dni zasedala afriška gospodarska komisija Združen narodov. Na tem zasedanju je prišlo do zanimivega upora afriških dežel proti poskusu velikih kolonialnih sil, ki so hotele doseči, da bi eno od podpredsedniških mest zasedel predstavnik teh sil. Enotnost prisotnih zastopnikov afriških držav je ta poskus onemogočila. Ob tej priliki so delegati posebej poudarili potrebo, da gospodarska komisija Združenih narodov pri pomoči afriškim deželam ne vodi politike zagovarjanja interesov velikih sil. Pred nekaj dnevi se je v dežele 'jefa in Daljnega vzhoda odpravil predsednik vlade Vzhodne Nemčije, te dni pa je na Japonsko odpotoval tudi predsednik avstrijske vlade. Številni obiski v teh deželah v zadnjem letu kažejo, da vloga teh dežel v mednarodnem življenju in Združenih narodih vedno bolj raste. Medtem ko v-Ankari tečejo razgovori med zastopniki turške in grške vlade o rešitvi ciprskega problema, trajajo boji v Alžiriji kar naprej in so bili zlasti v dneh okrog Novega leta izredno hudi. V novoletnem tednu so namreč Francozi spevala prav ničesar, razen tega, da na alžirskih bojiščih izgubili kar 433 zna izzvati vrsto novih not. vojakov in oficirjev, 189 pa jih je Na otoku Kubi v mehiškem zali- bilo ranjenih. Zunanjepolitični komentar ....... OTOK BALI Na enem nedvomno najlepših otokov sveta je predsednik republike Tito s svojimi indonezijskimi gostitelji dočakat Novo leto. Tik pred tem so objavili tudi uradno sporočilo o poteku indonezijsko -jugoslovanskih razgovorov. Otok, kamor so pred 361 leti kot prvi Evropejci prišli nizozemski momktrji, leži neposredno vzhodno od otoka Jave, je približno devetkrat manjši od Slovenije, njegov najvišji vrh pa se vzpenja v višino preko 3200 m. Otok Bali štejejo med najlepše otoke na svetu. Na njem so Indonezijci pripravili izreden sprejem jugoslovanske vladne delegacije in s tem sprejemom še enkrat pred Maršalovim odhodom v druge azijske dežele dokazali da Jugoslavijo in Indonezijo vežejo odkritosrčne prijateljske vezi. Vsa pot po Indoneziji je bila podobna zmagovitemu pohodu, na katerem ni manjkalo cvetja, pesmi in smeha. Objava uradnega sporočila o razgovorih med obema delegacijama je izzvala po svetu številne komentarje in vse velike svetovne radijske in tiskovne agencije so prenašale odlomke iz tega poročila. Največje zanimanje je vzbudilo stališče obeh delegacij v zvezi z razdeljenimi deželami kot so Nemčija, Koreja in Vietnam. Glede ljudske republike Kitajske sta obe deželi ponovno potrdili svoje stališče, da ima pravico ta dežela do lastnega zastopstva v Združenih narodih. Ponovno sta obe vladni delegaciji poudarili izreden pomen uspešnega delovanja Združenih narodov ter pozdravili napore te organizacije v zvezi z razorožitvijo in prepovedjo uporabe jedrskega orožja in poskusov z atomskim orožjem. Ob tej priliki je bilo do podrobnosti obravnavano tudi vprašanje medsebojnih odnosov in medsebojnega sodelovanja in to ne samo na gospodarskem in političnem področju marveč tudi na kulturnem, dd bi se narodi obeh držanj bolje med seboj spoznali. V isti namen bomo v bodoče z Indonezijo tudi podrobneje izmenjali informacije in obvestila o notranjih uspehih, kakor tudi o mednarodnih stališčih obeh dežel. Pomemben pa je tudi dogovor, da bosta obe deželi dali v domači valuti na razpolpgo potrebna sredstva za postavitev skladov, iz katerih bodo nato krili izdatke za kulturno in znanstveno sodelovanje. Gospodarsko sodelovanje med obema deželama je v sedanjem mednarodnem položaju obeh dežel še posebno pomembno. Indoneziji se kot Jugoslavija bori z izredno velikimi težavami v zunanji trgovini zaradi ogromnih potreb po uvoznem blagu, ki ga Indonezija potrebuje za razvoj svojega gospodarstva. Ker so jugoslovanske možnosti glede kreditov za indonezijsko gospodarstvo omejene, bosta obe deželi medsebojno sodelovali v gospodarski izmenjavi in uslugah tako, da bosta uskladili svoje potrebe in svoje možnosti s potrebami in možnostmi z nasprotne stropi. Indonezija se na primer močno zanima za naše ladjedelništvo, tekstil in obdelovalne stroje, kakor tudi za postavitev posebne luke za indonezijsko blago na Reki. Naši interesi v Indoneziji pa so predvsem v naših potrebah po kolonialnem blagu in nekaterih surovinah, ki jih potrebuje naše gospodarstvo. Obisk vladne delegacije v Indoneziji je pokazal, da lahko med seboj sodelujejo tudi zelo oddaljeni ter po kulturni in zgodovinski sredini zelo različni narodi, ako jih vse veže isti cilj, boj za neodvisen gospodarski razvoj, za politično neodvisnost in za mir v svetu. B. Mikoš Z OBČNEGA ZBORA SINDIKALNE PODRUŽNICE PODJETJA »SMREKA« Korist Loškega potoka naj bo na prvem mestu! Še nekaj več o silikozi Na občnem zboru sindikalne podružnice lesno predelovalnega podjetja »Smreka«, vključeni so tudi delavci in uslužbenci KZ Hrib in Travnik, so obravnavali razna vprašanja gospodarskega razvoja Loškega potoka in podjetja »Smreka«. Pregledali so tudi obračun dosedanjega dela uspehov in pomanjkljivosti, obenem pa si zastavili smernice za nadaljnje delo. V podjetju imajo tudi nekaj lju- Nerazumljivo je, da odgovorni pri di, ki niso člani SZDL niti drugih KZ nočejo razumeti teh stvari, organizacij. Razumljivo je, da taki »Smreka« ustvari z 1 milijon vlo-ljudje ne morejo biti razgledani in Ženih sredstev 2 milijona vrednosti dobri člani kolektiva. družbenih proizvodov, oz. s celot- V ljudeh z nizko delovno in poli- n im zneskom, ki ga mora podjetje tičntio zavestjo bo treba vzbuditi vračati zadrugi, bi podjetje letno zavest delovne discipline in pravil- ustvarilo 47,000.000 din. V KZ pa nega odnosa do dela. Le tedaj, ko je doprinos znatno manjši. Kje je se bo sleherni zavedal, da z ne- denar bolje naložen, ni treba ko- __________ ________ upravičenimi izostanki z dela in mentarja. Upravni odbor sindikalne podruž- zamujanjem škoduje družbi in sebi, Razširitev »Smreke« bi prinesla nice je na svojih sejah obravnaval bo mogoče doseči višjo storilnost, posredno in neposredno korist vse-pereče probleme, ki so se v pod- To pa bo mogoče doseči le s pra- mu prebivalstvu teh krajev. Zato je jetju pojavljali in se še pojavljajo Vilno strokovno in politično vzgojo, vsak razgledan Potočan zainteresi-ter hromijo višjo delovno storil- »Smreka« je največje podjetje v ran, da deluje v Loškem potoku les-nost. Težave so predvsem v tem, občini in glavni predstavnik go- ker je kolektiv »Smreke« razmero- spodarstva v Loškem potoku. Pred- ma še mlad in nima še delovnih videni bruto produkt bo 1958.1. znašal 175,000.000 din na enega zaposlenega približno 1,250.000 din. Po približni ocenitvi je delovni kolektiv lani prispeval za splošne stva Loškega potoka, družbene potrebe okrog 33,000.000 Košmrlj Vinko din. Na občnem zboru pa se niso ustavljali pri teh številkah. Želja kolektiva je, da se podjetje razširi. Zo to pa so potrebno nova stilo podjetje 16 delavcev, "na novo investicijska sredstva. DS je glede v Kotu pri Ribnici je bil 2. ja- pa je bilo sprejetih 24, število zapo- tega že storil potrebne korake. Ne- nuarja zbor volivcev. Udeležba na slenih se je tako zvišalo za 8 ljudi, razumljivo je, da nekateri gledajo zboru je bila lepa, zbor je vodil Na pobudo Zveze komunistov razvoj gospodarstva v Loškem po- predsednik krajevnega odbora Kot. so v podjetju ustanovili mla^' toku skozi ozka merila. Omenjena dinsko organizacijo. Ta je naštu- je bila KZ Hrib, ki je sicer kot dirala že dve dramatski deli, in ustanoviteljica podjetja dala podse z njima predstavila pred števil- jetju precejšnja sredstva, na zad- njem občnem zboru pa se je pokazala velika nepoučnost nekaterih članov, ki so nasprotovali predlogu, tradicij in izkušenj. Kjub temu je podjetje doseglo lepe uspehe v nenehni skrbi za strokovno usposabljanje delavcev, pri kvaliteti proizvodov, pravilnem izkoriščanju materiala, pravilnem ravnanju s strojnim parkom itd. »Smreka« zaposluje 145 delavcev in uslužbencev. Letos je zapu- noindustrijsko podjetje, ki predstavlja glavni vir dohodkov delovnih ljudi teh krajev. Naloga celotnega kolektiva »Smreka« in članov KZ je, da rešijo sporno vprašanje v skupno korist prebival- V članku novoletne številke Novic »Življenjska doba rudarjev je odvisna od delovnih pogojev« ne moremo mimo nesrečno postavljenega tolmačenja silikoze, ki naj po pisanju avtorja nastane zaradi premogovega prahu. Kaj je silikoza? To je poklicno obolenje pljuč, ki spada v okvir t. zv. pneumokonioz t. j. bolezni, najčešče poklicnih, ki nastanejo zaradi daljšega, stalnega vdihavanja z različnim prahom onečišče-nega zraka. Nevarni so vsi delci prahu, ki niso večji od 10 tisočink milimetra. Pri dihanju prodrejo v najfinejšo strukturo pljuč in tam prično svoje več ali manj razdiralno delo, kar zavisi od tega, iz kakšne Snovi so ti delci. V dobi vse večje industrializacije je človeštvo, zlasti prebivalstvo večjih mest in industrijskih centrov, izpostavljeno delovanju zraka, onečedenega po sajah in premogovem prahu. PVav tako je z rudarji v Volivci Kota na prvem zboru nimi gledalci in dosegli lep uspeh. Nekaj mladincev iz podjetja se je udeležilo tudi gradnje avtoceste' Ljubljana—Zagreb. Skupno š člani delavskega sveta so organizirali akcijo pri gradnji zdravstvenega doma. Delovni kolektiv je v ta namen opravil 950 ur prostovoljnega dela. Kljub vsem uspehom, ki so jih dosegli, pa ne bi bilo umestno prezreti tudi nepravilnosti. Premalo je Volivcem je poročal o delu Občinskega ljudskega odbora Ribnica ter o delu krajevnega odbora. V poročilu o delu ObLO je bilo zajeto delo stanovanjske • skupnosti občine Ribnica, nadalje delo iz sredstev kreditnega! sklada za zi- da bi zadruga odstopila prevzeta danje stanovanjskih hiš na območ sredstva brez obveznosti plačila podjetju. Ta sredstva, 23.877.000 din, mora podjetje vračati KZ Hrib v letnem znesku 1,591.798 din. Na zboru je bilo ugotovljeno, da je vsa ta sredstva ustvaril bivši lesni odsek zadruge, iz katerega se je s prevzemom obratov v Travniku razbilo storjenega za strokovno izobra- vilo današnje podjetje. Nespametno ževanje in na politično-ideološkem bi bilo vračati vsa ta sredstva KZ dvigu ljudi. Posledice tega se ka- in najemati nove kredite, žejo zlasti tam, da nekateri nerazgledani delavci delajo večje ali a a n , t. p £ v. p j , I Tvf Q manjše izpade in napade na tiste UOOrepOpe DVeZ ODCinskega VOdSlVLl LmO občine Ribnica, izvolitev cenilne komisije in drugo. Volivce je tudi seznanil, da so bile pri vseh treh zadrugah v občini ukinjene nekmetijske dejavnosti. Ko so bili seznanjeni s splošno problematiko in delom občinskega ljudskega odbora, so volivci razpravljali o komunalnih vprašanjih svojega kraja. Krajevni odbor je pokazal pri reševanju komunalnih člane delovnega kolektivi ki se najbolj trudijo, da bi se dvignila storilnost dela in s tem zvišal stan- Letne konference LMS ljubljen- njimi 474 delavcev, kar je se peškega okraja, ki je bila te dni v e(sbno razveseljivo. Na konferenci dard. Zahtevajo tudi, da se jim do- Ljubljani, so se udeležili tudi sekre- je bilo tudi sporočeno da so bili v delijo boljša delovna mesta, čeprav tar Okrajnega komiteja ZKS, Janez vseh občinah formirani novi občin- nimajo zato strokovnega znanja. Vipotnik, predsednik OLO, dr. Ma- ski komiteji, razen v Dobrepolju. Negativen pojav je tudi zamujanje rijan Dermastia in drugi gostje. Iz pri prihodu na delo. Vsaka zamuje- poteka konference je bilo razvidno, na ura prinaša škodo tako podjetju da je mladina našega okraja uspeš-kot posamezniku. Še bolj porazno no opravila svoje delo. Dokajšnjo sliko pa kažejo izostanki z dela. Iz- skrb pa so posvečali) jx>litično-ideolo-ostankarji bi se morali zavedati, da škemu delu. Precejšnjo skrb so no- SNEG PO SVETU V Veliki Britaniji je zapadlo pre- cej snega. Zaradi poledenelih cest in prog je promet skoro povsod zastal. Bilo je tudi več nesreč. Tudi v s tem povzročajo škodo podjetju, svetili tudi vključevanju mladih lju- Franciji je zapadel visok sneg, • _ ______• X.. • • 11 11 rr ’ Ji .. nenanieaonA T oni AlnnU ,, ~ O ™ .. 1- X T _ _____ sebi pa zmanjšujejo dohodke. Za odpravo teh napak je sindikalna organizacija premalo storila, zato naj bi v bodoče posvetila tem problemom več skrbi! di v_ mladinsko organizacijo. Lepi uspehi so bili doseženi tudi pri vključevanju mladincev v ZK. Do 1. decembra je bilo sprejeto v to organizacijo 930 mladih ljudi, med Alpah celo 2 metra. V prometu je bil precejšen zastoj. problemov vso elastičnost pri delu. Vsa dela, ki so bila v načrtu, so bila izvršena. Popravljeni so bili tudi trije mostovi. Od ObLO je dobil kpajevni odbor 20.000 din. Ta sredstva so pomnožili s prostovoljnim delom in uspehi so bili povsod lepi: s 500 kg cementa, 50 kg betonskega železa, potrebnimi cekmni in gramozom so uredili tri mostove in to: na stezi po njivah proti Ribnici, pri jurjevskih stel-nikih in na stezi pod Brinjem v smeri R ibnica-Sodražica. Vsak vaščan je z delom ali vožnjami prispeval povprečno po 20 prostovoljnih delovnih ur. V novembru so z gramozom nasuli poljsko pot iz Kota proti Danam. Ta pot je bila včasih občinska vezalna cesta. Pota v Kotu so prelcej obremenjena, ker skozi vas vozijd les z Velike gore. Na zboru so kritizirali tiste vaščane, ki so premalo prispevali v akciji prostovoljnega dela pri ureditvi potov, ta pota oz. ceste pa kljub temu uporabljajo. Pooblastili so odbornika, da vstopi v stik s krajevnim odborom Jurjeviča in sd pogovori, koliko bi bila Jurjeviča pripravljena prispevati za popravilo ceste, ki je skupna vaščanom Jurjeviče in Kota. Cesta, ki služi za spravilo lesa iz gozda, je v slabem stanju, s skupnimi močmi pa jo bodo lahko uredili. Na kraju se je predsedujoči še posebej zahvalil Janezu Gorniku za vso njegovo skrb pri vodstvu in prizadevanju za popravilo vaških cest in ureditvi mostov. RAZPIS Komisija za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Kočevje na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) ter v zvezi z 58. členom prečiščenega besedila uredbe o kmetijskih zadrugah (Urad. list FLRJ, št. 18-348/58) razpisuje mesto UPRAVNIKA KMETIJSKE ZADRUGE FARA PRI KOČEVJU Pogoji za sprejem: Srednja, višja ali visoka strokovna izobrazba ali nižja strokovna izobrazba s 5 letno prakso v kmetijstvu oziroma zadružništvu. Pravilno kolkovane prošnje z izčrpnim življenjepisom, dokazili o strokovnosti in dosedanji zaposlitvi pošljite Občinskemu ljudskemu odboru Kočevje do 25. januarja 1959. Beseda o ,,Sodobnem stanovanju" Pred dnevi je bilo v Kočevski Reki svoj prostor tudi otroci (predšolski v prostorih prosvetnega doma predavanje »Sodobno stanovanje«, ki ga je organizirala Ljudska univerza. Predavala je tovarišica Šuštaršič iz Ljubljane. Predavanje je bilo spremljano š filmom. Stanovanje je staro kot je star človeški rod. Povezano je z občo človeško kulturo in se je v razvoju tudi samo spreminjalo. Spreminja se tudi še danes in dobiva iz dneva v dan popolnejše oblike. Sodobno stanovanje teži za tem, da ima čim več sonca, razgleda in da se loči med seboj po funkciji. Gradnja stanovanj mora biti subjektivna (zadovoljiti mora vsakogar). Sestavni deli stanovanja so: predsoba, kuhinja, spalnica, dnevna soba in gospodarski prostori. Vsi prostori morijo biti estetsko urejeni. Odpravi naj se vsa nepotrebna navlaka, na kateri se nabira prah. Marsikaj se da tudi v primitivnih prilikah napraviti. Snažno stanovanje, opremljeno in okrašeno s pravo mero in okusom, ugodno vpliva na človeka in družino. Važno je, da imajo v stanovanju za igrače, šolski za šolske potrebščine). Vsak bi se moral zavedati, da stanovanje predstavlja premoženje (lastno in družbeno), ki ga moramo čuvati. premogovnikih, ki vdihavajo s premogovim prahom onečiščen zrak. Saje in premogov prah povzročajo t. zv. antrakozo; to je nabiranje črnega prahu v pljučih. Od vseh pnieumokonioz pa jel antrakoza še najmanj nevarna, težave povzroča le, če je prizadeti delal daljšo dobo v premogovem prahu ali sajah. Obolelega nadleguje pogost kašelj z obilnim črnim izpljunkom. Toliko tor Zdravilišče Novo Celje; 5. nagrado, 1000 din, Franc Drob- film »Cena slave«, 17. in 18. januarja francoski film »Očka, mamica, služkinja in jaz«. PONIKVE: 9. januarja amer. barvni film »BledoliSnikov sin«, 16. januarja amer. barvni film »Cena slave«. OSILNICA: 11. januarja jugoslovanski film »H-8«, 18. januarja ameriški film »Venke na dvoru kralja Arturja«. ga, Kožar Danijela, delavka iz Rib- PREDGRAD: 10. in 11. januarja nice 134 — deklico Sonja in Jeriha ameriški barvni film »Mirni člo-Kristina, trg. poslovodja iz Ribnice vek«, 17. in 18. januarja sloven-— deklico Barbaro. skl film »Ne čakaj na maj«. Umrli so: Fercik Terezija, roj. BROD na Kolpi: 11. januarja ame-Burgar, gospodinja iz Ribnice 216, riški film »Nežni akordi«, 18. ja-stara 80 let Benčina Marko, otrok nuarja mehiški film »Tako se ne iz Ribnice 64, star 21 mesecev. Lov- umira«. šin Alojz, kmet iz Slatnika 12, star KOČEVSKA REKA: 10. in 11. ja-56 let in Arko Jože, žični tkalec iz huarja_ ameriški film »Nasilje«, Kota 7, star 52 let. ameriški barvni film »Pekel pod Eveleth, Amerika, želijo za rojstni Micki, ki je bila toliko let brez hlač.« »1. januar 1959«. Nagrade prejmejo: nj^ Goriča vas 44; ničlo«, 14. januarja amer. barvni dan in god obilo zdravih let v sreči Lastnoročno napisal Blaž Rubež, PREDGRAD Rodila je Lakner Ana, kmetovalka iz Zagozdeca 5 — deklico Heleno. in veselju! Ata, sestra in svaka pa prisrčno pozdravlja hvaležna hčerka Francka. DEŽURNE TRGOVINE Dežurno službo imajo: v soboto, 10. januarja, od 8. do 12. ure in od 14.30 do 17.30 ure, trgovina »Potrošnik«, Reška cesta. V soboto, 17. januarja, ima dežurno službo trgovina »Prehrana«, Trg Svobode. ZAHVALA Ob izgubi ljubega sina in brata RUDOLFA LEVSTIKA iz Travnika 81, se toplo zahvaljujemo vsem darovalcem vencev, predstavnikom ljudske oblasti, ZK, SZDL, ZB, Društvu inženerjev in tehnikov1, predstavnikom delovnih kolektivov, sindikatov, lovski družini Polom, Okrajni upravi za gozdarstvo, Davkar v pokoju, pri polni zavesti,« KRANJSKA KLOBASA V neki kočevski gostilni sta jedla dva kmeta kranjske klobase, pa se čez čas eden spomni: 1. nagrado, 3000 din, Smolič Majda, Kočevje, Kolodvorska 13; 2. nagrado, 2500 din, Franc Bastard!, Roška 41, Kočevje; 3. nagrado, 2000 din, Vidervol Julka, Rakitnica 3; VELIKE LAŠČE Rodila je Oblak Vida, kmetovalka iz Riglja pri Ortneku — dečka Ja-neza. Umrli so: Nučič Matija, kmetova- „,,v„ ... ___ lec iz Malega Locnika, star 74 let, odstopil od tožbe. Turšič Pavla, družinska upokojenka iz Male Slevice 2, stara 69 let in Starc Alojzij, zidar iz Sloke star 24 let. -------— _ iKOČEVJE Jožetu Gorniku in Rozaliji Gornik iz Kota štev. 35 pri Ribnici ter se 17. in 18, januarja ameriški barvni film »Dvoriščno okno«. SVOBODA, Rudnik: 10. in 11. ja- posebno pa Poslovni zvezi Kočevje, nuarja jugoslovanski film »Tiralica«, 17. in 18 »Zvesta senca«. PREKLICI Preklicujem žaljivke, ki sem jih izrekel o Kozina Francu iz Jur-jevice in se mu zahvaljujem, da je vsem sorodnikom, prijateljem in januarja film znancem. Nadalje vsem govornikom za tople besede, kakor tudi godbi, ki ga je spremila na njegovi zadnji poti. Žalujoča mama, bratje in sestri. Travnik, Loški potok. Sprememba ordinacijskih ur Da se omogoči vsakodnevna ordinacija za šolsko jnladino bodo od 1- januarja 1959 v prostorih šolske spiiošne ambuj.ante naslednje ordinacijske ure: Ponedeljek: od 7 do 9 Torek: Sreda: Četrtek: Petek: Sobota: od 7 do 9 od 7 do 9 od 7 do 9 od 7 do 9 od 7 do 10 Lovšin Jože. Jurjeviča št. 5 ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo dr. Mal- qore Preklicujem in obžalujem izjave ™ £ Gabra za ves trud, k, ga je 9 izrečene dne 17. IX. 1958 v Kotu o imeJ Pn .lajšanju bolečin mojemu r.nrnik mo™- očetu, bratu in sinu Rodila je Jančič Ema, gospodinja umaknila lesnemuTan^anm^ Osilnice 14 iz Kočevja, Ljubljanska c. 15 - zahvalJuJem- da sta umaknlla Prav tako se zahvaljujemo Silvi dečka Franca. „ .. n Zobon FrančiškA Kot štev 4 do- Rak<>v€C za Pomoč v njegovi težki Poročili so se: Jerina Bogomil, va- ^ Ribnica * bolezni. Enako se zahvaljujemo rillec iz Šalke vasi 2, star 23 ^et !n " vsem, ki so ga spremili na njegovi Šturm Zofija, gospodinjska pomoč- Preklicujem izjave, ki sem ji iz- zadnji poti in darovali cvetje. Naj- niča iz Kočevja, Rudnik 17, stara rekla o Troha Julijani iz Drage šte- lepše se zahvaljujemo vsem članom 19 let, Ceglar Jože, strojni ključav- vilka 13, ker niso resnične. OPZ Brod na Kolpi, ki so ga spre- ničar z Reke, Beli kamen 5, star Šneberger Vilma, Draga, štev. 43. mili v polnem številu k zadnjemu 25 let in Dodič Anica, tekstilna de- * * * počitku. Posebna hvala Jožetu Vid- lavka iz Kočevja, Roška c, 4, stara Slike za legitimacije naredim v marju z Broda in župniku Karlu 25 let. dveh urah. Vsem poslovnim stran- Požunu za poslovilne besede pri od- Umrli so: Cerar Apolonija, roj, Ig- kam in učiteljstvu želim srečno le- prtem grobu, lič, gospodinja iz Mozlja 15, stara to 1959! _ _ Žalujoči: žena Francka, otroci, 66 let. V Novem mestu je umrl Ba" Fotograf Božič, Kočevje. sestre, brat in oče. Prosimo, da se naslednjih ordinacijskih ui»V točno držite, ker bo čas od 9. dopoldan dalje namenjen izključno ordinaciji za žene. šef šolske ambulante: (dr. Pichlcr Marolt Elizabeto) Dispanzer za žene bo imel od 1. januarja 1959 dalje spremenjen delovni čas. Da se omogoči vsem ženam vsakodnevna zaščita v dispanzerju, bodo odslej vsak dan (razen sobote), ko je od 7. do 10. ure šolsika ambulanta, poslovale vse strokovne enote dispanzerja: kot takozvana ordinacija za žene: Ponedeljek: od 9 do 13 (posvetovalnica za noseče, poporodna zaščita, kontracepcijska posvetovalnica, tri-ažna ginekološka ordinacija) (isto) Torek: Sreda: Četrtek: Petek: od 9 do 14 od 9 do 14 od 9 do 14 od 9 do 13 (isto) (isto) (isto) Šef dispanzerja za žene: (dr. Pichlcr1 Marolt Elizabeto) 6. nagrado, 900 din, Milan Križaj, Klinja vas 5; 7. nagrado, 800 din, Merhar Marija, Brežice, Milavcev 16; 8. nagrado, 700 din, Bojan Trdan, Sodražica 42; 9. nagrado, 600 din, Boris Štimec, Roška 16; 10. nagrado, 500 din, Marica Novak, Trata 23. Lepe knjižne nagrade od 11. do 20. nagrade pa prejmejo po vrstnem redu: Lado Andoljšek, Ortnek 2; Lojze Miklič, Elektro Kočevje; Mirko Pantar, Mozelj 13; Borut Bojd, Dolenja vas 114; Janez Klun, Kolodvorska 11; Marta Vesel, Hrib 1; Alojz Butina, Banja Loka 4; Aleksander Šterk v. p. 2665/3, Maribor'; Vlado Prebilič, Dijaški dom Kočevje in Marija Ruparič, Retje 71. Vse denarne in knjižne nagrade pošljemo po pošti. Še nekateri reševalci so bili izžrebani, a so imeli napačne rešitve: Franc Kovačič, Trg 3. oktobra 9. Boštjan Fabijan, Šeškova ulica; Miro Cimprič, Šalka vas; vsi pri drugi nagradi. Napačne rešitve so imeli še: Vanda Čolnar, Ljubljana, Veselova 2, Grebenc Jože, Sušje; Anton Andol jšek, Vel. Poljane 3; Drago Mer-telj, Kolodvorska 10; Marjanca Potočar, Stara cerkev, Frančiška Henigman, Dolenja vas; Čuček Katica, Roška 8, Vida Klarič, Medvedova 11, Ljubljana; Vinko Žužek, Karlovica 7, Anica Stupica, Dijaški dom Novo mesto; Julka Šamer, Šalka vas; Ivan Arko, Sodražica 40; Alojz Lavrič, Grčarice 36; Anton Izlatij, Prigorica 60, Jože Mlakar, Šalka vas 37; Metka Fabjan, Šeškova 19, Magda Pogorelec, Sopoljeva 43, Ljubljana; Jožica Lavrič, Stara cerkev 21 in Alojz Žele, Koblarji 41. * SAMI VODOVOD Kaj se da napraviti, če so ljudje za to, so pokazali prebivalci malih vasic Sinovice in Brinovščice nad Sodražico. Pomenili so se in sami zgradili zajetje vodovoda. POSREDUJEJO Kot otrok sem se leta 1942 težko ponesrečil s srelioom. Do danes ne vem, če mi je priznana invalidnost in če imam pravico do invalidnine. J- š., Stari log Po dosedanjem zakonu do invalidnine nimate pravice, ker niste kili v delovnem razmerju. Svetujemo Vam, da se obrnete na odsek za invalidske zadeve na občini ta na občinski odbor ZB in Vam bodo, če nimate sredstev za preživljanje, dodelili podporo. • Zanima me, ali je potrebno za zakonsko zvezo s tujo državljanko kakšno posebno dovoljenje in Mi bo pridobila ta tuja državljanka s sklenitvijo zakonske zveze tudi jugoslovansko državljanstvo? T. R. Osilnica Po predpisih, ki so izšli leta 1951 za sklenitev zakonske zveze s tujim državljanom ni potrebno nobeno posebno dovoljenje. S samo sklenitvijo zakonske zveze z našim državljanom tuj državljan ne pridobi našega državljanstva, temveč ga lahko pridobi le s prošnjo. pri čemer more postati državljan FLRJ pod pogoji, da je ob vložitvi prošnje dopolnil 18 let stalnosti, da je sposoben za dele, ter 4a se more po njegovem vedenju *lepati, da bo lojalen državljan FLRJ. * 1. Ali se Vam ne zdi, da bi Sovjetska zveza, če resnično želi mir, morala v mednarodni napetosti sama kdaj popustiti, morda po reku, da pametnejši vedno odneha? 2. Želeli bi, da bi Novice spij enkrat ali dvakrat na mesec izšle na • straneh. Je to mogoče? A. F., Ribnica 1. Strinjamo se. 2. To je tudi naša želja. Če bo šk> po sreči morda še prej, ko zapoje prva kukavica. * V letošnjem letu bi rad obiskal sorodnike v inozemstvu. Ker pa imam dolg v banki — najel sem posojilo za nakup pohištva — se bojim, da me bo ta okolnost ovirala pri nabavi potnega lista. T. K.. Lašče To, da imate dolg v banki, ali da ste bili komu za poroka, ni nikakršna ovira pri izdaji potnega lista. V formularju, ki ga je treba priložiti prošnji za izdajo potnega lista, tudi ni treba tega navajati. * Sem ljubiteljica plesne glasbe in v zadnjem času večkrat slišim v radiu, da igra plesni orkester Glen Miller, kakor vem je on že 15 let mrtev. Kako je potem to? Ž. M. dijakinja, Kočevje Drži eno in drugo. Dirigent in komponist Glen Miller se je po zadnji vojni smrtno ponesrečil v letalski nesreči. Po njegovi smrti *e je njegov orkester razšel, lani pa zopet zbral in žanje lepe uspehe po vsem svetu. Imenuje se po ustanovitelju Glen Millerju, e I.Š. iz Celja in M. M. iz Fare. Načeloma naš list pesmi ne objavlja, še posebno pa ne slabo sestavljenih ih namenjenih posameznim osebam! Iz naših krajev NAM PIŠEJO Kot žrtve ste padli v borbi za nas • ■ • Za ureditev avtobusne zveze iz Čabra odbori je poročal Ivan Maljerld Predložil je tudi načrt dela za leto čevju, da ob priliki sestava novega 1959 Mirnik nhrn pZZ L S™ s “im avtobus- £££ /n drenih Špehih ne^pozabM " sek: .ki j.ih zast°Pa v ObLO. v va- b. g. Volivci so na zboru dali več predlogov v zvezi z gospodarskim razvojem v letu 1959. Dedek Mraz nas je obiska1 ZBOR VOLIVCEV V PREDGRADU Pred kratkim je bil v zadružnem Že od davnine je Čabar z oko- Prva ali druga proga bi razen Ca- yasiški M lico precej gravitiral na Sloveniji, brancev koristila tudi slovenskim predarad P7hnri urini V-i‘ Pred vojno je celo ves čabarski vasem, ki leže ob čabranki a gravi- število vnli^v On d^ tl« P° okraj upravno spadal pod Slove- tirja proti Kočevju in Ljubljani. ^ ° °° nijo, pod tedanjo Dravsko banovi- Prosimo »Avto« podjetje v Ko-no. Leži pač v takem kraju, da je že po samem geografskem in gospodarskem položaju navezan na Slovenijo. Čabar ima dnevno dve avtobusni zvezi z Delnicami in to zjutraj in popoldne. Nima pa prave zveze proti Kočevjg in Ljubljani, čeprav je znano, da Čabranci precej potujejo v Ljubljano, da ne omenimo Kočevja. Saj je prav v Kočevju in okolici zaposlena dobra tretjina vseh NA SOLI »JOŽETA ŠEŠKA« Čabrancev in Gerovčanov ter Pre- v osnovni šoli »Jožeta Šeška« v zidancev pri Kmetijskem gozdnem Kočevju smo praznovali Novoletno posestvu. To so večina ljudje, ki so jelko v soboto 27. decembra. Ves se po vrnitvi iz italijanske interna- december smo se v razred *h pri-čile naselili na domovih bivših pravljali na naš praznik. Ker nismo Nemcev-Kočevarjev, ali pa so gozd- dobili nobene denarne podpore smo ni sezonski delavci. Razumljivo je, denar zbrali sami. Naš razred je da ti ljudje večkrat potujejo v svo- zbral 1500 din. Nakupili smo razne je domače kraje. Toda prave zveze dobre stvari. Zadnje dneve pred iz Broda na Kolpi naprej nimajo. prehodom Dedka Mraza smo vse Zjutraj odide avtobus iz Osilnice, uc lnice okras u Vsak razred je imel ki vozi proti Kočevju in Ljubljani tudi svoj program prireditev, ki prej ko pa pride avtobus iz Čabra. smo ga sami sestavili. Tu je razlika dobrih deset minut. Prišla je težko pričakovana so-Enako je popoldne, ko pride avto- bota, ko nas je obiskal Dedek Mraz. bus iz Kočevja v Brod. Tudi tokrat Spremljali so ga snežinke in palčki. avtobus proti Čabru odide preden Dedek Mraz se je zanimal za naše noznarsKi rennin nn pride avtobus iz Kočevja oz. Ljub- uspehe v šoli. Tudi obdaroval nas G^odMki DMtowti^ezi Kočevto! ljane. Potnik se lahko odpelje samo jel. Dobili smo knjige, žoge, šah in do Osilnice, naprej do Čabra, t. j. 15.000 din za zadrugo učencev. Mi 12 km, pa mora pešačiti, ker mu pa smo Dedku Mrazu pokazali, kar avtobus takorekoč pred nosom po- smo se naučili. Nastopili smo v raz, begne. nih igricah, deklamirali smo in peli. Še ena avtobusna zveza je v ne- Iz vsakega razreda se je oglašala posredni bližini Čabra, to’ je proga harmonika. Tega dne je bilo na n^-Trava—Kočevje—Ljubljana. Od Ča- ši šoli res veselo, bra do Trave je 5 km. Ali ne bi Milenka Honzak, uč. V-b razr. osn. šole Jožeta Šeška vili v Borovcu. Zaradi velikega števila otrok in staršev je bila predstava na prostem. Lutke in vse potrebno za igrico so otroci izdelali sami pri ročnem delu. -nil ŠTEVILNE SO BILE ŽRTVE, KI SO JIH NAŠI KRAJI DALI ZA SVOBODO IN BOLJŠE ŽIVLJENJE. PRIOBČUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJEPISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA. ALOJZ VIŠNIKAR Rodil se je 24. januarja 1930 delavski družini v Šalki vasi, kjer je preživel svoja otroška leta in obiskoval osnovno šolo v Kočevju, pozneje pa gimnazijo. Leta 1942 je šel k očetu v Rog v centralno tehniko, kjer je bil oče že v partizanih. Na potu so ga ujeli Italijani in odpeljali v Kočevje na zasliševanje. Ker se je izgovarjal, da je šel po češnje in ker je bil še mlad, so ga izpustili. Septembra 1943 je odšla vsa družina v partizane. Mladi Lojze je šel v centralno tehniko v Rog, kjer je bil črkostavec v tiskarni. Po enem mesecu je šel kot tehnik na Štajersko ter bil nameščen v tehniki v Težka nesreča v dolini Kolpe Na starega leta dan se je kot blisk raznesla vest, da se je zvečer, 30. decembra, približno ob 19.45 uri pripetila med vasmi Vrt in Laze ob Kolpi težka avtomobilska nesreča in da je postal smrtna žrtev nesreče Rudi Levstik, gozdarski tehnik pri »Avto« podjetje to progo podaljšalo do Čabra, tako da bi avtobus prenočeval v Čabru in zjutraj mesto iz Trave vozil iz Čabra proti Ljubljani. Menimo da hi bila ta proga še ugodnejša. NAGRADA Okrajni ljudski odbor je za po- PRIHOD DEDKA MRAZA V KOPRIVNIK Dedek Mraz je tudi letos obiskal otroke v Koprivniku in jih lepo obdaroval. Pripeljal se je z dvema paroma konj, v spremstvu škratov in snežink. Vse je bilo lepo okrašeno in pravljično urejeno. Spremstvu Dedka Mraza c£> se hitro pridružili otroci in starejši ter šli po vasi. Omenjenega dne so se vračali proti Kočevju z osebnim avtomobilom Uprave za gozdarstvo OLO Peter Vovk, Rudi Levstik, vozilo pa je upravljal šofer Anton Štimac. Peljali so se po novi cesti ob Kolpi, ki pa še ni popolnoma dograjena in še ni odprta za redni promet. Kakih 200 m od vasi Vrt proti Lazam je avtomobilu nenadoma zmanjkalo trdnih tal — z vso silovitostjo je pridrvel v prekop na novi cesti. Do prekopa je cesta ravna, vidljivost pa je ponoči precej manjša, znaka pred prekopom tudi ni bilo, odvoza ob prekopu ceste niso opazili in tako je prišlo do nesreče. sebno prizadevnost v minulem letu nagradil kolelčtiv postaje Ljudske Dedek je razdeljeval darove med milice v Kočevju z denarno nag ra- zbrane otroke, do v višini 70.000 dinarjev. PRODAJNI STROŠKI Svet za tržišče pri OLO je odločil, da smejo trgovine pribiti za svoje stroške pri kilogramu petroleja največ 14 din, pri jedilni masti pa največ 17 din za kg rta nabavno ceno. OBDARITEV OTROK V SUŠJU Kakor v drugih krajih je obiskal in obdaroval otroke Dedek Mraz tudi v Sušju. V zadružnem domu v Sušju so se zbrali otroci, ki obiskujejo osnovno šolo v Sušju in cicibani iz teh vasi. Vsi so bili lepo obdarovani in so Dedku Mrazu za njegovo darežljivost hvaležni. PRODAJA ŽIVINE Na območju Gospodarske poslovne zveze Kočevje je bilo lani prodano nad 600 glav plemenske živine, predvsem mlade. Živinorejci so iztržili za živino nad 60,000.000 din. Kupci živine so bili iz Grčije, Ma- Po obhodu vasi je šel v šolo, kjer so šolski otroci uprizorili igrico »Mačeha in pastorka«, starejši pa lutkovno igrico »Strah ima velike oči«. Po predstavi je Dedek Mraz obdaroval vse otroke. Za uspešno izvedbo Novoletne jelke se zahvaljujemo šolskemu odboru in pionirskemu starešinskemu svetu. Posebno se zahvaljujemo za finančno pomoč KGP Kočevje in sindikalni podružnici Koprivnik. Obenem se zahvaljujemo za vse čestitke, ki jih je prejela šola. V KOČEVSKI REKI V Kočevsko Reko je prišel Dedek Mraz 28. decembra ob 10. uri dopoldne. Državno posestvo »Snežnik« je poskrbelo, da so bili predšolski in šolski otroci bogato obdarovani na območju posestva. Za pester program je poskrbela osnovna šola in vrtec. Otroci iz vrtca so ob tej priliki prvič nastopali-Učenci iz osnovne šole Kočevska iReka so prikazali lutkovno igrico v kedonije, Hrvatske, Like, Dalmacije, treh dejanjih »Tonček — partizan«. Štajerske in drugih krajev. TUDI V VIMOLJU V popoldanskih urah starega leta je prišel Dedek Mraz med otroke v šoli na Vimolju. Vsi so ga že nestrpno čakali. Po pestrem programu, ki so ga imeli otroci, je le prišel trenutek, ko so lahko zrli Dedku v oči. Njegov prihod so pozdravili tudi odrasli. Dedek Mraz je obdaril vse šolske in predšolske otroke. Šola je pri starših naletela na razumevanje in so ji pomagali. Posebno prt naj velja zahvala ženam, ki so pomagale pri pripravah in učiteljici, tovarišici Južničevi, ki je pripravila vse potrebno, da je obdaritev in prireditev tako lepo uspela. R. š. ... IN V PREDGRADU Dedek Mraz je prišel tudi v Pred-grad. V zadružnem domu v Pred-gradu se je zbralo večje število otrok. Na odru je bila lepo okrašena novoletna jelka, ob njej pa so šolarji igrali, peli, deklamirali. Potem je prišel k njim Dedek Mraz, obložen z darovi. Najprej je vse lepo pozdravil in zaželel srečno novo leto, potem pa je začel deliti darila. Obdaroval je 35 cicibanov in 60 Igrico so popoldne ob 15. uri pono- učencev in učenk osnovne šole. Vsi trije so bili pri tej nesreči težje poškodovani, najtežje posledice pa je dobil Rudi Levstik, ki je kmalu po prevozu z rešilnim avtomobilom v novomeško bolnišnico (tudi Vovk in Štimac sta bila prepeljana z rešilnim avtomobilom v bolnišnico, danes sta že doma), za posledicami nezgode umrl. Škoda na avtomobilu se ceni na okrog 300.000 din. 1. januarja je bil v Loškem potoku pogreb pokojnega Levstika. Na zadnji poti ga je spremilo veliko l.judi, domačinov in iz drugih krajev, predstavniki političnih organizacij, ljudske oblasti, njegovi poklicni tovariši, lovci, logarji in številni prijatelji in znanci ter stari vojni tovariši iz NOB. V žalnem sprevodu je bilo nad 20 vencev. Pospremila ga je tudi rudniška godba iz Kočevja. Izpred hiše žalosti v Travniku se je najprej poslovil od pokojnega Rudija Vinko Mohar, na Hribu pa član kolektiva, v katerem je delal Rudi v GFZ, Janez Merhar. Pri odprtem grobu sta se poslovila! od pokojnika v imenu političnih organizacij Stane Rus, v imenu starih vojnih tovarišev pa Janez Zgonc. Rudi Levstik je bil roj. 16. aprila 1921. leta v Travniku v številni kmečki družini. Bil je priden in delaven fant. V osvobodilnem gibanju je začel delati že leta 1941. V zimi 1942-43 je odšel v partizane. Vsa Levstikova družina je aktivno pomagala in sodelovala v osvobodilnem boju, V partizanih so bili trije bratje, eden od njih je padel v boju s sovražniki. Rudi je bil hraber borec. Po osvoboditvi je opravljal razne odgovorne posle. Pred enim letom je absolviral srednjo gozdarsko šolo irt si pridobil poklic gozdarskega tehnika. Zaposlil se je pri Gospodarski poslovni zvezi Kočevje in vestno opravljal svoje delo na območju kočevske občine vse do svoje usodne smrti. Imel je veliko prijateljev in znancev, ki so ga zelo cenili. Bil je tudi dober komunist in član drugih organizacij. Pokojni Levstik zapušča ženo in dva otroka, mater, brata in sestre. Naj mu bo lahka svobodna zemlja v rojstnem kraju, katerega je tako ljubil ... Gornje Dupline. Že po nekaj tednih je bila tehnika izdana Nemcem. 22 mladih tehnikov so Nemci napadli, ko so bili v bunkarju in vse pobili. Pokopali so ga v Gornji Duplini. MILAN JURCA Rodil se je 5. decembra 1928 delavski družini na Rudniku v Kočevju, kjer je preživel svoja otroška leta in obiskoval osnovno šolo v Kočevju. Po končani osnovni šoli se je šel učit za mehanika. Septembra, leta 1943, je vstopil v partizane in bil kurir. Sodeloval je v borbi za Kočevje v decembru 1943 in v raznih drugih borbah. Aprila 1944 je kot kurir padel v belogardistično zasedo med Hrušico in Dovžem pri Novem mestu ter bil ujet. Belogardisti so ga zverinsko mučili, klali z nožmi in mu prerezali trebuh na štiri dele, da je umrl mučeniške smrti. IVAN KOBE Rodil se je 6. junija 1913 v delavski družini v Novem mestu. Še kot otrok se je preselil s starši v Kočevje, kjer je obiskoval osnovno Šolo. Po končanem šolanju se je zaposlil v tekstilni tovarni v Kočevju. Ko je bil po dveh letih tu odpuščen, je šel služit za hlapca na kmete. Pto nekaj letih se je zopet vrnil v Kočevje in se zaposil v Horakovi tekstilni tovarni. Leta 1939 je šel služit kadrovski rok. Ob kapitulaciji Jugoslavije je bil na Reki ujet od Italijanov in odpeljan kot vojni ujeltnik na Sicilijo. Od tu je z nekaterimi tovariši pobegnil, prišel v Slovenijo in stopil v partizane. Udeležil se je raznih borb in se izkazal hrabrega in požrtvovalnega borca, zato je prav hitro napredoval v oficirja NOV. V začetku maja 1945 je padel v borbi za Trst. ANTON PRIJATELJ Rodil se je 30. decembra 1924 v Kočevju v delavski družini. Po končani osnovni šoli je šel v gimnazijo v Maribor. Po kapitulaciji stare Jugoslavije ie opustil šolanje in se vrnil V Kočevje k staršem ter se šel učit trgovske obrti. Že leta 1941 se je vključil v napredno mladinsko organizacijo ter sodeloval pri raznih mladinskih akcijah v mestu samem kakor tudi na podeželju. Že leta 1941 so ga Italijani zaprli in mučili. Ker pa ni ničesar priznal, so ga izpustili. 28. aprila 1942 je stopil v partizane, pozneje v Cankarjevo brigado, kjer je bil politkomisar čete. 24. aprila 1944 je padel v borbi z Nemci in belogardisti na Selu - Žumberk na Dolenjskem. ADOLF S AMIDA Rodil se je aprila 1919 v delavski družini v Kočevju, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. Po končani osnovni šoli se je izučil mesarske obrti. Ker ni dobil zaposlitve v svoji stroki, se je zaposlil v rudniku. Že leta 1941 se je povezal z OF in v njej aktivno sodeloval. Že marca 1942 je stopil v partizane, v Kočevski odred. Izkazal se je izredno hrabrega borca, zato je dobil Ilegalno ime »Strel«. V Roški ofenzivi leta 1942 so hajkali za njim Italijani. Ker se ni mogel drugam umakniti je splezal na veliko smreko. Italijani so ga opazili in obstrelili da je padel z drevesa. Pod drevesom so ga ranjenega prebadali z bajonetom, da je v težkih bolečinah umrl. 97 December je mesec volčjega veselja, obenem pa je tudi začetek prave zime. Znanstvenikoma je bil položaj jasen. Najprej je treba ujeti vol" kuljico. In kako to izvesti? Nekega ledenega popoldnevi sta tujca izkopala globoko jamo na poti, po kateri sta hodila Šepavec in njegova spremljevalka. Pokrila sta jo z dračjem, zrahljano zemljo in s snegom, »če bo zapadel sneg, se bo mala radovednica ujela«, sta zmagoslavno ugotavljala Gordon in Nelson ... 98 Popoldne sta Gordon in Nelson našla jamo prazno. Šepavec je bil z izvoljenko zgodaj zjutraj o(b njej. Razločno se je videlo, da se je moral močno truditi, da je obvaroval svojo miljenko pred nezgodo. Stopinje so bile zgovorna priča. Šepavec je jamo previdno obhodil ter s šapo prebodel sneg in dračje. Nato sta volka zapustila nastavljeno past ter se izgubila v grmovju ... 99 Še tisto popoldne, ko sta razočarana tujca jezdila proti domu, sta iznenada zagledala Še-pavca in njegovo spremljevalko v bližini tesni. Mala trmoglavka se je radovala, če je lahko uveljavila svojo voljo pri svojem gospodarju, ker je bil v zadnjem času popolnoma odvisen od nje. Nalašč ni sledila Šepavcu! Videti je hotela, kaj srt bo zgodilo. Hotela je biti zadovoljena ... 100 Šepavec je bil premalo odločen in to je mala volkulja zapazila. Postala je nemirna, hotela mu je slediti, pa je bilo že prepozno... iznenada je počil strel.. ■ Mala se je zgrudila, še preden se je Šepavec dobro zavedel. Okrenila je glavo, kot bi hotela videti, če se ji Šepavec približuje. .. Nekaj trenutkov nato je trmoglavka, Šepavčeva ljubljenka, sklonila glavo. Ko sta se ji približala tujca, je bila — mrtva ...