73486 - -*■ ■ ■ ---.— ■ - — ZAKONI IN UREDBE XXXII. ZVEZEK Gasilstvo in Požarna obramba Zbirka zakonskih predpisov s posebnim ozirom na Dravsko banovino Zbral In priredil Dr. Rudolf Andrejka hon. univ. profesor V Ljubljani 1933 Založila in natisnila tiskarna h' rrkur d. d, v Ljubljani (Predstavnik; ttakan» O. MihAlek) V založbi tiskarne Merkur v Ljubljani so izšle sledeče knjige: Zakoni in uredbe: I. ev.: Zakon o nelojalni konkurenci, broš. Din 6’—. II, zv.: Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov v resortu ministrstva za promet, broš. Din 8'—•. III, zv.: Zakon o javnih beležnikih (notarjih), broš. Din 12*—. IV. zv,: Zakon o glavni kontroli, brc«. Din 10*—. V. zv.: Zakon o občnem upravnem postopku in zakon o banski upravi, broš. Din 20’—, vez. Din 25*—. Razprodano. VI. zv.: Uredba, s katero se določa tarifa o nagradah javnih no¬ tarjev. — Pravilnik za izvršitev zakona o javnih notarjih. — Zakon o izpremembi in dopolnitvi § 244. zakona o javnih no¬ tarjih. — Uredba o številu in sedežih javnih notarjev, broš. Din 18*—, vez. Din 25*—. VII. zv.: Zakon o uradnikih, broš. Din 18*—. VIII. zv.: Pravilnik o poslovanja krajevnih (mestnih) kontrol in komisarjev za izredne preglede, broš. Din 12*— IX. zv.: Zakon o državnem prometnem osebju, broš. Din 14*—. X. zv.: Pravilnik za voditev zemljiških knjig, broš. Din 14*—. XI. zv.: A. Ustava kraljevine Jugoslavije. — B. Zakon o izpre- membah in dopolnitvah v zakonu o nazivu in razdelitvi kra¬ ljevine na upravna območja, broš. Din 8’—. XH. zv.: Zakon o volilnih imenikih. — Zakon o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino, broš. Din 8'—, Razprodano. XIII. zv.; Zakon o društvih, shodih in posvetih, broš. Din 6*—. XIV, zv.: Uredba o lekarnarski zbornici, broš. Din 8’—. XV. zv,; Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o volitvah narodnih poslancev, naredba, popravki, tolmačenja, pojasnilo, objava ter obrazci volilnih zapisnikov in pooblastila k zakona o volitvah narodnih poslancev. — Zakon o volitvi senatorjev, broš. Din 8*—. XVI. zv.: Zakon o obrtih, broš. Din 20*—, vez. Din 25*—; pošt¬ nina Din 3’—, XVII. zv,: Zakon o poslovnem redu v narodni skupščini. — Zakon o poslovnem redu v senatu, broš. Din 15’—, Razprodano. XVIII. zv.: Zakon o meščanskih šolah, broš. Din 5*—. XIX. zv.: Zakon o lovu, broš. Din 7’—. XX. zv.: Zakon o zadrugah državnih uslužbencev, broš. Din 5.—. XXI. zv.: Uredba o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih uslužbencev, broš. Din 7*—. XXII. zv.: Obča univerzitetna uredba, broš. Din 15*—. XXIII. zv.: Uredba o draginjskih dokladah državnih uslužbencev. — Uredba o draginjskih dokladah državnih upokojencev, broš. Din 6*—. Zakoni in uredbe XXXII. zvezek Gasilstvo in Požarna obramba Zbirka zakonskih predpisov s posebnim ozirom na Dravsko banovino Zbral in priredil Dr. Rudolf Andrejka hon. univ. profesor V Ljubljani 1983 Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani (Predstavnik tiskarne O. MiMlek) Vsebina Stran 1. Zakon o organizaciji gasilstva. A. Organizacija. 2 I. Gasilska četa. 2 1. Prostovoljna gasilska četa. 3 2. Industrijska in zavodska gasilska četa ... 11 3. Poklicna (profesionalna) gasilska četa ... 11 4. Obvezna gasilska četa.11 II. Gasilska župa.12 III. Gasilska zajednica.17 IV. Gasilska zveza kraljevine Jugoslavije.24 V. Občne odredbe.30 B. Gmotna sredstva.31 C. Prehodne in končne odredbe.35 2. Pravilnik o enotni uniformi članov starešinstva Gasil¬ ske zveze kraljevine Jugoslavije .40 3. Uredba o postavljanju domov in drugih objektov združb in ustanov, spadajočih v pristojnost ministrstva za teles¬ no vzgojo naroda .40 4. Uredba o požarno-policijskem redu in gasilstvu v Ljub¬ ljanski oblasti, izvzemši mesto Ljubljano. I. del. Splošna določila.52 Požarni ogledi.53 Požarna straža.31 Odprava nedostatkov.57 II. del. Preprečenje požara.55 Gasilni red ..56 Dolžnosti oblastev . . . ..57 IV Stran III. del. Gasilno orodje.57 IV. del. Gasilstvo. 59 V. del. Podporni sklad.60 VI. del. Sklicne priprave.60 Pomoč v sosedni občini.61 VII. del. Gašenje.62 Poseganje v tujo last.63 VIII. del. Ukrepi po požaru.64 IX. del. Stroški gašenja in reševanja ...... 65 X. del. Kazenska določila.66 XI. del. Nadzorstvo nad izvrševanjem požarno-policij- skega reda.67 XII. del. Končne določbe.68 5. Zakon o gasilnem redu za Štajersko. I. oddelek. Splošne določbe.69 Požarni ogled.70 Ometanje dimnikov. 71 Nočni čuvaji.72 II. oddelek. O gasilnih napravah.72 Dolžnost pomaganja.72 Gasilni redi.73 Svarilna znamenja.73 Vodne zaloge.. . 73 Gasilno orodje ..74 Gasilstvo.76 III. oddelek. O odredbah pri požaru in po njem ... 78 Dolžnost prijave.78 Dolžnost občinskega predstojnika (župana) 79 Poizvedbe po požaru.80 IV. oddelek. O gasilnih stroških. 81 Stroški za gasilne naprave.81 Stroški za vožove.81 v Stran V. oddelek. O kazenskih določbah, oblastvih in pri¬ tožbeni poti.82 Kazenske določbe.82 Pritožbe.83 VI. oddelek. Sklepne določbe.83 (i. Zakon o novih določilih glede doneskov požarnih zava¬ rovalnic in družb v korist gasilnih straž in v podporo ponesrečenim gasilcem.84 7. Iz zakona o občinah. IV. Delokrog občine.88 V. Pristojnost občinskih organov.89 8. Iz gradbenega zakona. Prvi del. Mesta in trgi.91 V. Tehnični predpisi.91 Zidovi.91 Stropi.92 Strehe.93 Stopnice.93 Svetlišča.93 Dimniki.94 Kurišča.94 Varnost pred požarom.95 Ostale konstrukcije.95 Olajšave za mala stanovanja.95 IX. Gradnja. Gradbeno-policijska določila .... 96 Varnost zgradbe.96 Prijava podjetnika in začetek dela.96 Varnost ob času gradnje.96 Podjetnikova odgovornost.97 XII. Obveznosti in omejitve.97 Pravilnik o razdalji zgradb.97 Samostalni zidovi.97 VI Stran 9. Uredba o mestih in trgih, na katere je uporabljati I. del gradbenega zakona.98 10. Pravilnik o gradbenih predpisih za sela, ki so v nepo¬ sredni bližini mest in trgov . ..100 11. Iz splošnih navodil za izdelavo uredbe o izvajanju regulacijskega načrta in gradbenega pravilnika. II. Gradbeni pravilnik. B. Predpisi za zidanje zgradb 102 1. Tehnični predpisi, b) Posamezni deli zgradbe . . 102 Zidovi.102 Stropi. 106 Strehe in krovi.107 Strelovodi.109 Vezi in ključi.109 Stopnice.109 Hodniki.111 Dimniki. 111 Kurišča.112 2. Higienski predpisi. 114 Predpisi za napravo industrijskih podjetij in de¬ lavnic .114 Dimniki tovarn in industrijskih podjetij .... 115 Sušilnice, opekarne in apnenice.115 Parni kotel.116 Uničevanje dima ..117 Delovni stroji.117 12. Iz pravilnika o razdaljah zgradb v mestih in trgih od posebnih zgradb in drugih naprav. I. Za železnice.118 II. Za tokovode visoke napetosti.121 VII. Za vojne utrdbe.123 VIII. Za aerodrome.123 IX. Za tovarne . 124 VII Stran X. Za skladišča razstreliv.124 XIV. Za skladišča za les.125 XV. Zaključne določbe.125 XVI. Stopanje v veljavo.125 13. Iz stavbnega reda za Kranjsko. I. razdelek. O stavbnem dovoljenju.126 Primeri stavbnega dovoljenja.126 II. razdelek. Stavbni predpisi..127 Stopnice.127 Hodniki.127 Dvorišča.128 Stropni sestavi (podstrešje), stropovje . . 128 Stropi v hlevih in svislih, dušniki za zra¬ čenje .128 Dimniki.128 Prolazni dimniki.129 Ruski dimniki.130 Število dimnikov.130 Dimne cevi.130 Dimnice. 130 Krušne peči, kurišča, kotlarne.131 Lesena poslopja. 132 Pregrade.132 Strešno okrovje, podstrešne sobe .... 133 Osamitev podstrešja.133 Požarni zidovi.133 Strešni vrh.134 Šupe.134 Gospodarska poslopja, skednji, lesene vin¬ ske kleti.134 Sušilnice, apnenice in opekarne .... 135 Zvoniki, javna poslopja, skladišča . . . 135 VIII • Stran Javni oziri vobče.135 Pri železnicah. 135 14. Ukaz deželnega predsedništva za Kranjsko o poslo¬ vanju ljubljanskega deželnega gledališča v požarno- policijskem oziru. I. Kako je preprečiti ogenj.. 136 II. Nadzorno oblastvo. Požarna straža. Ukrepi ob izbruhu ognja.140 III. Kontrolne določbe.142 IV. Odgovornost gledališkega podjetnika in njegovih organov. 143 V. Kazenske določbe.144 VI. Pravna veljavnost pravilnika.144 15. Naredita deželnega predsedništva za Kranjsko o obrato¬ vanju jubilejnega gledališča v Ljubljani v požarno- policijskem pogledu. I. Ustroj in obratovanje v požarno-policij.skem po¬ gledu .145 II. Požarna straža.153 III. Kontrolne določbe ..156 IV. Odgovornost in dolžnosti gledališkega podjetnika in njegovih organov.158 V. Kazenske določbe.160 VI. Pravna veljavnost naredbe.161 16. Iz ministrskega ukaza z dne 18. septembra 1912. o pri¬ rejanju javnih predstav s kinematografom. I. oddelek. Dopustilo.161 Potrebnost in podelitev dopustila . . . 161 Vrste dopustila. 162 IX Stran Pogoji dopustila in načela za obratovanje 16S Strežba projekcijskih aparatov .... 163 III. oddelek. Občna in izvršitvena določila.164 Varnostna in krajevna policija .... 164 Priloga A (pravilnik) k ukazu o prirejanju javnih predstav s kinematografom.165 A. Obrati s stalnim stajališčem.165 I. Izključni kinematografski obrati.165 II. Kinematografske produkcije v gledališčih, varietejih, dvoranah itd.175 B. Popotni obrati.175 17. Zakon o izdelovanju, uvažanju, izvažanju in prodaja¬ nju smodnika, raznesil in ostalih razpočnih zmesi, streliva in orožja .177 18. Pravilnik za izvrševanje zakona o izdelovanju, uvaža¬ nju, izvažanju in prodajanju smodnikov, raznesil in ostalih razpočnih zmesi, streliva in orožja .181 Izdelovanje.182 Uvoz.. . 187 Izvoz.190 Prevoz.190 Prodajanje.191 Vojaško-monopolna taksa.195 Možnost patentne zaščite.195 Kazni.196 Končne odredbe.197 19. Iz obrtnega zakona. Prvi del. IV. poglavje. Posebne odobritve za gradnjo delavnic in tvomiških naprav.199 Postopanje oblastev.199 X Stran 20. Iz pravilnika o higienskih in tehničnih varnostnih do¬ ločbah v podjetjih. Občne določbe.201 Prvi oddelek. Higiena dela.201 Prvo poglavje. Delovni prostori in način njih gradnje.201 Drugi oddelek. Peto poglavje. Varnost' ob delu . . . 201 Šesto poglavje. Predpisi glede požara.203 21. Pravilnik za izvrševanje dimnikarskega obrta .... 204 22. Iz zakona o železnicah javnega prometa. Železniško-policijska služba.208 23. Iz zakona o gozdih. Gozdarsko-policijski predpisi. Gozdni požari .... 210 24. Iz deželnega vodnopravnega zakona za Kranjsko. O rabi vode.213 25. Iz občnega cestnega reda za Dravsko banovino. Splošni predpisi za cestni promet.214 Prednostna pravica.214 Motoma vozila. Prtljaga in kajenje.214 26. Iz mestnega cestnega reda za Ljubljano, Maribor, Celje in Ptuj. Električna cestna železnica. Kajenje v tramvaju . . . 215 27. Iz kazenskega zakonika kraljevine Jugoslavije. XV. poglavje. Kazniva dejanja zoper javni mir in red.216 XVII. poglavje. Kazniva dejanja zoper občno varnost ljudi in imovine.216 XXVII. poglavje. Kazniva dejanja zoper imovino . . 221 Poškodbe tujih stvari in imovinskih koristi.221 XI Stran 28. Iz avstrijskega kazenskega zakona. Šesto poglavje. O prestopkih zoper javne ustanove in naprave, namenjene za občno varnost.221 Osmo poglavje, O pregreških in prestopkih zoper var¬ nost življenja.222 Deseto poglavje. O drugih prestopkih, ki kršijo ali ogražajo telesno varnost.223 Enajsto poglavje. O pregreških in prestopkih zoper varnost lastnine.223 29. Iz zakona o zavarovalni pogodbi .230 Uvod. Z zakonom o organizaciji gasilstva z dne 15. juli¬ ja 1933. je posegla naša ujedinjena zakonodaja tudi v obširno snov požarne policije, to je onih zakonskih predpisov, ki se tičejo odvrnitve in omejitve nevarnosti pred ognjem. Zaenkrat se je s tem zakonom uredil enoten ustroj, delovanje in pospeševanje tistih obče koristnih združitev, ki so si postavile za nalogo, da ščitijo in rešujejo bližnjim življenje in premoženje ob požarih, pa tudi ob drugih elementarnih nezgodah. S tem je v formalnem pogledu postavljen temelj za enotno in »motreno organizacijo našega gasilstva. Po bistvu stvari same in tudi po določbi zakona pa se bo v materialnem pogledu zahtevala od gasilstva primerna strokovna izobrazba. Sem spada poleg gotovo potrebne fizične in tehnične izurjenosti tudi poznavanje poglavit¬ nih zakonitih predpisov, ki veljajo glede požarne policije vobče in glede delovanja gasilstva posebej. Ti predpisi pa niso enotno zbrani v enem zakonu, ampak raztreseni po številnih zakonih, uredbah, nared- bah in pravilnikih, ki jih že strokovno delujoči pravnik, kaj šele navaden državljan, stežka pregleda. Zato se je napravil s pričujočo zbirko poizkus, zdru¬ žiti najvažnejšo zadevno snov v praktično uporabno celoto in zbrati poleg zakonov in uredb o gasilstvu in poleg važnejših požarno-policijskih in gasilnih redov tudi ustrezne določbe iz številnih drugih zakonskih predpisov (gradbenega, občinskega, obrtnega, železniškega, gozdne¬ ga, cestnega, vodnopravnega, kazenskega zakona itd. in njih izvršilnih uredb), kolikor se tičejo požarne policije ali so sicer v zvezi z nastankom požarov (določbe kazen¬ skega zakona o zločinstvu požiga), ali pa obravnavajo povračilo škode ob požarih (zakon o zavarovalni pogodbi). Pri zbiranju gradiva se je pojavila precejšnja težko- ča glede vprašanja, kateri zakonski predpisi naj se izmed ogromne snovi, ki se je nabrala, prevzamejo kot poglavitni in važni in kateri naj se spričo omejenega obsega knjige zaradi bolj krajevnega ali na prav special¬ no stroko omejenega pomena izločijo. S tega poslednjega vidika v pričujoči zbirki ni lokalnih gasilnih in požarno- policijskih redov avtonomnih mest niti specialnih pred¬ pisov o polaganju in montiranju plinovodov in elektro- vodov, o postavljanju in rabi acetilenskih aparatov, o požarnonevarnih dejanjih v rudnikih, o prevažanju raz- nesil in vnetljivega blaga po železnicah in brodovih itd. Za vodilo je veljalo tudi to, da se prevzamejo v zbirko predvsem zakonski predpisi, veljavni za vso državo, starejši, zlasti partikularni predpisi pa le tedaj, če so za praktične namene gasilstva potrebni. Zbirka naj bi služila, kakor uvodoma omenjeno, predvsem za osnovo strokovni izobrazbi našega gasilstva v gasilskih tečajih. Poleg tega pa je namenjena tudi kot pripomoček praktičnim pravnikom ter občnim upravnim in sodnim oblastvom. R. A. Mi ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, objavljamo vsem in vsakomur, da sta narodna skupščina kraljevine Jugoslavije, sklicana z ukazom z dne 19. oktobra 1932. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1932., v svoji 50. redni seji, ki jo je imela dne 12. junija 1933., in senat kraljevine Jugoslavije, sklican z ukazom z dne 19. oktobra 1932. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1932., v svoji 37. redni seji, ki jo je imel dne 16. junija 1933., sklenila in da smo Mi potrdili in proglašamo zakon o organizaciji gasilstva,* ki se glasi: § 1 . Zaradi zaščite imovine in življenja grajanov zoper požar kakor tudi zaradi pomoči ob elementarnih in dru¬ gih nevarnostih se ustanavlja s tem zakonom organizacija gasilstva v kraljevini Jugoslaviji. Organizacija gasilstva skrbi, razen za strokovno izobrazbo, tudi za nacionalno, kulturno in prosvetno vzgojo svojih članov. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 26. julija 1933., štev. 167/XLVII/507. — »Službeni list kr. banske uprave Dravske banovine« štev. 477/75 iz 1. 1933. i 2 A. Organizacija. § 2 . Organizacijo gasilstva sestavljajo: gasilske čete; gasilske župe; gasilske zajednice; gasilska zveza kraljevine Jugoslavije. I. Gasilska četa. § 3. Na ozemlju kraljevine Jugoslavije smejo obstajati gasilske čete z naslednjimi nazivi, in to: 1. prostovoljne; 2. industrijske in zavodske; 3. poklicne (profesionalne); 4. obvezne. § 4. Prostovoljne, poklicne in obvezne gasilske čete se štejejo za javne gasilske čete; industrijske in zavodske gasilske čete pa so zasebne. Javne gasilske čete veljajo, kadar vodijo nadzor nad požarno obrambo in kadar vrše dolžnosti pri požaru samem, za javne organe, na katere prenese občinska uprava del svoje oblasti, ki se nanaša na požarno var¬ nost po zakonskih požarno-policijskih odredbah in na- redbah. § 5. Naloga gasilske čete je: 1. da s sistematskim in strokovnim delovanjem ščiti in brani imovino in življenje grajanov zoper požar, po¬ plave, potres in druge elementarne nezgode in da orga¬ nizira v vojnem stanju ob zračnih napadih zaščito svo¬ jega območja zoper požar in dušljive pline; 2. da dela za nacionalno, kulturno in prosvetno po- vzdigo svojih članov in ostalega prebivalstva svojega območja; 3 3. da pošilja dva predstavnika na skupščino gasilske župe, katerih eden je poveljnik, odnosno njegov na¬ mestnik. § 6 . To svojo nalogo doseza: 1. s strokovnim izobraževanjem svojih članov; 2. s širjenjem zdravih pojmov o gasilstvu in nje¬ govih namenih; 3. s poučevanjem naroda o uporabi vseh priprav zoper dušljive pline in ostalo; 4. s prirejanjem tečajev, predavanj, razstav, vaj in zletov kakor tudi nacionalno-kulturnih in prosvetnih prireditev. 1. Prostovoljna gasilska četa. § 7. Prostovoljna gasilska četa je sestavljena neglede na spol iz potrebnega števila telesno in nravno sposobnih državljanov, ki so dovršili 18. leto starosti. Minister za telesno vzgojo naroda dopusti lahko na predlog gasilske zveze kraljevine Jugoslavije vstop v članstvo tudi tujim državljanom. Prostovoljna gasilska četa obstoji lahko v vsaki ob¬ čini in selu, kjer se da sestaviti najmanjša edinica 15 ga¬ silcev, in ima naziv »Prostovoljna gasilska četa v.. župe.«. § 8 . Prostovoljna gasilska četa ima lahko: 1. izvršujoče člane; 2. naraščaj; 3. podporne člane; 4. častne člane. § 9. Izvršujoči član je lahko aktiven ali rezervni. Rezervni član postane aktivni član po lastni želji ali z odločbo poveljništva, če je dovršil 25 let aktivne gasilske službe. 4 Izvršujoči člani se dele v: 1. napadalni in obrambni odsek; 2. samaritanski (reševalni) odsek; 3. kulturno-prosvetni odsek (glasbeni, diletantski odsek, čitalnice, predavanja in pod.). Član napadalnega in obrambnega odseka je lahko samo moški po § 7. tega zakona. § 10 . Naraščaj je lahko mladina od dovršenega 12. do 18. leta starosti brez razlike spola; dolžnost pa mu je, da se usposablja za gasilsko, sanitetno in prijavno službo. Naraščaj ne spada v članstvo čete. § H. Podporni član je vsaka ošeba (fizična in pravna), ki se zaveže, plačevati četi določen letni prispevek. § 12 . Častni član je lahko, kdor si pridobi posebne za¬ sluge za četo ali za gasilstvo vobče; izvoli se pa na pred¬ log upravnega odbora na glavni skupščini. § 13. O sprejemu v članstvo odloči upravni odbor na vlo¬ ženo pismeno prijavo. Prošnje tujih državljanov odpošlje upravni odbor zvezi z obrazloženim predlogom. Član pridobi aktivno in pasivno glasovalno pravico v 6 mesecih po sprejemu v članstvo. § 14. Dolžnosti članov so te-le: 1. Izvršujoči člani so dolžni, opravljati svojo službo brezplačno, točno in požrtvovalno brez ugovarjanja, se pokoravati odredbam svojih nadrejenih, izvrševati služ¬ bene predpise točno in vestno in se častno obnašati v službi in zunaj nje, najsi so v kroju (uniformi) ali pa 5 v grajanski obleki. Zaradi izpopolnjevanja so dolžni, hoditi v šolo in k vajam in ne dajati povoda za prepire in neposlušnost proti poveljem starešinstva. Rezervni član ni dolžan, vršiti službo niti kakršno¬ koli delo v četi, razen kadar to skrajna sila zahteva. 2. Podporni člani so dolžni, plačevati letno člana¬ rino, ki jo skupščina za to leto določi. 3. Častni člani ne plačujejo četi nobenih članskih prispevkov in nimajo nikakšnih dolžnosti. § 15. Izvršujoči člani imajo aktivno in pasivno, podporni in častni člani pa posvetovalno pravico glasa. Podporni člani smejo biti izvoljeni v upravni odbor samo za upravno službo. Izvršujoči člani zahtevajo lahko sklic izredne skup¬ ščine ob navedbi razlogov. To zahtevo mora podpisati polovica izvršujočega članstva. § 16 . Članstvo prestane: 1. z izstopom; 2. z izključitvijo. Član izstopi iz čete s pismeno prijavo upravnemu odboru. Upravni odbor izključi člane: a) če so se huje pregrešili zoper zakonske, zvezne in ostale predpise, ki se nanašajo na gasilstvo; b) če so ravnali zoper koristi čete in škodovali nje¬ nemu ugledu; c) če delujejo zoper državne koristi. Izključeni član se sme po upravnem odboru pri¬ tožiti v 14 dneh na skupščino. Če izključeni član v tem roku pritožbe pri upravnem odboru ne vloži, velja, da je prestal biti član z dnem sklepa o izključitvi. Dru¬ gače ostane še dalje član čete, do rešitve njegove pri¬ tožbe na skupščini. Za to dobo nima takšen član nobenih 6 pravic ne dolžnosti v četi. Ce skupščina pritožbi tega člana ugodi, se mu vrnejo vse pravice. § 17 . Prostovoljno gasilsko četo upravljajo skupščina, upravni odbor, poveljstvo in nadzorni odbor. § 18. Skupščine so redne in izredne. Redne skupščine so vsako leto v mesecu januarju, izredne pa po sklepu upravnega odbora, na pismeno zahtevo nadzornega od¬ bora, odnosno kadar to zahteva z navedbo razlogov polo¬ vica izvršujočih članov. Izredna skupščina se skliče v 14 dneh od dne podane zahteve. Skupščine se sklicujejo s pismenim vabilom, po¬ slanim članom čete. To vabilo se mora vročiti v 8 do 14 dneh pred zborovanjem skupščine in se mora ob¬ enem označiti tudi dnevni red. Skupščina je sklepčna, če je navzočna polovica izvr¬ šujočih članov, kamor se štejejo tudi člani upravnega in nadzornega odbora. Za sklep o prestanku čete je treba, da je na skupščini, razen članov upravnega in nadzor¬ nega odbora, dve tretjini izvršujočih članov navzočnih. Ce ni navzočnih zadostno število članov, zboruje druga skupščina z istim dnevnim redom in na istem kraju eno uro pozneje. Ta skupščina je sklepčna neglede na število navzočnih članov. Vsi sklepi se sklepajo z absolutno večino glasov. Če so glasovi enako razdeljeni, se šteje, da je tisti predlog sprejet, za katerega je glasoval predsedujoči. § 19 . Skupščina čete: 1. voli upravni in nadzorni odbor; 2. pregleduje poročilo upravnega odbora o poslo¬ vanju v minulem letu in jemlje poročilo nadzornega odbora na znanje; 7 3. izroča pismene pohvale gasilcem na predlog po¬ veljstva; 4. sprejema proračun za prihodnje leto; 5. odloča o uporabi društvene imovine; 6. imenuje častne člane na predlog upravnega od¬ bora; 7. sklepa o predlogih upravnega odbora; 8. sklepa o predlogih članov, če so vloženi pri upravnem odboru pismeno tri dni pred zborovanjem skupščine; 9. voli dva predstavnika za župsko skupščino; 10. odloča o pritožbah izključenih članov; 11. odloča o prestanku čete po pristanku dotične ga¬ silske župe. Člani upravnega in nadzornega odbora se volijo s tajnim glasovanjem; za izvoljenega pa velja, kdor dobi največ glasov. Ce so glasovi enako razdeljeni, odloči žreb. Voli se lahko tudi vzklikoma. Zapisnik skupščine podpišejo predsednik, tajnik, ki vodi skupščinski zapisnik, in kot overovitelja dva člana, ki ju odredi skupščina. § 20 . Upravni odbor je sestavljen iz predsednika, vseh članov poveljstva, tajnika, blagajnika, predstavnika voj¬ ske in mornarice (če je na sedežu prostovoljne gasilske čete kaj vojske), predstavnika upravnega oblastva (če je četa na sedežu sreza ali sreske izpostave) in predstav¬ nika občine. § 21 . Člane upravnega odbora voli skupščina za tri leta izmed gasilcev, in to izmed izvršujočih članov; predsed¬ nika, tajnika in blagajnika pa voli lahko tudi izmed pod¬ pornih članov. Po potrebi izvoli lahko upravni odbor tajniku in blagajniku namestnika. Izpraznjeno odborniško mesto popolni upravni odbor do naslednje skupščine. 8 Upravni odbor se shaja po potrebi, najmanj pa enkrat v dveh mesecih. § 22 . Upravni odbor vodi posle in upravlja imovino čete; odloča o vseh izplačilih in o izterjavi in odpisu članskih prispevkov; določa dnevni red skupščine, podaja glavni skupščini svoje predloge in predloge poedinih članov; predlaga glavni skupščini proračun za naslednje leto; podaja glavni skupščini letno poročilo o poslovanju v minulem letu; izvaja sklepe glavne skupščine; rešuje poročilo nadzornega odbora; sprejema in izključuje čla¬ ne; daje na predlog poveljstva izvršujočim članom pi¬ smene pohvale in ukore; odloča, naj se izvrši zamena nesposobnega gasilskega poslovalca z drugim, sposob¬ nejšim gasilcem in določa čas za opravo vseh gasilskih prireditev. Upravni odbor je sklepčen, če so navzočni predsed¬ nik in najmanj polovica članov odbora. Sklepa se z ve¬ čino glasov. Ce so ti enako razdeljeni, se šteje, da je sprejet tisti predlog, za katerega je glasoval predse¬ dujoči. Voli se s tajnim glasovanjem; za izvoljenega pa velja, kdor ima največ glasov. Ce so glasovi enako raz¬ deljeni, odloči žreb. Sejni zapisnik podpišejo predsednik, tajnik in dva overovitelja. § 23 . Poveljstvo prostovoljne gasilske čete je sestavljeno iz poveljnika čete, njegovega namestnika, tajnika, oddel- nih vodij, čuvarja pribora (orodjarja), občinskega inže- njerja in občinskega zdravnika. Tajnik poveljstva je obenem lahko tudi tajnik uprav¬ nega odbora. § 24 . Poveljstvo skrbi, da se vsi službeni predpisi strogo izvršujejo; pošilja pismene opomine gasilcem, ki svoje 9 dolžnosti zanemarjajo; predlaga te upravnemu odboru za ukor, odnosno za izključitev. Poveljstvo ima svoje seje po potrebi; sklicuje jih pa poveljnik, ki jim tudi predseduje. Poveljnika nado¬ mešča njegov namestnik. Za veljavnost sklepov povelj¬ stva je treba, da so navzočni pri seji razen predsedujo¬ čega še trije člani. Sklepa se z večino glasov; če so pa ti enako raz¬ deljeni, je sprejet tisti predlog, za katerega je glasoval predsedujoči. Zapisnik poveljstva vodi tajnik, ki ga s predsedu¬ jočim tudi podpiše. § 25. Posebne pravice in dolžnosti članov upravnega od¬ bora so: 1. Predsednik vodi upravne posle čete, zastopa četo pred oblastvi in proti drugim osebam, sklicuje redne in izredne skupščine in seje upravnega odbora ter jim predseduje, podpisuje s tajnikom vse spise v upravnih, z blagajnikom pa v blagajniških poslih čete in odreja izplačila. 2. Poveljnik načeluje četi v tehničnem pogledu. Nadomešča predsednika v vseh njegovih pravicah in dolžnostih, kadar je ta zadržan ali če se predsedni¬ kovo mesto med letom izprazni. Poveljuje četi na go- rišču, vežbališču in pri vseh nastopih. Določa čas za vse vežbe, straže in priprave; vodi številčno stanje čete; na požarišču skrbi, da se doseže enotnost v delu. 3. Podpoveljnik nadomešča zadržanega poveljnika. Z oddelnimi vodjami vežba članstvo; poučuje vse član¬ stvo; vodi popis inventarja in nadzira čuvarja pribora. Po požaru ali vežbi nadzira, da se spravijo gasilno orodje, pribor in oprema v pravilnem stanju v shra- nišče. Škode, storjene na gasilnem orodju, mora takoj poveljništvu prijaviti. 4. Tajnik opravlja vse pismene posle in vodi sta¬ tistiko čete; vodi zapisnik v sejah upravnega odbora in 10 poveljstva kakor tudi na skupščinah; podpisuje poleg predsednika ali njegovega namestnika vse spise; se¬ stavlja letno poročilo za redno skupščino o delovanju čete; je poročevalec na skupščinah, v sejah upravnega odbora in poveljstva. Zadržanega tajnika zastopa v vseh pravicah in dolžnostih namestnik, ki ga izvoli odbor. 5. Blagajnik vodi vse blagajniške posle čete ob nad¬ zoru upravnega odbora; samo blagajnik je upravičen, sprejemati članske in ostale prispevke in dohodke; iz¬ plačuje izdatke po pismenem nalogu predsednika, od¬ nosno njegovega namestnika; pobira članarino in ostale društvene terjatve v določenih rokih in jamči osebno za denarno imovino; vodi blagajniške knjige, v vsaki seji poroča upravnemu odboru o blagajniškem stanju, na koncu poslovnega leta pa predloži predpisne sklepne ra¬ čune; podpisuje poleg predsednika ali njegovega namest¬ nika spise, ki se nanašajo na blagajniško poslovanje čete, sestavlja proračun in ga predlaga upravnemu odboru. 6. Oddelni vodje poveljujejo svojim oddelkom in so dolžni, jih poučevati in vežbati, ter skrbe, da se gasilno orodje, pribor in oprema ne poškodujejo. Zadržanega od- delnega vodjo nadomešča najstarejši rojnik. 7. Čuvar pribora (orodjar) je odgovoren za gasilno orodje, pribor in opremo; nadzira po potrebi glavna in postranska shranišča kakor tudi signale; vodi evidenco o celotni društveni opremi, in to o tisti, ki je v shra- nišču, kakor tudi o tisti, ki je izročena gasilcem v rabo. § 26. Četa prestane: 1. če to skupščina čete sklene; 2. če jo pristojno oblastvo razpusti. Skupščina, ki je sklenila, da četa prestani, je upra¬ vičena razpolagati glede preostale imovine in pribora, toda samo v namene gasilstva. Če tega ni storila ali če je razpuščena po oblastvu, se morajo najprej poplačati dolgovi čete; preostala gotovina z gasilnim orodjem, priborom in opremo vred pa izročiti občinski upravi tega 11 kraja, ki gotovino plodonosno naloži, inventar pa po njegovem namenu uporablja. Ce se v tem kraju ne ustanovi v treh letih nova gasilska četa, prevzame ob¬ činska uprava imovino z vsem prirastkom in inventar ter ga uporabi izključno v gasilske namene. 2. Industrijska in zavodska gasilska četa. § 27. Minister za telesno vzgojo naroda odredi sporazum¬ no z resortnimi ministri, katera industrijska podjetja in kateri zavodi naj osnujejo gasilsko četo. Številčno stanje čete, gasilne priprave in opremo določi na predlog gasilske banovinske zajednice kraljev¬ ska banska uprava po vrsti in velikosti industrijskega podjetja in zavoda. 3. Poklicna (profesionalna) gasilska četa. § 28. Vsi kraji, ki imajo več ko 50.000 prebivalcev, mo¬ rajo imeti poklicne gasilske čete in potrebni pribor in opremo za gašenje, neglede na to, ali obstoje v kraju gasilske čete ostalih nazivov. Na vsakih začetih 4000 pre¬ bivalcev mora biti po en uslužbenec čete; ne sme pa biti manj ko 15 gasilcev. V vseh krajih od 10.000 do 50.000 prebivalcev, kjer obstoji prostovoljna gasilska četa, morajo vzdrževati občine poleg prostovoljne gasilske čete poklicne gasilce, ki se dodeljujejo prostovoljni gasilski četi in so pod njenim poveljstvom. Število takih poklicnih gasilcev je zavisno od števila prebivalstva v kraju in pride na vsakih 5000 prebivalcev po en poklicni gasilec. 4. Obvezna gasilska četa. § 29. V vseh mestih z manj ko 50.000 prebivalci, v trgih in kopališčih kakor tudi v vseh zaokroženih (skupinskih) 12 naseljih z najmanj 2000 prebivalci morajo občine, če nimajo poklicne gasilske čete od najmanj 15 gasilcev ali prostovoljne gasilske čete, izmed svojih občinskih usluž¬ bencev odrediti poveljnika in potrebno število moštva, ki morajo biti kot gasilci strokovno izučeni v ravnanju z gasilnimi pripravami. V vseh teh krajih, ki imajo več ko 10.000 prebi¬ valcev, se morajo osnovati obvezne gasilske čete z naj¬ manj 15 gasilci. Te občine so dolžne, nabaviti potrebne gasilne priprave in opremo za gašenje. § 30. Industrijsko, zavodsko, poklicno in obvezno četo vodi v tehniškem pogledu poveljstvo gasilske čete ome¬ njenih nazivov, ki je sestavljeno, kakršna je pač po¬ treba gasilske čete, iz poveljnika čete, njegovega na¬ mestnika, oddelnih vodij, dalje inženjerja dotičnega in¬ dustrijskega podjetja ali zavoda, odnosno občinskega in¬ ženjerja in občinskega zdravnika pri obvezni gasilski četi. Industrijske in zavodske, poklicne in obvezne ga¬ silske čete pošiljajo na župsko skupščino po dva pred¬ stavnika, in to poveljnika in enega člana poveljništva. II. G a s i 1 s k a župa. § 31. Vse gasilske čete enega upravnega sreza sestav¬ ljajo gasilsko župo z nazivom »Gasilska župa sreza....«. Sedež župe je v sreskem kraju. Člani gasilske župe so gasilske čete. Dva ali več srezov sestavi lahko zase skupno župo z odobritvijo gasilske zajednice. Sedež takšne župe je v enem sreskem kraju; o tem odloča župa. § 32. Naloga župe je: Župa 1. organizira v območju župe gasilske čete; 2. posreduje med gasilsko četo in gasilsko zajed- nico; 13 3. nadzira delovanje gasilstva svojega območja in vodi statistiko; 4. usposablja gasilce s prirejanjem vaj, tečajev in predavanj; 5. potrjuje upravo čet in odobruje prestanek čete; 6. sestavlja svoj proračun in ga predlaga zajednici v odobritev; 7. voli svojo upravo; 8. pošilja dva predstavnika, in to župskega gasil¬ skega nadzornika in enega člana uprave, na letno skup¬ ščino zajednice; 9. odobruje proračune gasilskih čet. § 33. Vsak član župe ima pravico: 1. udeleževati se skupščin in sestankov; 2. aktivno in pasivno pravico glasa. Industrijske in zavodske gasilske čete kakor tudi obvezne gasilske čete v krajih z manj ko 10.000 prebi¬ valci, ki imajo manj ko 15 gasilcev, so članice dotične župe samo s posvetovalnim glasom. § 34. Dolžnosti članov župe so: 1. udeleževati se župskih skupščin in sestankov; 2. ravnati se po vseh uredbah in pravilnikih, izda¬ nih na osnovi zakona, in zvesto ter brez ugovora izvrše¬ vati vse odredbe in predpise župe. § 35. Zupo vodijo župska skupščina, župska uprava in nadzorni odbor. § 36. Župsko skupščino sestavljajo uprava, nadzorni od¬ bor in po dva predstavnika vsake gasilske čete. Eden teh predstavnikov je poveljnik čete, odnosno njegov na¬ mestnik. 14 § 37. Župske skupščine so redne in izredne. Redne skupščine so vsako leto v mesecu februarju, izredne pa, če sklene to uprava župe ali pa to pismeno zahteva vsaj polovica članov z označbo predmetov, ki se bodo razpravljali. Izredna skupščina se skliče v 14 dneh od dne, ko se zahteva poda. Skupščine župe se sklicujejo z razglasom v služ¬ benem zveznem listu (»Službeni savezni list«) in s pismenim vabilom, poslanim vsem članom župe, ki se vroči najmanj 8 dni pred skupščino ob označbi dnev¬ nega reda. Zupska skupščina zboruje, če je navzočna razen čla¬ nov uprave in nadzornega odbora polovica članov. Če ni navzočnih zadostno število članov, zboruje druga skup¬ ščina z istim dnevnim redom in na istem kraju eno uro pozneje; ta sklepa o vseh predmetih, neglede na šte¬ vilo navzočnih. Sklepa se z absolutno večino glasov. Če so glasovi enako razdeljeni, je sprejet tisti predlog, za katerega je glasoval predsedujoči. Voli se s tajnim glasovanjem; za izvoljenega pa velja, kdor dobi največ glasov. Če so glasovi enako razdeljeni, odloči žreb. Voli se lahko tudi vzklikoma. Zapisnik o skupščini vodi tajnik in ga podpiše s predsedujočim in dvema članoma, izvoljenima na skup¬ ščini, kot overoviteljema. § 38. Župska skupščina: 1. voli upravo in nadzorni odbor; 2. pregleduje poslovanje uprave v minulem letu in sklepa o njem ter o poročilu nadzornega odbora; 3. razpravlja o proračunu za naslednje leto; 15 4. sklepa o predlogih uprave in društvenih članov, teh poslednjih pa samo, če so predloženi upravi župe najmanj tri dni pred skupščino; 5. sklepa o spajanju župe in o prenosu sedeža župe; 6. voli dva predstavnika za skupščino zajednice. § 39. Uprava župe je sestavljena iz župskega starešine (župski gasilski nadzornik), njegovega namestnika, taj¬ nika, blagajnika, štirih članov, izvoljenih izmed pred¬ stavnikov čet, sreskega sanitetnega referenta, občin¬ skega ali sreskega inženjerja (če je kakšen v občini), predstavnika vojske in mornarice (če je na sedežu župe kaj vojske) in po enega predstavnika občnega uprav¬ nega oblastva z ozemlja župskega kraja, odnosno tudi z ozemlja sreza. Po potrebi izvoli župa lahko pomočnika tajniku in blagajniku. Člane uprave, ki niso izmed gasilcev, imenujejo v upravo župe njihova pristojna oblastva. § 40. Uprava sklepa v sejah, ki jih sklicuje starešina župe. Uprava župe se shaja po potrebi, najmanj pa enkrat v dveh mesecih. Starešina skliče sejo uprave, če to zahteva polovica župske uprave. Uprava je sklepčna, če je prisotna na seji polovica uprave. Sklepa se z navadno večino glasov. Ob enako razdeljenih glasovih je sprejet tisti predlog, za katerega je glasoval predsedujoči. Voli se s tajnim glasovanjem; za izvoljenega pa velja, kdor dobi največ glasov. Če so glasovi enako razdeljeni, odloči žreb. Vabila na seje uprave se pošiljajo najmanj 8 dni pred sejo ob označbi dnevnega reda. 16 § 41. Področje uprave je to-le: Uprava 1. izvršuje sklepe župske skupščine; 2. odloča o vseh poslih gasilske župe, ki ne spadajo v področje župske skupščine; 3. sklepa o sklicu župske skupščine in določa dnev¬ ni red; 4. odobruje poročila župskega nadzornika o delo¬ vanju čet; 5. voli člane uprave na mesta, izpraznjena med letom; 6. odobruje proračune podrejenih čet; 7. potrjuje upravo podrejenih čet. § 42. Upravo župe volijo člani skupščine na župski skup¬ ščini. Uprava se voli za tri leta. Izvolitev potrjuje pristojna gasilska zajednica. § 43. Posebne pravice in dolžnosti članov uprave so: 1. Župski starešina (župski gasilski nadzornik) za¬ stopa župo pred oblastvi in proti drugim osebam; vodi administrativne posle župe; sklicuje skupščine župe iri seje uprave in jim predseduje; podpisuje s tajnikom vse spise v upravnih, z blagajnikom pa spise v blagajniških poslih župe; odreja izplačila; sestavlja in vodi s po¬ močjo namestnika župske tečaje in oddaja poveljnikom gasilskih čet in pristojnim oblastvom strokovna mnenja; nadzira tehniško delo in sposobnost prostovoljnih, indu¬ strijskih in obveznih gasilskih čet ter vodi te na župskih zborih, na gorišču pa, kjer sodeluje več gasilskih čet, prevzema poveljstvo; odstranja vse nedostatke, ki so nastali v župi, in posreduje pri sporih, nastalih med¬ sebojno med četami kakor tudi med temi in občinami; zastopa župo s še enim članom na skupščini zajednice. 17 2. Namestnik župskega starešine podpira starešino v vseh starešinskih poslih; nadomešča župskega starešino v vseh pravicah in dolžnostih, kadar je ta iz kakršnega¬ koli razloga zadržan, izvrševati svoje pravice in dolžnosti. 3. Tajnik vodi vse administrativne posle župe po navodilih starešine; vodi statistiko župe; pripravlja s starešino predloge za seje in skupščine; vodi sejne in skupščinske zapisnike in podpisuje s starešino župe vse administrativne spise. 4. Blagajnik vodi vse blagajniške in računske posle župe; on edini sprejema vse denarne prispevke, hrani gotovino in ostalo župsko imovino in je za svoje poslo¬ vanje materialno odgovoren; podpisuje poleg starešine vse spise in rešitve, ki se nanašajo na blagajniško po¬ slovanje župe; vrši izplačila samo na pismeni nalog župskega starešine; podaja župski upravi in skupščini blagajniško poročilo o stanju blagajne in sestavlja pro¬ račun za naslednje leto. § 44. Za ozemlje mest Beograda, Pančeva in Zemuna se ustanovi za gasilske čete tega ozemlja posebna gasilska župa, ki je zastopana po svojem predstavniku v gasilski zvezi, pod katere neposrednim nadzorstvom je. Organizacijo in poslovanje te župe kakor tudi pra¬ vice in dolžnosti članov župe predpiše z uredbo minister za telesno vzgojo naroda. III. Gasilska zajednica. § 45. Vse gasilske župe ene banovine sestavljajo gasilsko zajednico te banovine na sedežu banovine. Člani gasil¬ ske zajednice so gasilske župe. Gasilska zajednica je lahko tudi zunaj sedeža banovine, če so za to posebni razlogi. 0 tem odloči na predlog zveze minister za te¬ lesno vzgojo naroda. 18 § 46. Naloga gasilske zajednice je ta-le: Gasilska zajednica 1. izvršuje sklepe gasilske zveze glede enotne orga¬ nizacije gasilske službe po gasilskih navodilih in pred¬ pisih, izdanih od gasilske zveze; 2. izvršuje odločbe zveze glede razvoja in gojitve viteštva z nacionalnim, moralnim in telesnim vzgaja¬ njem; 3. nadzira delovanje gasilskih žup, po teh pa tudi delovanje gasilskih čet; 4. podaja kraljevski banski upravi predloge o raz¬ delitvi tistega dela gasilskega sklada, ki se dodeljuje gasilskim župam in četam te banovine; 5. opravlja skupščine zajednice in voli upravo; 6. voli predstavnike gasilske zajednice v upravo gasilske zveze kraljevine Jugoslavije; 7. odobruje uprave gasilskih žup; 8. sestavlja svoj proračun in ga predlaga zvezi v odobritev ter odobruje proračune žup; 9. podpira državna in samoupravna oblastva v vpra¬ šanjih, ki se nanašajo na organizacijo gasilske službe; 10. vodi statistiko o gasilstvu dotične banovine; 11. nadzira in vodi tečaje zajednice in žup za izobražanje gasilskih poslovalcev. § 47. Vsak član zajednice ima pravico: 1. udeleževati se po svojih predstavnikih skupščin in sestankov zajednice; 2. aktivno in pasivno pravico glasa. § 48. Dolžnosti članov zajednice so: 1. udeleževati se skupščin in sestankov zajednice; 2. ravnati se po vseh predpisih, navodilih in od¬ redbah zajednice, izdanih na osnovi zakonske poobla¬ stitve. 19 § 49. Gasilsko zajednico vodijo skupščina, osrednji odbor, starešinstvo in nadzorni odbor. § 50. Skupščino zajednice sestavljajo osrednji odbor, nad¬ zorni odbor in po dva predstavnika vsake gasilske župe dotične banovine. Eden predstavnikov je župski stare¬ šina (župski gasilski nadzornik) ali njegov namestnik. § 51. Skupščine zajednice so redne in izredne. Redne skupščine so vsako leto v mesecu marcu, izredne pa, če to sklene osrednji odbor ali pa pismeno zahteva polovica članov in otznači predmet, ki se naj razpravlja. Izredna skupščina se skliče v 14 dneh od dne vročene zahteve. Skupščine zajednice se sklicujejo z razglasom v službenem zveznem listu in s pismenim vabilom, posla¬ nim vsem članom zajednice. Vabila se morajo vročiti najmanj 8 dni pred zborovanjem skupščine ob označbi dnevnega reda. Skupščina zajednice zboruje, če je razen članov osrednjega in nadzornega odbora navzočnih polovica čla¬ nov. Če ni zadostno število članov navzočnih, zboruje druga skupščina z istim dnevnim redom in na istem kraju eno uro pozneje; ta sklepa o vseh predmetih, ne- glede na število navzočnih. Sklepa se z absolutno večino glasov. Če so glasovi razdeljeni, je sprejet tisti predlog, za katerega je gla¬ soval predsedujoči. Volitev se vrši s tajnim glasovanjem; za izvoljenega pa velja, kdor dobi največ glasov. Če so glasovi enako razdeljeni, odloči žreb. Voli se lahko tudi vzklikoma. 20 Zapisnik skupščine vodi tajnik in ga podpisuje s predsedujočim in dvema članoma, izvoljenima na skup¬ ščini, kot overoviteljema. § 52. Skupščina zajednice: 1. voli osrednji in nadzorni odbor; 2. voli predstavnika zajednice v upravo gasilske zveze; 3. pregleduje poslovanje osrednjega odbora in sta rešinstva v minulem letu in sklepa o tem in o poročile odbora; 4. razpravlja proračun za naslednje leto; 5. odloča o predlogih osrednjega odbora in članov zajednice, teh poslednjih pa samo, če so predloženi sta¬ rešinstvu najmanj 3 dni pred skupščino; 6. določa višino članarine za naslednje leto; 7. ustanavlja potrebne odseke. § 53. Osrednji odbor gasilske zajednice je izvrševalni in predstaviteljski organ gasilske zajednice. Sedež mu je na sedežu gasilske zajednice. Osrednji odbor je sestavljen iz starešine zajednice; dveh pod starešin; tajnika; gasilskega inšpektorja, po potrebi tudi njegovega pomočnika; blagajnika; 8 članov, izvoljenih na skupščini; predstavnika vojske in mornarice; in predstavnika kraljevske banske uprave. Člane osrednjega odbora gasilske zajednice iz ga¬ silskih organizacij, razen gasilskega inšpektorja in po potrebi tudi njegovega pomočnika, voli skupščina za¬ jednice; gasilskega inšpektorja (in njegovega pomoč- 21 nika) voli in postavlja pa osrednji odbor. Ti dlani se volijo za dobo treh let. Služba gasilskega inšpektorja in po potrebi tudi njegovega pomočnika je stalna, z mesečno plačo, ki jo določi vsaka gasilska zajednica po svojih gmotnih sred¬ stvih. Predstavnika vojske in mornarice imenuje pristojno armijsko poveljstvo, predstavnika kraljevske banske uprave pa imenuje ban. Vsi člani osrednjega odbora imajo odločujočo pra¬ vico glasa, razen gasilskega inšpektorja (in njegovega pomočnika), ki ima samo posvetovalno pravico. § 54. Področje osrednjega odbora je, da ta: 1. izvršuje sklepe skupščine zajednice; 2. upravlja imovino gasilske zajednice; 3. postavlja potrebno osebje (inšpektorja, njegovega pomočnika, pomožnega tajnika itd.) in jim določa plače in ostale prejemke; 4. sestavlja proračun za naslednje leto in ga pred¬ laga skupščini v odobritev; 5. oddaja oblastvom in gasilskim organizacijam stro¬ kovna mnenja; 6. podaja poročilo skupščini gasilske zajednice; 7. podaja predlog kraljevski banski upravi o poraz¬ delitvi tistega dela gasilskega sklada, ki se nanaša na gasilske župe in gasilske čete; 8. razpravlja o predlogih in tožbah žup in čet in podaja predloge gasilski zvezi, kolikor se nanašajo na gasilstvo vobče; 9. določa kraj in čas skupščine; 10. odobruje proračune gasilskih žup; 11. potrjuje uprave gasilskih žup; 12. voli na izpraznjena mesta v odboru druge osebe do naslednje skupščine; 22 13. pregleduje poročila gasilskega inšpektorja o sta¬ nju gasilstva v tehničnem pogledu; 14. daje vidna priznanja zaslužnim gasilcem. § 55. Osrednji odbor sklepa v sejah, ki jih skliče stare¬ šina zajednice. Osrednji odbor se shaja po potrebi, najmanj pa enkrat v dveh mesecih. Starešina zajednice skliče osrednji odbor na sejo, 6e zahteva to polovica odbora. Osrednji odbor je sklepčen, če je prisotnih polovica članov odbora. Sklepa se z navadno večino glasov. Ob enako razdeljenih glasovih je sprejet tisti predlog, za katerega je glasoval predsedujoči. Poziv na sejo se pošilja najmanj 10 dni pred sejo. Voli se s tajnim glasovanjem; za izvoljenega pa velja, kdor dobi največ glasov. Če so glasovi enako raz¬ deljeni, odloči žreb. § 56. Starešinstvo je sestavljeno iz starešine, obeh pod- starešin, tajnika, blagajnika, gasilskega inšpektorja (in njegovega pomočnika). Starešinstvo gasilske zajednice sprejema in rešuje vse dopise in izvršuje vse redne posle po sklepih skup¬ ščine in osrednjega odbora. Za svoje poslovanje je sta¬ rešinstvo odgovorno osrednjemu odboru. Starešinstvo vodi statistiko gasilstva svoje banovine. Razpolaga do zneska 10.000 dinarjev. Starešinstvo se shaja po potrebi na poziv starešine in je sklepčno, če so navzočni trije Slani. Sklepa se z navadno večino glasov. Če so glasovi enako razdeljeni, je sprejet tisti predlog, za katerega je glasoval predsedujoči. Če je starešina odsoten, ga nado¬ mešča podstarešina po vrstnem redu izvolitve. i 23 § 57. Posebne pravice in dolžnosti članov osrednjega odbora: 1. Starešina zajednice vodi administrativne posle zajednice; zastopa zajednico pred oblastvi in proti dru¬ gim osebam; sklicuje skupščine, seje osrednjega odbora in starešinstva in jim predseduje; nadzira poslovanje tajnika, blagajnika in ostalih poslovalcev; nakazuje iz¬ plačilo vseh izdatkov in podpisuje s tajnikom vse admi¬ nistrativne, z blagajnikom pa vse blagajniške spise. Sta¬ rešina zajednice je upravičen, vršiti izplačila do 1000 di¬ narjev. 2. Podstarešini nadomeščata po vrstnem redu izvo¬ litve starešino v vseh pravicah in dolžnostih, če je ta odsoten ali kakorkoli zadržan v izvrševanju dolžnosti. 3. Tajnik je poročevalec na skupščini in v sejah osrednjega odbora in starešinstva; sestavlja zapisnike skupščin, osrednjega odbora in starešinstva in jih pod¬ pisuje s predsedujočim; opravlja vse dopisovanje in hrani arhiv zajednice. Po potrebi se tajniku lahko dodeli pomočnik, ki ga nadomešča, če je zadržan. 4. Blagajnik opravlja vse blagajniške posle zajed¬ nice ob nadzorstvu starešinstva; samo blagajnik je upra¬ vičen, upravljati denarno imovino; opravlja izdatke po pismenem nalogu starešine; predlaga poročilo skupščini, osrednjemu odboru in starešinstvu o imovinskem stanju zajednice. Po potrebi se blagajniku lahko dodeli pomočnik, ki ga nadomešča, če je zadržan. 5. Gasilski inšpektor vodi in nadzira tehniško službo gasilstva in je dolžan, osebno pregledati najmanj enkrat na leto delovanje gasilskih žup, po potrebi pa tudii gasil¬ skih čet. Od tega nadzora so izvzete vse poklicne gasil¬ ske čete. Inšpektor nadzira in ocenja poslovanje in spo¬ sobnost župskih in gasilskih nadzornikov; prireja in vodi tečaje gasilske zajednice, po potrebi tudi tečaje 24 žup; podaja poročilo o tehniškem delovanju v banovini kakor tudi o stanju gasilstva in o uspehu tečajev stare¬ šinstvu, osrednjemu odboru in skupščini. Je uradnik zajednice in mu gre kot takšnemu samo posvetovalna pravica glasa tako v starešinstvu kakor tudi v osred¬ njem odboru in na skupščini. 6. Pomočnik gasilskega inšpektorja podpira tega v njegovih dolžnostih in ga nadomešča v vseh pravicah in dolžnostih, kadar je zadržan. IV. Gasilska zveza kraljevine Jugo¬ slavije. § 58. Gasilska zveza kraljevine Jugoslavije je vrhovni predstavnik in vodja vseh gasilskih organizacij v državi, ki so ji podrejene neposredno in po gasilskih zajednicah in župah v vseh vprašanjih, ki izhajajo iz §§ 59. in 60. tega zakona. Zvezi je sedež v Beogradu. § 59. Med naloge gasilske zveze spada to, da 1. načenja in razpravlja občna vprašanja gasilske organizacije v kraljevini Jugoslaviji; 2. pospešuje, organizira in enotno ureja celotno ga¬ silsko službo in izdaja gasilska navodila in predpise glede strokovne izobrazbe in enotnega poslovanja vseh podrejenih organizacij; 3. določa tipe gasilnega orodja, pribora in opreme; 4. izvršuje naredbe ministrstva za telesno vzgojo naroda in razen tega tudi ostalih ministrstev, kolikor se nanašajo na gasilstvo, ter podaja predloge in oddaja strokovna mnenja dotičnim ministrstvom; 5. vrši propagando po uradnem listu, knjigah, bro¬ šurah in pod.; 25 6. skrbi za razvoj in gojitev viteštva in požrtvoval¬ nosti z nacionalnim, moralnim in telesnim vzgajanjem članov; 7. sestavlja letni proračun in ga predlaga mini¬ strstvu za telesno vzgojo naroda v odobritev; 8. pregleduje in odobruje proračun gasilskih zajed- nic in gasilske župe za Beograd, Pančevo in Zemun; 9. potrjuje uprave gasilskih zajednic in gasilske župe za Beograd, Pančevo in Zemun. § 60. Svoj nameti doseza s tem, da 1. nadzira gasilske zajednice in sodeluje z njimi; 2. podpira državna in samoupravna oblastva v vpra¬ šanjih, ki se nanašajo na organizacijo gasilske službe; 3. vodi statistiko celotnega gasilstva; 4. skrbi, da se gasilci zavarujejo za nezgode, bo¬ lezen, onemoglost, starost in smrt. § 61. Gasilsko zvezo kraljevine Jugoslavije upravljata: zvezna uprava in zvezno starešinstvo. § 62. Zvezna uprava je sestavljena: 1. iz predstavnikov gasilskih zajednic po številu izvršujočih članov vseh gasilskih čet te zajednice, pri čemer je vzeti na vsakih začetih 10.000 članov po enega predstavnika; 2. iz enega predstavnika gasilske župe za Beograd, Pančevo in Zemun; 3. iz po enega predstavnika ministrstev za notranje posle, za vojsko in mornarico, za socialno politiko in narodno zdravje in za telesno vzgojo naroda; 4. iz enega predstavnika inšpekcije državne brambe v ministrstvu za vojsko in mornarico; 26 5. iz enega predstavnika zveze mest kraljevine Ju¬ goslavije; 6. iz enjga predstavnika zveze občin kraljevine Jugoslavije. § 63. Člane uprave gasilske zveze izmed gasilcev volijo gasilske zajednice in gasilska župa za Beograd, Pančevo in Zemun za 3 leta. Izvolitev potrdi minister za telesno vzgojo nairoda. Če minister izvolitve te uprave ne potrdi, mu je predložiti druge osebe; če pa minister tudi izvolitve novo predloženih oseb ne potrdi, lahko sam imenuje predstavnike gasilskih zajednic v zvezno upravo. § 64. Področje zvezne uprave je to-le: Zvezna uprava 1. določa delovne smernice glede vseh gasilskih vprašanj v državi in izdaja v ta namen zvezne predpise in navodila; 2. določa v prid enotnega ustroja gasilstva norme in tipe glede gasilnega orodja, pribora in opreme; 3. skrbi za otvoritev šole in tečajev za enotno iz¬ obraževanje gasilskih poslovalcev; 4. predpiše enotno poveljevanje, uniformo, odliko¬ vanja in priznanja; 5. skrbi za enotno zavarovanje gasilcev in razvrsti¬ tev vseh strokovnih in administrativnih uradnikov ce¬ lotne gasilske organizacije; 6. postavlja glavnega tajnika, vrhovnega inšpektorja, glavnega urednika uradnega zveznega lista in druge potrebne uradnike in jim določa plačo; 7. določa članom zvezne uprave, starešinstva in uradnikom zveze povračilo potnih stroškov za vsa poto¬ vanja; 8. voli zvezno starešinstvo. § 65. Zvezno starešinstvo je sestavljeno iz zveznega stare¬ šine, dveh podstarešin, gtavnega tajnika, vrhovnega in- 27 spektorja gasilske službe, glavnega urednika uradnega gasilskega lista, predstavnikov ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje in za telesno vzgojo naroda in predstavnika inšpekcije državne obrambe v mini¬ strstvu za vojsko in mornarico. § 66 . Starešinstvo gasilske zveze kraljevine Jugoslavije je izvrševalni organ zveze. Opravlja vse redne zvezne posle po sklopih zvezne uprave, vodi statistiko gasilstva za vso državo, postavlja pomožno osebje in mu določa prejemke; rešuje predloge zajednic; pregleduje poročila vrhovnega gasilskega inšpektorja o stanju gasilstva v državi; po¬ trjuje uprave zajednic ter njihove proračune in prora¬ čune gasilske župe za Beograd, Pančevo in Zemun; se¬ stavlja proračun zveze; oddaja strokovna mnenja; daje smernice glede urejanja uradnega lista; ocenja in pri¬ poroča strokovne knjige in brošure; skrbi za razvoj in gojitev viteštva in požrtvovalnosti z nacionalnim in te¬ lesnim vzgajanjem gasilcev in zaslišuje predloge in mnenja tehniškega sveta ter jih pošilja zvezni upravi v rešitev. § 67 . Zvezna uprava se shaja po potrebi, najmanj pa štiri¬ krat na leto. Zvezno upravo sklicuje starešina s pisme¬ nim pozivom, ki se mora vročiti najmanj 20 dni pred sejo ob označbi dnevnega reda. V nujnih primerih se skliče zvezna uprava lahko tudi v krajšem roku. Sejo zvezne uprave mora starešina sklicati, če zahteva to po¬ lovica članov zvezne uprave. Zvezna uprava je sklepčna, če je pri seji navzočnih polovica vseh članov zvezne uprave; sejam zvezne uprave predseduje starešina, sklepa se pa z večino na¬ vzočnih glasov. Če so glasovi enako razdeljeni, je sprejet tisti predlog, za katerega je glasoval predsedujoči. Voli se s tajnim glasovanjem ali vzklikoma. ‘28 Če so pri tajnem glasovanju glasovi enako razde¬ ljeni, odloči žreb. Zapisnik zvezne uprave vodi tajnik in ga podpisuje s starešino in dvema članoma kot overoviteljema. § 68 . Seje starešinstva so po potrebi, najmanj pa enkrat vsak mesec. Seje starešinstva sklicuje starešina s pisme¬ nim vabilom, ki se vroči vsem članom 8 dni prej. V zelo nujnih primerih se skliče starešinstvo na sejo lahko v krajšem roku. Sejo starešinstva mora starešina skli¬ cati, če to zahteva najmanj polovica članov. Starešinstvo je sklepčno, če so navzočni razen \ predsedujočega še 4 člani. Starešinstvu predseduje zvezni starešina, sklepa se pa z večino glasov navzočnih članov. Če so glasovi enako razdeljeni, je sprejet pred¬ log, za katerega je glasoval predsedujoči. Zapisnik sta¬ rešinstva vodi tajnik in ga podpisuje s predsednikom in dvema članoma kot overoviteljema. § 69. Posebne pravice in dolžnosti članov zveznega stare¬ šinstva: 1. Zvezni starešina vodi administrativne posle zveze. Zastopa zvezo pred oblastvi in proti drugim osebam, sklicuje upravo in starešinstvo zveze in jima predseduje; nadzira poslovanje tajnika in ostalih zveznih posloval- cev; nakazuje izplačila vseh izdatkov; podpisuje s taj¬ nikom vse administrativne spise. 2. Zvezni podstarešini nadomeščata po vrstnem redu izvolitve starešino, če je odsoten. 3. Glavni tajnik je šef zvezne pisarne; upravlja vse posle zveze; je poročevalec v zvezni upravi in starešin¬ stvu; sestavlja zapisnike uprave in starešinstva in hrani zvezni arhiv. Glavnemu tajniku se dodeli kot pomočnik tajnik, ki ga nadomešča samo v administrativnih poslih in je kot takšen namestnik šefa zvezne pisarne. 29 Glavni tajnik je stalen uradnik gasilske zveze. 4. Vrhovni gasilski inšpektor skrbi za celotno službo gasilstva; izvršuje vse sklepe zvezne uprave in stare¬ šinstva. Sestavlja predloge glede enotne organizacije in ure¬ ditve gasilske službe in enotne izobrazbe poslovaleev kakor tudi glede določanja tipov za gasilno orodje, pri¬ bor in opremo in jih predlaga v pregled tehniškemu svetu, ta pa starešinstvu, ki jih predloži dalje zvezni upravi v rešitev; nadzira in ocenja poslovanje gasilskih inšpektorjev zajednic, župskega nadzornika za Beograd, Pančevo in Zemun in poveljnikov vseh poklicnih gasil¬ skih čet; podaja starešinstvu in zvezni upravi poročilo o stanju gasilstva v državi. Je stalen uradnik zveze in je podrejen v administrativnem pogledu zveznemu sta¬ rešini in glavnemu tajniku. 5. Glavni urednik službenega zveznega lista je urad¬ nik zveze in je njegova dolžnost, urejati list po navodilih zvezne uprave. Sestavlja proračun službenega zveznega lista in ga predlaga starešinstvu. § 70. Tehniški svet zveze je sestavljen iz vseh gasilskih inšpektorjev zajednic in poveljnika poklicne gasilske čete mesta Beograda, vrhovnega gasilskega inšpektorja, predstavnikov ministrstva za 'socialno politiko in narodno zdravje in za telesno vzgojo naroda in predstavnika in¬ špekcije državne obrambe pri ministrstvu za vojsko in mornarico. Tehniški svet se shaja po potrebi na poziv vrhov¬ nega gasilskega inšpektorja, ki mu tudi predseduje; raz¬ pravlja pa vsa strokovna gasilska vprašanja. Sklepi teh¬ niškega sveta se smatrajo za predloge starešinstvu, odnosno zvezni upravi. Sklepa se z navadno večino navzočnih; morebitna ločena mnenja se morajo sporočiti starešinstvu obenem s sklepi. 30 V. O b č n e odredbe. § 71. Pri vsaki prostovoljni gasilski četi, gasilski župi in gasilski zajednici obstoji nadzorni odbor 5 oseb izmed gasilcev dotične edinice, izvoljenih na skupščini za dobo, za katero je izvoljena uprava dotične naprave. Član nadzornega odbora ne more biti obenem tudi član uprave te edinice. Nadzorni odbor voli izmed sebe predsednika in zapisnikarja. Predsednik sklicuje seje nadzornega od¬ bora in jim predseduje, zapisnikar pa vodi zapisnik. Nadzorni odbor sme ob vsakem času pregledati bla¬ gajniške knjige in spise, blagajno in imovinsko stanje svoje naprave. Mora pa to storiti najmanj enkrat na leto, pred skupščino. Ce se izprazni mesto v nadzornem odboru, dokler traja ta doba, ga opolnijo z volitvijo upravni odbor čete, uprava župe in osrednji odbor zajednice izmed gasilcev za dobo, dokler traja mandat nadzornega odbora. Nadzorni odbor sklepa z navadno večino navzočnih glasov; če so pa glasovi enako razdeljeni, je sprejet tisti predlog, za katerega je glasoval predsednik. Nadzorni odbor je sklepčen, če sta na seji navzočna razen predsednika še najmanj dva člana. Nadzorni odbor predlaga poročilo o poslovanju in izvidu upravnemu odboru pri četi, upravi župe in osred¬ njemu odboru pri zajednici, odnosno skupščini svoje naprave. Če opazi nadzorni odbor hude nepravilnosti v poslo¬ vanju upravnih organov, mora zahtevati sklic izredne skupščine dotične naprave. § 72. Za poslovalca v katerikoli gasilski edinici sme biti izvoljen, kdor je opravil strokovni izpit za poslovalca po predpisih, izdanih od zvezne uprave. 31 § 73. Pri požaru v državnih in zasebnih gozdovih, v in¬ dustrijskih in rudarskih podjetjih, požaru na prometnih žilah, katastrofalnih požarih v naseljih, kakor tudi ob drugih večjih katastrofalnih dogodkih, potresu, eksplo¬ zijah v rudnikih, poplavah, epidemijah, endemijah itd. so vse okolne gasilske čete na poziv upravnega oblastva zavezane, priti kar najhitreje na pomoč. § 74. Gasilske organizacije in čete vseh nazivov se morajo — tako v svoji službi ob času rednega stanja kakor tudi ob izvajanju vseh pripravljalnih odredb, če se uporablja člen 1. zakona o državni brambi* — strogo ravnati po vseh navodilih, izdanih od ministrstva za vojsko in mor¬ narico (inšpekcije državne brambe). Ta navodila dobi¬ vajo gasilske organizacije po gasilski zvezi kraljevine Jugoslavije. § 75. Gasilska organizacija, ki je upravičena odobriti izvo¬ ljeno upravo nižje gasilske edinice, lahko iz opravičenih razlogov odstrani in izmenja poedinega poslovalca ali razreši dolžnosti tudi vso upravo. Gasilska edinica, ka¬ teri je bil kakšen poslovalec odstranjen ali izmenjan, mora opolniti upravo z drugim na način, določen s tem zakonom. Če se tudi ta odstrani, imenuje nadzorna edi¬ nica osebo na izpraznjeno mesto; če se pa vsa uprava razreši dolžnosti, imenuje ista nadzorna edinica začasno upravo, ki opravlja samo najnujnejše in neodložne posle in skliče v zakonskem roku izredno skupščino zaradi izvolitve stalne uprave. B. Gmotna sredstva. § 76. Gmotne izdatke za vzdrževanje gasilskih organi¬ zacij trpe: * »Službeni list« št. 186/30 iz 1. 1930. 32 1. vse domače in inozemske zavarovalne družbe in društva zoper požar po § 77. tega zakona; 2. zasebna industrijska podjetja in zavodi; 3. ministrstvo za telesno vzgojo naroda; 4. vsa ministrstva, v katerih področju so osnovane gasilske čete; 5. vse občine, kjer gasilske čete obstoje ali se mo¬ rajo po tem zakonu ustanoviti; 6. gasilske organizacije iz prispevkov svojih članov, daril, volil, dohodkov od prireditev in podobno. § 77. Vse zavarovalne družbe (delniške in vzajemne) in društva zoper požar ter vobče vsak trgovinski obrat, ki se bavi z zavarovanjem za požar, plačuje iz lastnih sred¬ stev 6% od premij, pobranih za požarno zavarovanje ob¬ jektov (premičnih in nepremičnih stvari), ki leže na ozemlju kraljevine Jugoslavije; ta prispevek se ne sme k premiji priračuniti. Te prispevke pobira banska uprava, za Beograd, Pančevo in Zemun pa uprava mesta Beograda. Podrobnejše določbe o predpisu in pobiranju pri¬ spevkov v gasilski sklad, o nadzoru nad vplačilom in o upravljanju gasilskega sklada predpiše z uredbo minister za telesno vzgojo naroda. § 78. Iz prispevkov zavarovalnih družb in društev zoper požar se ustanovi v vsaki banovimi gasilski sklad te ba¬ novine, pri upravi mesta Beograda pod nadzorstvom mi¬ nistrstva za telesno vzgojo naroda pa gasilski sklad za Beograd, Pančevo in Zemun. § 79. Iz banovinskih gasilskih skladov se dodeljuje: 1. 10% gasilski zvezi kraljevine Jugoslavije; 2. 20% gasilski zajednici banovine; 3. 10% gasilskim župaim banovine; 33 4. 60% prostovoljnim in poklicni m gasilskim četam banovine. § 80 . Iz gasilskega sklada za Beograd, Pančevo in Zemun se dodeljuje: 30% gasilski zvezi kraljevine Jugoslavije; 10% gasilski župi za Beograd, Pančevo in Zemun; 60% ostane za prostovoljne in poklicne gasilske čete za ozemlje Beograda, Pančeva in Zemuna. § 81. Gasilski zvezi kraljevine Jugoslavije iz gasilskih skladov poedinih banovin in iz gasilskega sklada za Beo¬ grad, Pančevo in Zemun dodeljene vsote so namenjene: 1. za pokrivanje vseh razhodkov, povzročenih po po¬ trebi vzdrževanja gasilske zveze, in vseh stroškov v zvezi z organizacijo in izpopolnitvijo gasilstva vobče; 2. za otvarjanje in vzdrževanje gasilske sole in te¬ čajev; 3. za nagrajanje, tiskanje in razširjanje potrebnih tehniških gasilskih navodil, pravilnikov, poslovnikov in drugih navodil, ki jim je namen, širiti v narodu zdrave pojme o gasilstvu. § 82. Gasilski za j ednini dodeljene vsote so namenjene: 1. za pokrivanje vseh razhodkov, povzročenih po po¬ trebi vzdrževanja gasilske zajednice, in vseh stroškov v zvezi z organizacijo in izpopolnitvijo gasilstva dotične banovine; 2. za otvarjanje in vzdrževanje gasilskih tečajev pri zajednicah. § 83. Gasilskim župam dodeljene vsote so namenjene: 1. za pokrivanje vseh razhodkov, povzročenih po po¬ trebi vzdrževanja gasilske župe, in vseh stroškov v zvezi z organizacijo in izpopolnitvijo gasilstva dotične župe; 2. za vzdrževanje župskih gasilskih tečajev. 3 34 § 84. Gasilskim četam dodeljene vsote so namenjene: 1. za nabavo in popravilo gasilnih priprav, pribora in opreme; 2. za odpremo sposobnih gasilcev v gasilske tečaje: 3. za vse redne razhodke, določene z odobrenim proračunom. § 85. Zasebna industrijska podjetja in zavodi so dolžni, vzdrževati ob svojih stroških gasilske čete in nabaviti določeni pribor za gašenje po § 27. tega zakona. § 86 . Ministrstvo za telesno vzgojo postavi vsako leto v proračun vsote, potrebne za organizacijo gasilske službe. § 87. Ministrstva, ki imajo svoja industrijska in rudarska podjetja, prometne in podobne naprave, so dolžna, orga¬ nizirati in vzdrževati gasilske čete in jih zalagati z naj- pripravnejšim gasilnim priborom. Take čete se smatrajo za članice gasilske organizacije z vsemi pravicami in dolžnostmi, določenimi s tem zakonom. § 88 . Občine, ki so doslej pobirale gasilske doklade, pobi¬ rajo te še dalje in se morajo uporabljati doklade izključno za gasilske namene. Tiste občine, ki so po §§ 28. in 29. tega zakona zave¬ zane, ustanoviti gasilske čete in nabaviti potrebni pribor in opremo za gašenje, kakor tudi občine, v katerih ob¬ stoje prostovoljne gasilske čete, morajo po svoji zmožnosti dajati v ta namen na razpolago gmotna sredstva za po¬ stopno nabavo gasilnega pribora in opreme za gašenje v prid požarni varnosti. 35 C. Prehodne in končne odredbe. § 89. Vse prostovoljne, poklicne, industrijske in zavodske čete, društva in požamiške družine, gasilske župe, gasil¬ ske zajednice in zveze, ki so doslej obstojale, se morajo prilagoditi temu zakonu v treh mesecih, ko zadobi zakon moč, a vrše do izvolitve nove uprave svojo dolžnost z do¬ sedanjo upravo. § 90. Minister za telesno vzgojo naroda imenuje prvo upra¬ vo in starešinstvo gasilske zveze kraljevine Jugoslavije, kateri je poleg rednega poslovanja dolžnost, da v 3 me¬ secih, ko zadobi ta zakon moč: 1. izvede celotno organizacijo gasilstva po tem za¬ konu pri vseh sedanjih gasilskih organizacijah; 2. določi čas, ko se naj sestanejo skupščine prosto¬ voljnih gasilskih čet, gasilskih žup in zajednic zaradi izvolitve uprav po določbah tega zakona; 8. izvede spojitev »Banatskog vatrogasnog saveza« v Pančevu in »Saveza dobrovoljnih vatrogasnih hrustava za Bačku i Baranju« v Somboru v eno gasilsko zajednico Dunavske banovine; 4. posreduje pri ustanavljanju gasilskih zajednic v Vardarski, Zetski, Primorski in Moravski banovini po komisarju, ki ga imenuje minister za telesno vzgojo naroda. Komisar vodi nadzor nad gasilskimi četami v dotič- nih banovinah in skliče v določenem času predstavnike gasilskih čet ter vodi skupščine, na katerih se opravijo volitve uprav teh gasilskih zajednic. Ce iz tehniških ali iz kakršnihkoli drugih razlogov gasilskih zajednic v gorenjih banovinah ne bo mogoče ustanoviti, se pooblasti minister za telesno vzgojo na¬ roda, da predpiše s posebno uredbo najprimernejši način, kako je vršiti nadzor nad gasilskimi četami, nad orga- S* 36 nizacijo gasilstva in porazdelitvijo gasilskih skladov v smislu tega zakona. § 91 . V banovinah, kjer je zaradi malega števila gasilskih čet, slabe naseljenosti m terenskih razmer nemogoče, ustanoviti gasilske župe, se te do nadaljnjih odredb ga¬ silske zveze v teh banovinah ne osnujejo. Člani gasilske zajednice v teh banovinah so vse gasilske čete dotične banovine. Gasilsko četo zastopa v gasilski zajednici samo en predstavnik, in to poveljnik čete, odnosno njegov namest¬ nik, ki ima iste pravice in dolžnosti proti gasilski zajed- nici, kakor starešina gasilske župe v banovinah, kjer obstoje gasilske župe. Razmerje gasilske zajednice proti gasilskim četam je neposredno, tako glede nadzora, potrjevanja četnih uprav in njihovih proračunov kakor tudi glede izvrše¬ vanja dolžnosti gasilske čete proti zajednici. § 92 . Če se v poediinih srezih v banovinah, kjer niso usta¬ novljene gasilske župe, pokaže potreba, ustanoviti gasil¬ ske župe, odnosno če obstoji na ozemlju enega ali več srezov zadostno število gasilskih čet, se ustanovi na pred¬ log gasilske zajednice z odločbo gasilske zveze gasilska župa. Tako ustanovljena gasilska župa ima, dasi niso vse gasilske čete dotične banovine včlanjene v gasilskih žu- pah, vse pravice in dolžnosti gasilske župe, določene s tem zakonom, le s to razliko, da ima predstavnik take župe (župski gasilski nadzornik) na skupščini gasilske zajednice toliko glasov, kolikor je gasilskih čet včlanjenih v dotični župi, kd jo on predstavlja. Ta izjema velja dotlej, dokler ne ustanovi najmanj polovica gasilskih čet v gasilski zajednici svoje gasilske župe. V tem primeru morajo ustanoviti ostale gasilske čete gasilske župe neglede na oddaljenost in število. 37 Odločbo o načinu razporeditve gasilskih čet v gasilske župe izda gasilska zveza kraljevine Jugoslavije. § 93 . V gasilskih zajed niča h, v katerih so gasilske župe deloma ustanovljene, se dodeljuje 10% ni prispevek iz gasilskega sklada gasilskim župani sorazmerno s številom gasilskih čet, včlanjenih v dotični župi; ostanek pa uprav¬ lja kraljevska banska uprava in ga uporablja za ustano¬ vitev novih žup. V gasilskih zajednicah, kjer gasilske župe sploh niso ustanovljene, ostane 10%ni prispevek iz banovinskih gasilskih skladov na upravljanju pri kraljevskih banskih upravah in se uporablja za ustanovitev gasilskih žup in pospeševanje gasilstva vobče na ozemlju dotične ba¬ novine. § 94 . Občine, ki so po tem zakonu zavezane, ustanoviti po¬ klicne in obvezne gasilske čete, so dolžne, ko dobi ta zakon moč, sestaviti čete in nabaviti pribor za gašenje ter v dveh letih gasilske čete popolnoma organizirati tako glede moštva kakor glede materiala, da se doseže po¬ žarna varnost. § 95 . Dokler se ne izpopolni v državi industrija za izdelavo potrebnih gasilnih priprav, orodja in materiala, so vsi izdelki tujega izvora oproščeni carine po potrdilih, ki jiih izda ministrstvo za telesno vzgojo naroda. § 96 . Minister za promet se pooblasti, da predpiše v spo¬ razumu z ministrom za telesno vzgojo naroda s posebno uredbo ugodnosti za vožnjo gasilcev in njih pribora ob večjih požarih in drugih elementarnih nezgodah kakor tudi ugodnosti za člane uprav in vse člane vseh gasil¬ skih organizacij na državnih železnicah, ladjah in ostalih 38 državnih prevoznih sredstvih za zlete, kongrese, skup¬ ščine in ostala potovanja po poslih gasilske organizacije. § 97. Vse gasilske organizacije so oproščene poštnih pri¬ stojbin za navadna in priporočena pasma, dopisnice, poštne položnice, čekovna vplačila, tiskovine ter navadne in vrednostne pakete tako v medsebojnem občevanju kakor tudi v občevanju z državnimi in samoupravnimi oblastvi, uradi in napravami in za čekovne račune z vsemi lastniki računov Poštne hranilnice. § 98. Stanje vseh doslej obstoječih gasilskih skladov iz prispevkov zavarovalnih družb, pokojninskih skladov in vseh ostalih gasilskih skladov in ustanov (zadužbin) v kraljevini Jugoslaviji se mora prijaviti v treh mesecih, * Ministrstvo za promet je izdalo dne 4. avgusta 1983. pod P. T. št. 57.389 na vse direkcije pošte in brzojava nastopno okrožnico : Oprostitev gasilskih organizacij od poštnih taks. V smislu določbe § 97. zakona o organizaciji gasil¬ stva so vse gasilske organizacije v naši državi oproščene od plačevanja poštnih taks za navadna in priporočena pisma, dopisnice, tiskovine, poštne nakaznice, čekovna vplačila, navadne in vrednostne pakete v medsebojnem občevanju in v občevanju z državnimi in samoupravnimi oblastvi, uradi in zavodi, za čekovna vplačila tudi z vsemi lastniki poštno-hranilničnih računov. 0 tem se obveščajo vse direkcije in pošte zaradi znanja in ravnanja. Pošte naj spopolnijo v smislu pričujočega obvestila uredbo o oprostitvi od poštnih taks in naj vpišejo to do¬ ločbo pod točko 14. oddelka Dž omenjene uredbe. (Poštno - telegrafski Vestnik ministrstva za promet štev. 17., leto XLIV.) 39 ko zadobi ta zakon moč, ministrstvu za telesno vzgojo naroda. Vsi ti skladi ostanejo še dalje v lasti in v upravi dosedanjih lastnikov, odnosno upraviteljev, in se morajo uporabljati za njim določene namene. Vsa premična in nepremična imovina ter denarna sredstva po edin ih ga¬ silskih organizacij ostanejo last dotične organizacije in se uporabijo za razvoj gasilstva in gasilskih idej v dotie- nem kraju, kjer je organizacija, ki je njih lastnik. § 99- Določbe člena 77. tega zakona je uporabljati na za¬ varovanja, sklenjena, preden dobi ta zakon moč, za čas trajanja roka zavarovanja, določenega v polici ali s po¬ godbo, od dne, ko zadobi ta zakon moč. § ioo. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, ob¬ vezno moč pa dobi z dnem razglasitve v »Službenih novi- nah«. S tem dnem prestanejo veljati vsi dosedanji pred¬ pisi, ki se nanašajo na snov, urejeno po tem zakonu. Našemu ministru pravde priporočamo, naj ta zakon razglasi, vsem našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem posto¬ pajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 15. julija 1933. Aleksander s. r. (Sledijo podpisi ministrov.) 40 2 . Na osnovi § 90. v zvezi s točko 4. § 59. zakona o organizaciji gasilstva se predpisuje ta-le pravilnik o enotni uniformi članov starešinstva Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije.* I. Člen 1. Čepice. Čepice so iz črnega sukna; kroj čepice angleških pomorskih častnikov z žametno porto višnjeve barve; podbradek je iz treh, po 1 mm širokih trikrat spletenih zlatih vrvic; na vsakem koncu je po en gumb iz rumene kovine z gasilskim znakom; kokarda navadna v barvah državne trobojnice s pozlačenim državnim grbom; nad kokardo gasilski znak, obdan z lovorovim vencem, zlato vezen na suknu višnjeve barve, odnosno temnomodre barve; senčnik črno lakiran; na robu dna ozek obrobek v višnjevi, odnosno temnomodri barvi. Mere poedinih delov čepice zavise od velikosti po tej-le razpredelnici: »Službeni list« št. 531/82 iz 1. 1983. 41 Člen 2. Bluze. Bluze so iz črnega sukna; so vojaškega kroja z dvojnim zavihanim ovratnikom, čigar obe prednji strani sta 8 cm dolgi; po vsej širini ovratnika široki žametni našivi višnjeve, odnosno temnomodre barve; na pred¬ njem delu našiva so zlato vezeni gasilski znaki; zadnji del našiva pa je obšit z zlato vrvico, široko 3 mm, ki prikazuje v sredi obliko človeškega očesa z notranjim premerom 1 cm. Naramnice so iz treh plosko spletenih zlatih vrvic, širokih po 3 mm. Na rokavih so na zunanji strani (od šiva do šiva), 8 do 10 cm od dolenjega roba, prišite oznake činov (funkcij) zveznega starešinstva, in to: 1. Starešina ima eno 17 mm široko in tri po 7 mm široke zlate porte, katerih zgornja (na sredi) je sešita v obliki človeškega očesa; notranji premer očesa znaša 15 mm. 2. Podstarešina ima eno 17 mm široko in dve po 7 mm široki zlati porti, katerih zgornja je sešita, kakor pri starešini, v obliki človeškega očesa. 3. Vrhovni inšpektor ima eno 17 mm in eno 7 mm široko zlato porto, katerih zgornja (7 mm široka) je v sredi sešita, kakor pri starešini, v obliki človeškega očesa. 4. Zlate porte, ki označajo čine (funkcije) starešin¬ stva, so prišite na sukno iste barve, kakršne so našivi; oddaljene so pa 3 mm druga od druge. 5. Generalni tajnik nosi vse oznake, kakor vrhovni inšpektor, samo na temnomodrem suknu, namesto na suknu višnjeve barve. Člen 3. Hlače, dolge, ali pa kratke, široke. Hlače, dolge, ali pa kratke, široke, so iz enakega sukna in iste barve, kakor čepica in bluza. Na zunanjih 42 straneh so všiti 2 mm široki obrobki; poleg teh pa, v razdalji 3 mm, 4,5 cm široki lampasi na obeh straneh obrobka. Lampasi so sukneni iste barve, kakor našivi. Člen 4. Čevlji. Čevlji so visoki, črni, enostavni ali pa na zaplete. So lahko iz boksa, ševroja ali laka. Člen 5. Škornji. Škornji so vojaškega kroja in so lahko iz boksa, ševroja ali laka, kakor čevlji. Člen 6. Dokolenice. Dokolenice so iz trdega svinjskega usnja črne barve in vojaškega kroja, kakor čevlji. Člen 7. Ogrinjač. Ogrinjač ali pelerina je vojaškega kroja z ležečim ovratnikom in našivi iz žameta ustrezne višnjeve, od¬ nosno temnomodre barve. Na našivih je v gorenjem tri¬ kotu po en majhen rumen gumb iz kovine z gasilskim znakom. Ostali gumbi so črne barve in smejo biti iz kovine ali kosti. Za zapenjanje rabi verižica iz rumene kovine, kakor pri častnikih. Na levi strani prsi so pri¬ šite oznake, in to: za starešino gasilski znak v lovorovem vencu na višnjevem, odnosno temnomodrem polju s tremi vezenimi zlaitimi šesterokrakimi zvezdicami; za pod- starešino z dvema zvezdicama, za vrhovnega inšpektorja in generalnega tajnika s po eno zvezdico. Ogrinjač mora biti iz sukna črne barve. 43 Člen 8. Zimski plašč. Zimski plašč je narejen iz sukna črne barve, popol¬ noma vojaškega častniškega kroja, le s to razliko, da so gumbi iz rumene kovine z gasilskim znakom. Vsi zu¬ nanji deli so obšiti z obrobkom višnjeve, odnosno temno¬ modre barve. Na zavihanem ovratniku plašča sta na prednjih koncih prišita dva našiva iz žameta višnjeve, odnosno temnomodre barve z rumenima gasilskima gum¬ boma. Zasleca sta 15 cm široka in iz sukna višnjeve, odnosno temnomodre barve. Naramnice kakor tudi ozna¬ ke čina na rokavih so iste, kakor na bluzi. Člen 9. Vrhnja suknja (dolama). Vrhnja suknja (dolama) je, kakor zimski plašč, črne barve. Kroj častniški. Na rokavih oznake čina (funkcije), kakor na bluzi, na ovratniku pa ustrezni našivi. Naram¬ nice so iste, kakor na bluzi. Člen 10. Dežni plašč. Navadnega častniškega kroja in barve z oznakami, kakor pri ogrinjaču. Člen 11. Plašč. Raglan (ali trenchcoat) navadne svetlorjavkaste barve (drap) z odprtimi zasleci in z navadnim opasačem. z oznakami pa na levi strani prsi, kakor pri ogrinjaču. Člen 12. Rokavice. Rokavice so lahko usnjene ali pletene v beli ali sivi barvi. 44 Člen 13. Prepaska. Prepaska je 4 cm široka, v barvah državne troboj¬ nice s pozlačeno zaponko, na kateri je na zunanji strani srebrn državni grb, obdan s pozlačenim lovorovim ven¬ cem. Na krajeh je trobojka, prešita po dolgem z zlato žico. Člen 14. Meč. Meč je kratek, v obliki bodala. II. Člen 15. Poletna obleka. Poletna obleka sestoji iz bluze in čepice v beli barvi; dolge hlače pa so črne barve. Na rokavih bluze so pripete na ustreznem našivu oznake činov (funkcij) in naramnice, kakor na črni bluzi. Poletna bluza nima nalivov in drugih znakov v barvah. Čepica je vsa bela. Podbradnik in senčnik sta iz belega laka. III. Člen 16. Delitev (vrsta) obleke. Obleka se deli na: 1. delovno; 2. službeno, in 3. svečano. Delovna obleka sestoji iz čepice, bluze, dolgih hlač, odnosno kratkih, širokih hlač, čevljev, odnosno škornjev, ali čevljev z dokolenicami in rokavic sive barve. Službena obleka je ista, kakor delovna, samo se nosi še meč. 45 Svečana obleka je ista, kakor službena (razen roka¬ vic); samo se nosijo še prepaska in bele rokavice. Člen 17. Nošenje obleke. Delovna obleka se nosi samo med delom, zunaj službe kakor tudi na potovanju. Službena obleka se nosi pri opravljanju vsake služ¬ bene dolžnosti, razen službe v zvezni pisarni. Svečana obleka se nosi pri predstavljanju Nj. Vel. kralju, ministrom in drugim visokim državnim poslo- valcem; pri vsaki paradi; ob državnih praznikih med cerkvenimi obredi; pri cerkvenih obhodih; pri gasil¬ skih pogrebih in pogrebih visokih državnih poslovalcev. Znak žalosti se nosi na levem rokavu nad komolcem po običaju. Pri svečani obleki se znak žalosti snema (razen ob udeležbi pri pogrebih). Zunaj službe je dovoljeno nositi civilno obleko. Člen 18. Ta pravilnik stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«; obvezen je pa za člane starešin¬ stva od dne 1. januarja 1934. V Beogradu, dne 26. septembra 1933.; 0. br. 3420. Minister za telesno vzgojo naroda dr. Hanžek s. r. 46 3. Na osnovi § 3. zakona o postavljanju domov in dru¬ gih objektov združb in ustanov, ki spadajo v pristojnost ministrstva za telesno vzgojo naroda, in v soglasnosti z ministrskim svetom predpisujem to-le uredbo o postavljanju domov in drugih objektov združb in ustanov, ki spadajo v pristojnost ministrstva za telesno vzgojo naroda.* Člen 1. Združbe in ustanove, ki spadajo v pristojnost mini¬ strstva za telesno vzgojo naroda, so: sokolska društva, sokolske čete, skavti, strelske družine, gasilske čete, kakor tudi športna društva in naprave, ki se bavijo s športom: nogomet, bazena, tenis, veslanje, jadranje, pla¬ vanje, drsanje, smučanje, sabljanje, motocikliranje, bi- cikliranje, težka atletika, boksanje, lahka atletika ter planinska in turistična društva. Člen 2. ¥ členu 1. uredbe omenjene združbe in ustanove smejo postaviti po dobljeni gradbeni dovolitvi domove in druge objekte, ki so določeni za namene teh združb, samo s predhodno odobritvijo ministrstva za telesno vzgojo naroda. Člen 3. Prošnje, vložene od združb in ustanov, omenjenih v členu 1. uredbe, za ugodnosti po § 2. zakona o postav- * »Službeni list« št. 498/78 iz 1. 1933. — Zakon gl. »Službenii list« št. 622/74 iz 1. 1932. 47 ] jan ju domov in drugih objektov pri občnih upravnih oblastvih prve stopnje, v območju uprave mesta Beo¬ grada pa pri upravniku mesta Beograda, pošlje ban, odnosno upravnik mesta Beograda s svojim predlogom in mnenjem ministru za telesno vzgojo naroda v nadalj¬ njo rešitev. Člen 4. K prošnji zaradi odobritve postavitve domov in dru¬ gih objektov se mora priložiti: 1. 1 izvod legopisnega načrta s sosednjimi parce¬ lami. Če leži zemljišče, na katerem se naj dom ali objekt postavi, zunaj ožjega gradbenega okoliša, se mora pred¬ ložiti legopis z okolnim terenom v polumeru 500 m od terenskega središča v razmerju 1 : 500; 2. dokaz o lastninski pravici glede zemljišča, na katerem se naj postavi dom ali drug objekt. Če postav¬ ljajo združbe in ustanove dom ali objekt na zemljišču, ki ni njihova last, morajo podati dokaz, od koga in ob kakih pogojih je pridobljeno zemljišče za postavitev doma ali objekta; 3. 1 izvod pristojno odobrenega načrta doma ali objekta; 4. gradbeno dovolilo; 5. detajlni pregled in proračun in podatke o finanč¬ nih sredstvih, s katerimi društvo razpolaga. Resničnost teh podatkov preizkusi občno upravno oblastvo po vlo¬ ženi prošnji; 6. potrdilo pristojnega občnega upravnega oblastva prve stopnje, ali je v selu, trgu ali mestu do 15.000 pre¬ bivalcev, kjer se postavlja dom ali drug objekt, še kaj drugih združb, omenjenih v členu 1. te uredbe, ali je tamkaj kmetijska zadruga, agrarna zajednica in temu podobno, in aJli je v tem kraju že postavljena ali pa se postavlja podobna zgradba. Člen 5. V vseh trgih ali mestih do 25.000 prebivalcev mo¬ rajo biti domovi omenjenih združb in ustanov proste zgradbe. V mestih nad 25.000 prebivalcev se grade do¬ movi po uredbi o izvajanju regulacijskega načrta za mesto, kjer se dom postavlja, vselej si je pa prizadevati, da so zgradbe proste. Člen 6. Občine kot gradbena oblastva ukrenejo, da se pre¬ preči postavitev domov in objektov združb in ustanov, omenjenih v členu 1. te uredbe, če nimajo od ministr¬ stva za telesno vzgojo naroda odobritve za zidanje. Člen 7. Na prošnjo združb in ustanov, omenjenih v členu 1. te uredbe, za postavitev domov in drugih objektov dovoli lahko ministrski svet na predlog ministra za telesno vzgojo naroda, da se imenovanim združbam in ustano¬ vam brezplačno prepusti predelano in nepredelano gra¬ divo in drug gradbeni material iz državnih gozdov, državnih podjetij in drugih državnih ustanov. Člen 8. Za postavitev domov in drugih objektov združb in ustanov, omenjenih v členu 1. te uredbe, dovoli lahko ministrski svet, da se oddaj ministrstvu za telesno vzgojo naroda: 1. iz državnih gozdov les na panju brezplačno, brez plačila gozdne takse; 2. iz državnega podjetja »Šipad« (šumsko-industrij- sko podjetje Dobrljin-Drvar d. d.) predelan stavbni les s popustom 20°/o od prodajne cene, ki jo plača ministr¬ stvo za telesno vzgojo naroda iz proračuna, določenega v ta namen. Družba »Šipad« je oproščena plačila gozdne takse za ustrezno kubaturo lesa na panju po kubaturi izdela¬ nega lesa, ki ga oddaja ministrstvo za telesno vzgojo naroda za potrebe omenjenih združb in ustanov; 3. iz državnih kamenolomov ali iz državnih gozdov in z državnega gozdnega zemljišča brezplačno kamenje, 49 gramoz in pesek, t. j. brez plačila takse in druge kup¬ nine; 4. ves drug material, ki je državna last, če je nepre¬ delan, brezplačno, oproščen vsake državne in ostale takse; če je pa predelan, proti povračilu dejanskih pro¬ izvodnih stroškov, ki ga izplača dotični državni ustanovi ministrstvo za telesno vzgojo naroda iz svojega pro¬ računa. Člen 9. Združbe in ustanove, omenjene v členu 1. te uredbe, ki žele brezplačno dobiti predelano in nepredelano gra¬ divo in drug gradbeni material po § 2. zakona o postav¬ ljanju domov in drugih objektov, Vlože prošnje po občnem upravnem oblastvu prve stopnje. K prošnji je treba priložiti razen prilog, navedenih v členu 4. te uredbe, tudi še: 1. overovljen prepis društvenih pravil; 2. društveno delovanje od postanka do dne prijave v kar moči kratkih potezah; 3. priimek, ime in poklic članov uprave; 4. število članov po vrstah; 5. spisek potrebnega predelanega in nepredelanega gradiva in drugega gradbenega materiala, ki se zahteva, s specifikacijo, overovljeno od pristojnega občnega uprav¬ nega oblastva prve stopnje, v območju uprave mesta Beograda pa od upravnika mesta Beograda. Vsi načrti in druge priloge morajo imeti predpisano pisarniško velikost. Prošnje, vložene od omenjenih združb in ustanov pri občnih upravnih oblastvih prve stopnje, odnosno v območju uprave mesta Beograda pri upravniku mesta Beograda, pošlje ban, odnosno upravnik mesta Beograda s svojim predlogom in mnenjem ministru za telesno vzgojo naroda. Člen 10. Predelano in nepredelano gradivo in drug gradbeni material, ki se dobi po § 2. zakona o postavljanju domov 4 50 in drugih objektov in te uredbe za potrebe gradbenih objektov omenjenih združb in ustanov, se mora upora¬ biti izključno za tiste namene, za katere se prepusti, razen če ministrski svet izjemoma ne odredi drugače. Za vsako prekoračitev je odgovorna uprava ome¬ njenih združb in ustanov materialno in kazensko. Občna upravna oblastva vodijo nadzor o uporabi gradiva, prepuščenega združbam in ustanovam za posta¬ vitev njihovih domov in drugih objektov, in naznani po uradni dolžnosti vsako prekoračitev ministrstvu za te¬ lesno vzgojo naroda. Po dovršitvi doma ali objekta izda pristojno občno upravno oblastvo združbam ali ustano¬ vam potrdilo o pravilni uporabi prepuščenega materiala. Člen 11. Če je v selu, trgu ali mestu do 15.000 prebivalcev poleg združb in ustanov, ki prosijo odobritve za posta¬ vitev domov ali drugih objektov, tudi še kaj drugih združb ali ustanov, navedenih v členu 1. te uredbe, ali če je tamkaj kmetijska zadruga, agrarna zajednica in temu podobno, si je treba prizadevati, da se vse orga¬ nizacije združijo in postavijo skupni dom — »Jugoslo¬ vanski narodni dom«. Vse take združbe se sestanejo po svojih odposlancih, po 3 iz vsake združbe; zboru predseduje predstavnik pristojnega prvostopnega občnega upravnega oblastva, odnosno uprave mesta Beograda. Sklep teh odposlancev pošlje občno upravno obla¬ stvo prve stopnje, odnosno uprava mesta Beograda s svojim mnenjem po pristojni poti ministrstvu za telesno vzgojo naroda. Pobudo za ta sestanek da občno upravno oblastvo prve stopnje, odnosno uprava mesta Beograda, na za¬ htevo katerekoli združbe ali ustanove, ki želi postaviti dom ali objekt. Če se ne doseže sporazum, odloči ministrstvo za telesno vzgojo naroda, ali dovoli, da postavi dom samo ena združba, neglede na druge. 51 Člen 12. Na prošnjo združb ali ustanov, omenjenih v členu 1. te uredbe, dovoli lahko ministrski svet na predlog mini¬ stra za telesno- vzgojo naroda na državnih železnicah in ladjah znižan prevoz gradiva in drugega gradbenega materiala, ki se pošilja naravnost iz kraja prevzema ma¬ teriala v kraj, kjer se postavljajo domovi in drugi objekti omenjenih združb in ustanov, proti povračilu 50% nor¬ malne tarife za dotični material, ki ga izplača ministr¬ stvo za telesno vzgojo naroda ministrstvu za promet iz svojega proračuna, določenega v ta namen. Člen 13. Minister za telesno vzgojo naroda predpiše lahko tudi tip za domove in druge objekte združb in ustanov, omenjenih v členu 1. te uredbe, ki se žele koristiti s členom 9. te uredbe. Člen 14. Ta uredba -stopi v m-oč, ko se objavi v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 25. julija 1933.; 0. br. 1138. Minister za telesno vzgojo naroda dr. Lavoslav Hanžek s. r. Ministrski svet je v seji z dne 26. julija 1933. usvo¬ jil in izrekel svojo soglasnost s -to uredbo o postavljanju domov in drugih objektov združb in ustanov, ki spa¬ dajo v pristojnost ministrstva za telesno vzgojo naroda, 0. br. 1138 z dne 25. julija 1933. Predsednik ministrskega sveta dr. M. Srškic s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) 4 * 52 4. Uredba o požarno-policijskem redu in gasilstvu v ljubljanski oblasti, izvzemši mesto Ljubljano.* I. DEL. Splošna določila. Člen 1. Požarna policija spada v področje občine. Člen 2. Izvrševalec požarne policije v občini je župan. Občinski odbor skrbi za odpravo nevarnega ravnanja z ognjem ter s predpisi prepoveduje dejanja in opustitve, po katerih bi mogla po krajevnih razmerah nastati ne¬ varnost požara. Prav tako vodi pregled zavarovanih in nezavarovanih objektov v občini, in ima dolžnost, da pozove lastnike, da se primerno zavarujejo. Člen 3. Župan odpravlja nedostatke, nadzira točno izvrše¬ vanje predpisov občinskega odbora, požarno-policijskega reda in drugih predmetnih zakonov in naredb. Dejanja in opustitve, ki bi mogle povzročiti požar in jih kazenski zakoni prepovedujejo, mora župan takoj naznaniti pristojnemu sodišču. Člen 4. Da se lažje upravljajo požarno-policijski posli, more občinski odbor postaviti v pomoč županu posebne po¬ žarne komisarje. * »Samouprava« (ur. list ljublj. in marib. oblasti) z dne 29. XI. 1928., kes 12., št. 42.' 53 Člen 5. Določil zakonov, naredb in predpisov političnih oblastev, ki prepovedujejo nevarna dejanja in opustitve, ali določajo, kako se mora ravnati z lahko vnetljivimi tvarinami in jih shranjevati, ta uredba ne spreminja. V veljavi ostanejo tudi določbe občinskega stavb¬ nega reda, ki se tičejo požarne policije, kolikor ta uredba ne določa kaj drugega. Požarni ogledi. Člen 6. Ali se točno izvršujejo vsi požarno-varnostni pred¬ pisi, ugotavlja komisija za požarni ogled. Komisija pregleda vsaj enkrat na leto vsa naselja in poslopja v občini ter pazi predvsem na to, da so vsi dimniki skrbno ometeni, vratiča na njih nepoško¬ dovana in gasilne priprave v redu. Večkrat, zlasti spo¬ mladi, mora pregledati po strokovnjakih vse strelovode v občini. V obratih, ki po svojem načinu obratovanja pove¬ zujejo požarno nevarnost, more vršiti komisija ogled večkrat na leto; pri tem mora posebno paziti, ali je ogenj zavarovan in ali so lahko vnetljivi predmeti (smodnik, petrolej, bencin itd.) shranjeni na varnem. Lastniki ali najemojemalci so pod kaznijo člena 56. dolžni pokazati vsa poslopja in skladišča, v katerih se shranjujejo lahko vnetljivi predmeti. Člen 7. Člani komisije za požarni ogled so: a) župan ali požarni komisar, kjer je postavljen, ali 1 odposlanec občinskega odbora kot predsednik komisije: b) dimnikar, ki ima ometalno koncesijo za dotični okoliš ali 1 izvedenec v stavbnih zadevah (koncesijoni- rani zidarski mojster); 54 c) 1 zastopnik gasilstva, ako je gasilstvo v občini. Požarna ogledna komisija sklepa z večino glasov. Stroške komisije plača občina. Člen 8. 0 požarno-policijskem ogledu sestavi komisija za¬ pisnik, ki se shrani v občinskem uradu. Prepis zapisnika predloži župan ob novem letu pristojnemu Breškemu poglavarju. Požarna straža. Člen 9. Ako se pokaže potreba, more občinski odbor odre¬ diti požarno stražo, ki jo sme po redu odkazati vsem hišnim posestnikom in najemnikom. Velikim podjetjem in tovarnam, po potrebi tudi lastnikom kolodvorskih skladišč more naložiti občinski odbor, da postavijo požarno stražo na lastne stroške. Odprava nedostatkov. Člen 10. Nedostatke, ki jih zapazi požarna ogledna komisija, odpravlja župan s potrebnimi naročili ter poroča o ogledu in izdanih odredbah na prvi redni občinski seji. Osebe, ki ne bi izvedle naročila v določenem roku, se kaznujejo po členu 56. te uredbe in naročilo se izvede na stroške prizadete stranke. Člen 11. V krajih, kjer je gasilstvo, se sme poveljnik ude¬ leževati sej občinskega odbora, ako se na njih razpravlja o zadevah požarne policije. Ima pa samo posvetovalen glas. Ako ni bil pozvan k seji, ga župan ali požarni komisar obvesti o vseh predmetnih sklepih. 55 II. DEL. Preprečenje požara. Člen 12. Ko se izdajajo stavbna dovoljenja, se mora paziti, da se zgrade, če mogoče, pri stavbah, hišah, hlevih vod¬ njaki ali napravijo hidranti, če ima naselje svoj vodovod. Za industrijska podjetja je naprava vodnjakov, hi¬ drantov ali drugih zadostnih gasilskih pripomočkov obvezna. Hidranti naj bodo napravljeni za normalno Metzovo spojko št. 6. Pri starejših hidrantih, ki niso napravljeni za normalno spojko, je za vsakega napraviti prehodnik na normalno spojko. Pri gledališčih, koncertnih dvoranah in drugih stav¬ bah, kjer se zbira več ljudi, je treba predvsem paziti na to, da se vrata vedno odpirajo na ven. Člen 13. Občinski odbor skrbi, da je v vseh krajih v občini vedno dovolj vode za gašenje na razpolago. Kjer ni naravnih ali lahko dostopnih dotokov, se mora zgraditi vsaj eden a!li dva vodnjaka, odnosno, ako to ni mo¬ goče, primerno število kapnic, tolmunov ali rezervarjev, ki se morajo iztrebiti in osnažiti najmanj enkrat na leto. V naseljih z vodovodom se morajo napraviti v večjimi stavbah, zlasti v tovarnah na pripravnih krajih hišni hidranti s primerno dolžino cevi ali pa postaviti drugi primerni gasilni aparati. Člen 14. Kjer ni mogoče uporabljati vode zaradi maščobnih ali oljnatih tvarin, se morajo preskrbeti za gašenje druga primerna sredstva, n. pr.: pesek, pepel itd. 56 Člen 15.f Dimnike in dimne odvode ometajo poklicni dimni¬ karji, ki jim je dodeljen dotični okoliš. Izjeme sme dovoljevati občinski odbor po zaslišanju požarno-ogledne komisije, vendar se morajo dimniki in kurilne naprave tudi v takih primerih ometati v rokih, določenih s to uredbo. Člen 16.+ Ometajo se: a) dimniki odprtih ognjišč na deželi, kjer so hiše raztresene, dvakrat na leto; v mestih, trgih in vaseh, kjer so hiše strnjene, najmanj štirikrat na leto; b) zaprti plezalni dimniki vsaka dva meseca; c) ozki, tako zvani ruski dimniki, štedilniki, železne peči in cevi, pekarije in centralne naprave najmanj vsak drugi mesec; č) hoteli, restavracije, zavodi, večje gostilne in večja javna podjetja vsakih 14 dni; d) vsi odvodi dima in dimniki v tovarnah vsake tri mesece, v opekarnah in drugih sezonskih obratih pa samo, kadar je mrtva sezona. Člen 17. Izžiganje dimnikov se prijavi županu, sosedom in načelniku gasilstva. Člen 18.f Natančnejše predpise o izvrševanju dimnikarskega obrta predpisuje poseben dimnikarski red. Gasilni red. člen 19. Občinski odbor napravi za vsak kraj v občini, ki ima več hišnih številk, gasilni red, ki določa, kakšen posel imajo posamezne osebe pri pojavu požara, da ne f S križcem označeni členi so razveljavljeni. 57 nastane pri tem nered ali beganje, predvsem mora biti v gasilnem redu' določen vrstni red, po katerem se dajejo priprega ali motorna in druga vozila pri požaru na razpolago. Ako je v občini gasilno društvo, se sestavi gasilni red sporazumno z načelstvom društva. Člen 20. Pri županstvu morajo biti vedno in vsakemu na ogled gasilni red in predpisi, ki jih sklene občinski odbor, da prepreči požare v občini in posameznih krajih. Gasilni red ter predpisi se morajo po županu vsaj enkrat v letu na običajen način razglasiti. Dolžnosti oblastev. Člen 2.1. Oblastni odbor in občna upravna oblastva so upravi¬ čena, kadarkoli smatrajo za potrebno, zahtevati poročila županstev o tem, kako se izvršuje v posameznih občinah požarno-policijski red in kakšne so varnostne naprave. Občna upravna oblastva naznanijo opažene nedo- statke oblastnemu odboru, ki mora naložiti občinskemu odboru njih odpravo odnosno naročiti ravnanje po dolo¬ čilih občinskega reda. III. DEL. Gasilno orodje. Člen 22. Vsaka strnjena naselbina s 50 ali več hišnimi šte¬ vilkami si mora nabaviti krajevnim razmeram ustreza¬ jočo brizgalko s primerno dolžino cevi, dalje lestve, sve- tiljke, plamenice, drugo gasilno orodje, posodo za dona- šanje vode ali vozove za vodo s potrebnimi sodi. 58 Občinski odbor odloča sam ali v krajih, kjer je gasilstvo, sporazumno z njegovim načelnikom o številu gasilnega orodja. Manjši kraji morajo imeti vsaj dvokolno, nosilno ali ročno brizgalko s potrebno opremo. Izjeme od zgoraj določenega potrebnega gasilnega orodja sme dovoljevati z ozirom na krajevne razmere oblastni odbor. Občine z lastnim vodovodom in podzemeljskimi hidranti morajo imeti tudi primerno število hidrantnih nastavkov z normalnim iztočnim grlom (člen 26.). Nad¬ zemeljski hidranti morajo imeti vedno normalno iztočno grlo. Člen 23. Stroške gasilnega orodja nosi občina, kolikor ni s sklepom občinskega odbora določeno, da si morajo posa¬ mezni hišni posestniki sami nabaviti gasilne predmete. Ako se mora zaradi obstoja kake tovarne ali skla¬ dišča nabaviti posebno gasilno orodje, sme občinski odbor predpisati lastniku tovarne ali skladišča poseben prispevek k nabavnim stroškom, ako ni postopati po členu 27. te uredbe. Člen 24. Gasilno orodje se mora shranjevati v strnjenih na¬ selbinah v gasilnih domovih, v razsežnih občinah pa na več lahko pristopnih krajih. Člen 25. Gasilno orodje in oprema mora biti vedno v dobrem in rabljivem stanju. Kjer je vodovod, morajo biti hidranti vedno rabljivi in dostopni in nastavki ali hidrantni ključi merjeni na hidrante. Za to skrbi v krajih, kjer ni gasilstva, požarni komisar, ako je postavljen, ali pa nadzornik gasilne oprave, ki ga v to določi občinski odbor, v krajih, kjer je gasilno društvo, pa gasilstvo. Člen 26. Brizgalnice morajo imeti vedno sesalno pripravo. Cilinder-brizgalnice morajo imeti najmanj 10 cm pre- 59 mera; iztočno grlo mora pa biti umerjeno na normalno cevno Metzovo spojko štev. 6. Starejše brizgalnice brez iztočnega grla za normalno spojko morajo imeti za* vsako iztočno grlo prehodnike k normalni spojki. Člen 27. Občinski odbor more po zaslišanju požarne ogledne komisije zahtevati od lastnikov tovarn in drugih večjih podjetij, da si nabavijo lastno gasilno opravo. IV. DEL. Gasilstvo. člen 28. Gasilstvo se deli: a) v prostovoljno, ki se ustanavlja po določilih društve¬ nega zakona; b) v poklicno, ki spada med občinske uslužbence in je organizirano po določilih in predpisih občinskega reda; c) v zasebno, ki služi zasebnim namenom, kakor to¬ varnam;, rudnikom itd. V strnjenih krajih s 50 in več hišnimi številkami, ki nimajo še gasilstva, mora župan na krajevno običajen način najmanj enkrat na leto pozvati občinstvo k usta¬ novitvi gasilnega društva. Gasilno društvo se more ustanoviti za več sosednih občin skupaj. Člen 32. Člani gasilnih društev, včlanjenih pri gasilski zvezi, nosijo kroj po predpisih uradno priznane gasilske zveze; člani drugih društev kroj, kakršnega odobri politično oblastvo, ki pa se mora razlikovati od kroja v gasilski zvezi organiziranega gasilstva. 60 V. DEL. Podporni sklad. Člen 33.+ Kjer je ustanovljeno gasilno društvo, mora občina osnovati poseben podporni sklad, iz katerega se podpi¬ rajo v gasilski službi ponesrečeni, odnosno onemogli ga¬ silci in njihovi ostali siromašni rodbinski člani. V sklad se stekajo prostovoljni prispevki, darovi, volila, denarne kazni po tej uredbi ter eventualni do¬ nosi občin. Člen 34.+ Pri oblastnem odboru se osnuje za celo ljubljansko oblast poseben gasilski sklad, v katerega se stekajo donosi požarnih zavarovalnic in družb, ki so doslej vpla¬ čevale navedene zneske na podstavi naredbe celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 3. novembra 1920., Ur. 1. z dne 13. novembra 1920., št. 420/30. Določila naredbe ostanejo v veljavi, spremene se samo v toliko, da je vnesti povsod tja, kjer govori naredba o »deželni vladi«, »poverjeništvu za notranje zadeve« ter »ozemlju Slovenije«, besedilo: »ljubljanski oblastni odbor« odnosno »Ljubljanska oblast«. Člen 35.+ Oblastni odbor more osebe, ki so se posebno odli¬ kovale v gasilski službi ali imajo posebne zasluge za gasilstvo, odlikovati s posebnimi znaki ter pri tem tudi nakloniti primerno nagrado v denarju iz gasilskega sklada. Pravilnik o tem izda oblastni odbor. VI. DEL. Sklicne priprave. Člen 36. Kdor opazi požar, je dolžan to naznaniti županu ali požarnemu komisarju ali najbližjemu odborniku ali + S križcem označeni Sieni so razveljavljeni. 61 gasilstvu. Prikrivanje ali opustitev prijave se kaznuje po določbah kazenskega zakona. Posebno dolžnost naznaniti požar imajo: a) varnostna straža in nočni čuvaji; b) prizadeti hišni posestniki in sosedje; c) stanovalci, pri katerih se je pojavil požar; č) uslužbenci pod b) in c) navedenih oseb; d) lastniki signalnih naprav. Člen 37. Župan ali njegov namestnik v požarno-policijskih stvareh mora nemudoma sklicati gasilstvo in osebe, ki SO' dolžne in določene pomagati pri gašenju. Ako je v občini ali neposredni bližini orožništvo, politično oblastvo ali vojaštvo, se obveste tudi ti o nastalem požaru. Člen 38. Kot požarne selske posle je v prvi vrsti uporabljati jezdece, kolesarje, motocikliste in avtomobiliste. Vsakdo je pod kaznijo dolžan izvršiti ta posel, ki mu ga je odkazal župan ali vodja gašenja, in sicer v lastni občini brezplačno, v sosedni občini pa proti odškodnini, ako jo zahteva. Višino odškodnine določi občinski odbor občine, v kateri je nastal požar. Pomoč v sosedni občini. Člen 39. Vsaka občina in vsako gasilstvo je dolžno po svojih močeh brezplačno pomagati pri požarih v sosednih obči¬ nah; zahtevati more le povrnitev stroškov za priprego v smislu člena 51. te uredbe od občine, v kateri je nastal požar, in to le tedaj, ako je prišlo res do delo¬ vanja gasilstva. Vsaka občina in vsako gasilstvo nosi samo stroške za morebitne poškodbe na lastnem gasilnem orodju. 62 VII. DEL. Gašenje. Člen 40. Vsak občan brez izjeme, tudi tujec, je dolžan na poziv osebno in sicer brezplačno pomagati pri gašenju in omejitvi ognja (pripravljati in donašati vodo, zasedati strehe, zapirati strešne line itd.), kolikor je za to spo¬ soben in če ni njegova lastnina ogrožena. Vendar pa more prizadeta občina plačati na zahtevo prizadetim osebam, ki pokažejo pri gašenju posebno spretnost in marljivost, nagrado za pomoč. Višino določi občinski odbor (člen 38.). Člen 41. Priprego za prevoz brizgalne, orodja in vozov za dovažanje vode, je dolžan dati na odredbo župana ali vodje gašenja vsak občan brez’ izjeme na razpolago. V sili se smejo uporabljati za priprego in dovažanje vode tudi slučajno na požarnem kraju navzočni tuji konji, vozovi, motorna in druga vozila. Člen 42. Brž ko župan zazna za požar, se poda na gorišče ali pošlje namestnika, da prevzame vodstvo gašenja in reševanja, ako še ni gasilstva na gorišču. Županovim, odnosno namestnikovim odredbam se mora vsakdo brez¬ pogojno pokoriti. Ko dospe gasilstvo, vodii vsa gasilna in reševalna dela načelnik prvega na pomoč prihitelega gasilskega društva kot tehnični izvedenec z vsemi pravicami žu¬ pana; župan, odnosno njegov namestnik skrbi v tem primeru za red na gorišču in za varnost rešenih pred¬ metov. Člen 43. V krajih z več vrstami gasilstva odloči občinski odbor vnaprej, kateremu načelniku gre vodstvo in po¬ veljstvo pri gašenju in reševanju. Ako ni ničesar dolo- 63 oenega, vodi in poveljuje načelnik krajevnega gasilnega društva, včlanjenega v gasilski zvezi, ki je po letih naj¬ starejši, sicer pa načelnik onega društva, v čigar oko¬ lišu je požar nastal. Zunanje na gorišče prihitelo gasilstvo je podrejeno načelniku domačega gasilstva. Ako dospe na gorišče načelnik gasilske župe ali kateri višji organ gasilske zveze, je ponuditi temu kot tehničnemu izvedencu vod¬ stvo gasilstva pri gašenju. Člen 44. Mesto, kjer stoji župan ali vodja gašenja in reše¬ vanja, mora biti posebno zaznamovano, čez dan z rdečo zastavo, ponoči z rdečo svetiljko. Člen 45. Ob nastanku požara mora vsakdo pod kaznijo dovo¬ liti uporabo vode, četudi je ta njegova zasebna last. Zupan ali vodja gašenja sme vse nasprotujoče z zako¬ nitimi dopustnimi sredstvi k temu prisiliti. Za more¬ bitno škodo se sme zahtevati odškodnina od prizadete občine, ki jo dovoli in odmeri občinski odbor. Člen 46. Če nastane ogenj v dimnikih, se mora ogenj v pečeh in ognjiščih takoj pogasiti. Poseganje v tujo last. Člen 47. Samo v nujni sili, ako ni drugače mogoče rešiti človeških življenj, udušiti ognja ali preprečiti njega raz¬ širitve, se more, toda — izvzemši najskrajnejšo silo — samo po nalogu župana ali vodje gašenja, tudi proti volji lastnika posegati v tujo lastnino s tem, da se porušijo in odstranijo bližnji objekti s strehe ter da se uporabijo 64 pri gašenju poslopja, ograje na dvorišču, potrebne pre¬ mičnine in pritikline lastnikov v kraju. VIII. DEL. Ukrepi po požaru. Člen 48. Po končanem gašenju mora skrbeti župan ali po¬ žarni komisar ali njegov namestnik za primerno stražo na pogorišču, da se ogenj znova ne pojavi. Če je pri¬ hitelo gasilstvo na gorišče, se postavi straža sporazumno s poveljnikom. Člen 49. Župan naj, ko je ogenj udušen, natančno preišče vzroke, ki so povzročili požar, zasliši event. priče in izvedence, zlasti zastopnika zavarovalnice, ako je na- vzočen, ter sestavi zapisnik o izvršeni preiskavi in iz¬ sledkih. Preiskati mora zlasti: a) kaj in kje je vzrok požara; b) približno velikost povzročene škode; c) ali je kdo kriv ali osumljen požara; č) ali in koliko zadene koga krivda v stavbnem ali požarno-policijskem pogledu; d) ali se je pojavil dogodek, ki je vreden graje ali potreben odpomoči; e) ali so se izkazale gasilne naprave kot zadostne; f) katere osebe so se pri gašenju posebno odlikovale. Prepis zapisnika je v osmih dneh predložiti oblast¬ nemu odboru in sreskemu poglavarju z lastnimi opom¬ bami in opazovanji, ki so v javnem interesu. Člen 50. Pri dokazanih prestopkih stavbno- ali požarno-poli- cijskih predpisov postopa župan v lastnem delokrogu. 65 IX. DEL. Stroški gašenja in reševanja. Člen 51. Stroške gašenja, n. pr. stroške dovoza in odvoza gasilnega orodja in gasilstva na gorišče in s pogorišča, odškodnino za vodo, pogonsko silo itd. nosijo prizadeti hišni posestniki, ako se jim dokaže tudi lle najmanjša krivda, sicer pa prizadeta občina. Ako je pogorelec zavarovan, ima občina, ki plača gasilne stroške, regres proti zavarovalnici po določbah zakona o zavarovalnih pogodbah, sicer pa proti vsem osebam, ki jih zadene kaka krivda na nastalem požaru. Glede stroškov, ki jih občina potem regresa zahteva od zavarovalnice, naj se občina izkuša sporazumeti z za¬ varovalnico. Kadar plača občina stroške gašenja in reševanja za nezavarovanega pogorelca, ki ga je pozvala, da se zava¬ ruje, ji mora ta povrniti plačani znesek; pogorelcu ostane v tem primeru samo regres nasproti morebit¬ nemu krivcu. Člen 52. Stroške za dovoz gasilnega orodja in gasilstva na gorišče ter za odvoz s pogorišča in za pogonsko silo poravna na zahtevo lastnika konj in vozila občina, v kateri se je pojavil požar, ako jih. morda ne plača pri¬ zadeta zavarovalnica. Gasilno društvo predloži v osmih dneh svojemu županstvu račun o voznih stroških, neglede na to, ali se je požar pojavil v domači ali tuji občini. Račun poravna občina iz svoje blagajne. Račun o voznih stroških za pomoč v sosedni občini se predloži občini, v kateri je nastal požar, v poravnavo. V sporih odloča politično oblastvo (sreski poglavar). Enako more izterjati vozne stroške občina, ki nima ga¬ silstva, a je s svojim gasilnim orodjem prihitela na pomoč. 5 66 Člen 53. Če so se poškodovale priprega, oprema ali moštvo v gasilni službi, smejo zahtevati lastniki, odnosno po¬ škodovanci od svoje občine odškodnino, ako niso po¬ škodbe sami povzročili. Višino odškodnine določa občinski odbor (člen 38.). Oblastni odbor more v takem primeru nakazati na proš¬ njo občine primeren znesek iz gasilskega sklada. Člen 54. Gasilni stroški, ki jih. mora kaka oseba plačati, se morajo poravnati pri občinski blagajni tekom 14 dni po pravnomočnosti odločbe pristojnega občinskega odbora (člen 38.), ker bi se sicer po preteku tega roka izterjali politično-eksekucijskim potem. X. DEL. Kazenska določila. Člen 55. Nevarna dejanja in opustitve, ki so kaznive po zakonih, naredbah in predpisih, se kaznujejo po teh, dejanja in opustitve, ki so protivne sklepom občinskega odbora, pa s kaznijo do 1000 Din, ali v primeru neizter¬ ljivosti z zaporom do 14 dni. (Člen 64. zakona o oblastni in sreski samoupravi.) Enako se kaznuje tudi oni, ki na gorišču moti ali ovira delovanje ali se ne odstrani na poziv uradnih organov. Člen 56. Kdor se protivi določilom te uredbe in ne izvrši naloženega mu dela, se kaznuje s kaznijo 5—300 Din ali z zaporom od 1 do 7 dni (člen 64. zakona o oblastni in sreski samoupravi). Kazen ga ne oprošča od izvršitve. 67 Člen 57. Kazen v primeru člena 55. in člena 56., ako ni dejanje ali opustitev kazniva po kazenskem zakonu ali drugih naredbah in predpisih, izreka župan z dvema občinskima svetovalcema. Obsodba se izreka z večino glasov. Člen 58. Pritožbe zoper kazenske obsodbe občinskega pred¬ stojnika so dopustne na sreskega poglavarja, ki odloča v zadnji instanci. Pritožbo je naznaniti županu ustno ali pismeno v 8 dneh od dneva proglasitve ali pa od dneva vročitve obsodbe. Člen 59. Pravnomočne kazenske obsodbe izvršuje župan. Denarne kazni se stekajo v blagajno gasilske pod¬ porne blagajne (člen 33.), ako take obstoje, sicer pa v občinsko ubožno blagajno. XI. DEL. Nadzorstvo nad izvrševanjem požarno-policijskega reda. Člen 60. Župan, ki izvršuje določila te uredbe (člen 2.), odloča v I. stopnji, kolikor niso take odločbe pridržane občinskemu odboru. Zoper odločbe županove je dovoljena pritožba na občinski odbor. Kadar sklepa občinski odbor v I. stopnji, gre pritožba na oblastni odbor. Pritožbo je izročiti županu v 14 dneh od prejetega naznanila ali od dne, ko sta se razglasila odločba ali sklep. Člen 61. Politična okrajna oblastva vrše državno nadzorstvo nad izvrševanjem te uredbe v smislu člena 21. 5 * 68 XII. DEL. Končne določbe. Člen 62. Vse zadeve požarne policije je smatrati za nujne. Uradovanje se zato v teh zadevah ne sme zavlačevati. Vse vloge in poročila o požarno-policijskih zadevah naj nosijo označbo »Požarna policija«. Člen 63. S to uredbo se razveljavljajo določila deželnega zakona kranjskega z dne 15. septembra 1881., dež. za¬ konika št 14, o požarni policiji in gasilskih stražah; deželni zakon štajerski z dne 23. junija 1886., dež. za¬ konika št. 29; koroški dež. zakon z dne 10. marca 1891., dež. zakonika št. 13; in nasprotujoča določila naredbe celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 3. novembra 1920., »Uradni list« z dne 13. no¬ vembra 1920., št. 420/130. Člen 64. Zavarovalnice in zavarovalne družbe so dolžne vplačevati svoje prispevke v oblastni gasilski sklad v smislu člena 34. te uredbe od dneva pravnomočnosti te uredbe. Člen 65. Ta uredba stopi v veljavo 15. dan po razglasitvi v oblastnem uradnem listu. Ljubljanska oblastna skupščina v Ljubljani, dne 27. oktobra 1928. Tajnik: Predsednik: Peterlin s. r, Dr. Natlačen s. r. To oblastno uredbo proglašam na podstavi člena 66. zakona o oblastni in sreski samoupravi. Ljubljana, dne 22. novembra 1928. S. št. 3394. Veliki župan ljubljanske oblasti: Dr. Fran Vodopivec s. r. 69 5. Zakon z dne 23. junija 1886., staj. dež. zak. št. 29, s katerim se izdaje gasilski red za vojvodino štajersko, izvzemši deželno stolno mesto Gradec.* Na predlog deželnega zbora Moje "vojvodine Šta¬ jerske ukazujem tako-le: I. oddelek. Kako preprečevati požare. Splošne določbe. § 1 . Požarna policija spada v samostojno področje občine. § 2 . Občinskemu zastopu je dolžnost izdajati predpise, ki merijo na to, da se kar najbolj mogoče preprečijo požari; zlasti mora prepovedati takšna, za ogenj ne- * Velja danes še za vse ozemlje bivše Spodnje Šta¬ jerske, kolikor ga je po mirovnih pogodbah pripadlo naši državi, razen sodnih okrajev Brežice, Sevnica in Laško, slednjega brez občine Št. Rupert, ki so se po zakonu o razdelitvi države na oblasti z dne 26. aprila 1922. pripojili ljubljanski oblasti. Zanje velja uredba ljubljanske oblastne skupščine o požamo-policijskem redu z dne 27. oktobra 1928. (»Samouprava« št. 42/12 iz 1. 1928.), priobčena pod št. 4. te zbirke. Mariborska oblastna skupščina je imela namen, no¬ velirati pričujoči gasilski red po vzoru ljubljanske oblastne skupščine, vendar jo je prehitela ustanovitev banovin 1. 1929. 70 varna dejanja, ki niso prepovedana po kazenskem za¬ konu ali po drugih občnih določbah. § 3. Občinski predstojnik (župan) mora izvrševati po¬ žarno policijo; skrbeti mora predvsem, da se izvršujejo predpisi, ki jih je izdal občinski zastop, pa tudi drugi zakoni in predpisi; naznanjati mora za ogenj nevarna dejanja in opustitve, ki so prepovedane po kazenskem zakonu, pristojnemu sodišču. Odrediti in ukreniti mora tudi o pravem času vse potrebno za izvrševanje požarne policije, kolikor ni to po naslednjih določbah odkazano načelniku gasilstva. Požarni ogled. § 4 . Občina se mora uveriti s požarnimi ogledi, ali se izvršujejo zapovedi kazenskega zakona, političnih na- redb, predpisov občinskega zastopa, ki se tičejo za ogenj nevarnih dejanj ali opustitev, in določbe, ustanovljene v §§ 17., 18., 19. 20. in 21. tega zakona. § Požarni ogled izvršuje vsaj enkrat na leto komisija za požarni ogled po vseh poslopjih. Komisija za požarni ogled sestoji iz: 1. odposlanca občinskega zastopa kot vodje komisije, 2. dimnikarja ali koder tega ni, iz izvedenca v stavbarstvu, 3. zastopnika gasilstva, če je gasilstvo v občini. § 6 . Da se odpravijo nedostatki, ki jih je dognala komi¬ sija za požarni ogled, izdaja občinski predstojnik (žu¬ pan) potrebna naročila. Če se jim o pravem času ne ugodi, mora zoper krivce kazensko postopati, če treba 71 ■tudi poskrbeti, da se njegova naročila na krivčeve stro¬ ške izvrže. § 7 . 0 požarnem ogledu je napisati zapisnik, ki se shrani pri občini. Ometanje dimnikov. § 8 * Dimnike in dimne odvode morajo ometati dimni¬ karji. Izjemoma sme županstvo pri samotnih, pritličnih in od tujih poslopij najmanj 100 m oddaljenih stano¬ vanjskih hišah ali stanovanjskih prostorih, ki so s ku¬ rišči opremljeni, od te zahteve odnehati ter dovoliti, da jih lastniki sami primerno ometajo. Vsekakor je treba o tem obvestiti politično okrajno oblastvo. Kolikokrat naj se v teh poslopjih opravi ometanje, določi župan glede na to, kakšni so dimniki in koliko se kuri. Dimniki in dimni odvodi v teh kakor tudi v drugih poslopjih se morajo ometati, v zimi najmanj vsaka dva meseca, poleti pa vsaj enkrat; kjer pa se mnogo kuri, zlasti v delavnicah in tvornicah, če treba, celo vsakih 8 dni. Ruski dimniki se smejo na predlog dimnikarjev po županovi odobritvi in s potrebno previdnostjo izžigati. O tem izžiganju je treba obvestiti župana, sosede in načelstvo gasilstva, če je v občini. * Natisnjeno po besedilu, ki mu ga je dal štajerski deželni zakon z dne 28. julija 1908., dež. zak. št. 57. Besedilo je bilo s tem že v drugič izpremenjeno (prvič s staj. dež. zakonom z dne 29. avgusta 1895., dež. zak. štev. 97.). 72 Nočni čuvaji. § 9. Občinski zastop je dolžan, da poskrbi v strnjenih naseljih za zadostno nočno stražo. II. oddelek. 0 gasilnih napravah. Dolžnost pomaganja. § 10 . Vsakdo je pod pretnjo kazni, določenih v § 49., dolžan, da pomaga na poziv občinskega predstojnika (župana) ali od tega za to določene osebe, osebno in brezplačno gasiti v občinskem okolišu nastali požar, kolikor je za to osebno sposoben in njegovo lastno imetje ni v nevarnosti; tudi mora pripraviti posode za vodo in orodje za gašenje, kolikor jih ob tej priliki sam ne potrebuje. § H.* Vsaka občina in vsaka požarna hramba mora ob požarih prihiteti na pomoč tudi sosednjim občinam; stroške, ki ji narastejo iz tega, mora razen stroškov za vprego (§ 47.), sama trpeti. Prav tako morata občina ali požarna bramba, ki je prihitela na pomoč, škodo na orodju, ki jo je utrpela, sama nositi. § 12 . Konjski gospodarji so na poziv občinskega pred¬ stojnika (župana) dolžni, da pripravijo po vrsti svoje konje, kolikor jih je treba za vprego brizgalk in dru¬ gega gasilnega orodja. * Podano je besedilo, kakršno je na novo uvedel staj. dež. zakon z dne 21. aprila 1898., dež. zak. št. 24. 73 Gasilni redi. Občinski zastop izda za vsako strnjeno naselje v občini, v. katerem je najmanj 50 hišnih številk, ga¬ silni red, toi je pravilnik, s katerim se na pri¬ meren način razdele opravila, ki naj zadenejo posa¬ mezne osebe pri gašenju ognja in se preprečijo nerod¬ nosti. Tudi kar se tiče ostalih krajev, mora občinski zastop poskrbeti vsaj za to, da se primerno razdele potrebna gasilna dela ob požarih. Če je v občini prostovoljno gasilstvo, je sestaviti gasilni red po zaslišanju gasilskega vodstva. Svarilna znamenja. § 14. Občinski zastop mora skrbeti za takšne splošne odredbe, da se raznese glas o izbruhu požara kar naj¬ hitreje tako po krajevni občini, kakor tudi po sosednjih občinah. Svarilna znamenja naj se uravnajo po krajevnih razmerah.* Vodne zaloge. § 16 . Vsakdo je dolžan dopustiti, da se voda, ki je pri njegovi hiši ali na njegovih zemljiščih, porabi za ga¬ šenje požara; občinski predstojnik (župan) ga sme z zakonitimi prisilnimi sredstvi v to prisiliti. § 16. Občina skrbi, da bo v strnjenih naseljih vedno dovolj vode, potrebne za gašenje požarov. * V prejšnjem kranjskem požarno-policijskem redu je (v § 15., odst. 2.) dodatek: »V ta namen se smejo rabiti tudi cerkveni in samostanski zvonovi« (torej plat zvona). Druga taka znamenja so n. pr. strel iz topa, piskanje tvorniških siren in pod. 74 Koder ni dovolj vode v naravnih in lahko dostopnih nabirališcih, se mora zanjo poskrbeti na ta način, da je v vsakem kraju vsaj en izdaten javni vodnjak; v večjih krajih je napraviti več takih vodnjakov. Koder po krajevnih razmerah ni mogoče napraviti vodnjakov ali pa so vodnjaki nezadostni, se morajo na¬ praviti vodna nabirališča, kapnice ali kali (lokve); ti pa se morajo iztrebiti vsaj enkrat na leto. § 17. V strnjenih naseljih morajo biti na podstrešju vsa¬ kega večjega poslopja, vštevši cerkve in zvonike, skozi vse leto, razen ob zmrzlini, z vodo napolnjene in s pokrovi opremljene kadi. Koder ni mogoče postaviti takih kadi na podstrešju, naj se imajo kadi pokrite poleg hišnih vrat ali na kakem drugem pripravnem kraju. Gasilno orodje. § 18 . Vsaka občina si mora omisliti, kakršne so pač kra¬ jevne razmere, vsaj brizgalke na dvokolici (snemalke), prenosne ali ročne brizgalke. Koder je po krajevnih razmerah primerno, naj se deluje na to, da se združi več majhnih občin za skupno nabavo vozne brizgalke. § 19.* V občinah s strnjenimi naselji z najmanj 50 hišnimi številkami mora biti pripravljena večja tako zvana vozna brizgalka s potrebnimi cevmi, kakor tudi z vozovi za vodo, lestvami, gasilnim orodjem, svetiljkami, plame¬ nicami itd. Na novo naj se nabavijo le take brizgalke, katerih cilindri imajo vsaj 10 cm premera in katerih ustja in k * Besedilo izpremenjeno s staj. deželnim zakonom z dne 2. maja 1909., dež. zak. št. 42. 75 njim spadajoče cevi so opremljene z normalnimi sklop¬ kami, predpisanimi po »avstrijski državni gasilski zvezi«; njim morata biti dodana dva prehodnika od te sklopke na štajerski normalni navoj, in sicer en pre- hodnik za dedcev, drugi pa za matični navoj. Ako bi hotela občina ali požarna bramba nado¬ mestiti štajerski normalni navoj s sklopkami, je njena dolžnost, da ne uporablja drugih kakor prej omenjene normalne sklopke. Vrhu tega si mora omisliti za ustje vsake brizgalke prehodnih na sklopko in najmanj dva v prejšnjem odstavku omenjenih prehodnikov. Brizgalke starejšega kova z deset ali več centime¬ trov cilinderske širine morajo imeti vsaj dva prehod¬ nika na normalni navoj, od katerih mora imeti eden normalni dedčev navoj in starejši matični navoj, drugi pa normalni matični navoj in starejši dedčev navoj. Če je vpeljana pri teh brizgalkah normalna sklopka, si je treba omisliti za ustje vsake brizgalke prehodnik na sklopko in vsaj dva, v drugem odstavku tega paragrafa omenjenih prehodnikov. § 20 . V strnjenem naselju mora imeti vsaka hiša razne kadi, ki so omenjene v § 17., gasilna vedra, cela ali zdrgnjena, in osteklenjeaio, z žičnim omrežjem obdano svetiljko. Njih število določi občinski odbor, v Mariboru mestni svet, v Celju občinski svet. Občinski odbor, v Mariboru mestni svet, v Celju ob¬ činski svet, lahko naroči na predlog komisije za požarni ogled ali tudi brez tega predloga, upoštevaje krajevne razmere, posestnikom tvornic, fužin in drugih pomemb¬ nih delavnic, da si omislijo še drugo gasilno orodje. § 21 . V razsežnih občinah se hrani gasilno orodje pri¬ merno porazdeljeno, v večjih strnjenih naseljih pa v gasilskem domu, ki naj bo ob dobri dovozni cesti. 76 § 22 . Vse orodje naj se vedno drži v rabnem stanju; da ga nadzoruje, mora občinski odbor imenovati orodjarja. Če je prostovoljno gasilstvo, koder obstoji, izvolilo orodjarja in ga je občinski zastop potrdil, mu mora ta poskrbeti za potrebne pomožne delavce. Gasilstvo. § 23. Naloga gasilstva je, da obvaruje z urejenim sode¬ lovanjem ob požarni nevarnosti življenje in lastnino pre¬ bivalstva. § 24. Gasilstvo je: 1. javno, in sicer prostovoljno ali plačano, ali pa 2. zasebno. Prostovoljno gasilsko društvo se ustanovi s prosto¬ voljnim pristopom na osnovi zakona o društvih. Plačano gasilstvo spada med občinske uslužbence ter se kot tako uredi in vodi po določbah občinskega reda in po sklepih občinskega zastopa. Določbe tega zakona veljajo v celoti samo za javno gasilstvo; na zasebno gasilstvo, ki se sestavlja za tvor- nice in podobno izmed oseb, ki so v njih zaposlene, se uporabljata le §§ 34. in 47. tega zakona. § 25. Občinski predstojnik (župan) mora objaviti v vsa¬ kem strnjenem naselju z najmanj 50 hišnimi številkami, v katerem še ni prostovoljnega gasilskega društva, vsaj enkrat na leto poziv za osnovanje prostovoljnega gasil¬ skega društva, če pa prostovoljno gasilsko društvo že obstoji, poziv za pristop. Pravilom gasilskega društva, ki ga mislijo ustano¬ viti, mora pritrditi občinski zastop. Ko jim je pritrdil občinski zastop, se morajo pravila predložiti namestni- 77 štvu po predpisih zakona o društvih. Volitev načelnika in orodjarja mora potrditi občin¬ ski zastop. § 26 . Razmerje med prostovoljnim gasilstvom in občinami urejujejo njega pravila in poznejši dogovori. § 27 . Prostovoljno gasilstvo vrši svojo službo kot pravico, Ki mu je od občine oblastno izročena. § 28 . Načelnik gasilstva, odnosno njega po pravilih pokli¬ cani namestnik, katerima je izročila občina v odobrenih pravilih ali s posebnimi dogovori samostojno vodstvo gasilnih in reševalnih opravil, je na gorišču glede pove¬ ljevanja pri gasilnih in reševalnih opravilih, neodvisen, vendar je zanje odgovoren občinskemu predstojniku (županu). Pri svojem poveljevanju v gasilnih in reševalnih opravilih je sicer dolžan, ugoditi posebnim naročilom občinskega predstojnika (župana), kadar pride ta na gorišče, za posledice takih izvršenih naročil pa ga ne zadene nobena odgovornost. § 29 . Če je v kaki občini več javnih gasilskih društev, odredi občinski zastop, kateremu gasilskemu načelniku gre na gorišču odgovorno vodstvo vsega gasilstva. § 30 . Občinski zastop mora neprilike, ki se pojavijo pri izvrševanju gasilske službe, odpraviti. § 31 . Kolikor gasilsko društvo ne more pokriti izdatkov iz svojega premoženja ali iz prostovoljnih doneskov, je 78 občina dolžna, da mu preskrbi najpotrebnejšo opravo, kakor tudi potrebno gasilno in reševalno orodje in da trpi stroške za ohranitev tega orodja. § 32 . Prostovoljno gasilsko društvo, ki uživa podporo iz občinskih denarnih sredstev, mora pravočasno predložiti občinskemu zastopu proračun za prihodnje in obračun za preteklo leto. § 33 . Člani gasilskega društva so upravičeni, da nosijo v službi in izven nje oznake te svoje lastnosti, ki se jih druge osebe ne smejo posluževati. § 34 . Na gorišču so tudi vsa gasilska društva, ki prihite od drugod, in vsi ostali pomagalci pod poveljstvom na¬ čelnika krajevnega gasilskega društva. Mesto, kjer stoji gasilski načelnik na gorišču, je označeno podnevi z rdečo zastavo, ponoči za z rdečo svetiljko. III. oddelek. 0 odredbah pri požaru in po njem. Dolžnost prijave. § 35 . Vsakdo je dolžan, da naznani vsak, še tako majhen požar brez odlašanja na primerno mesto; posebno pa so zavezani to storiti: a) varnostna straža in nočni čuvaji; b) hišni posestniki; c) stanovalci, če nastane v njih gospodarstvu požar; d) uslužbenci oseb, omenjenih pod b) in c). 79 Dolžnosti občinskega predstojnika (župana). § 36. Občinski predstojnik (župan) mora predvsem po¬ skrbeti za to, da se skličejo gasilstvo in vsi, ki so dolžni pomagati, nato mora obvestiti komandirja orožniške postaje, načelnika političnega oblastva in komandanta vojske, ako je vojaški oddelek v kraju ali v njega bližini. § 37. Občinski predstojnik (župan) se mora, ko je po¬ skrbel za obvestitve, predpisane v § 36. tega zakona, takoj podati na gorišče in mora tam voditi reševalna in gasilna dela. Če se pojavi na gorišču gasilsko društvo, čigar na¬ čelniku je občina izročila vodstvo gasilnih in reševalnih deli, mora občinski predstojnik (župan) predvsem po¬ skrbeti za to, da se na gorišču ohrani red in da se oteto blago spravi na varno. § 38. Kadar se je bati, da se bo požar hudo razvnel, mora občinski predstojnik (župan) poklicati sosednje občine, odnosno sosednja gasilska društva po brzih slih, po brzojavu in pod. na pomoč. § 39. Posegati v zasebno lastnino zaradi gašenja n. pr. s tem, da se kaj razdre ali podre, je dovoljeno 'le v naj¬ hujši sili, če ni nobenega drugega sredstva, da se zaduši ogenj ali omeji širjenje plamena, in še tedaj — razen ob primerih najskrajnejše nujnosti — se sme to izvršiti samo na odredbo občinskega predstojnika (župana). § 40. Ko je ogenj pogašen, mora poskrbeti občinski pred¬ stojnik (župan), da se pogorišče dovoljno zastraži. Če je prihitelo gasilstvo na gorišče, ukrene občinski pred- 80 stojnik (župan) primerno v sporazumu z gasilskim po¬ veljnikom. Poizvedbe po požaru. § 41. Po vsakem požaru, bodisi da je bil praviloma pri¬ javljen ali pa da so ga zadušili in poskusili zatajiti, mora občinski predstojnik (župan) skrbno poizvedovati: a) o tem, kaj je povzročilo požar; b) koliko je škode; c) ali zadene koga krivda; d) ali je zanemaril kdo svojo dolžnost; e) ali se je pripetilo kaj, kar bi zahtevalo posvarila ali odpomoči, zlasti, ali so bila gasilna in reševalna dela v redu. § 42. Na to poizvedovanje je treba povabiti potrebne izve¬ dence in vse tiste, ki bi utegnili povedati kaj o pred¬ metu poizvedovanja, če mogoče, tudi prizadeti zavaro¬ valni zavod. § 43. Po teh poizvedbah mora razsoditi občinski pred¬ stojnik (župan), ali se more zavarovancu na njegovo zahtevo izdati uradno izpričevalo o tem, da ga ne zadene glede izbruha in razširjenja požara nobena krivda. To izpričevalo se sme izdati le, če je bilo s poizvedbami dognano, da ne zadene zavarovanca niti dejanje ali opu¬ stitev, ki bi se morala po kazenskem zakonu kaznovati kot zločin, pregrešek ali prestopek, niti kaka druga krivda po §§ 1294. in 1309. občnega državljanskega (gra- janskega) zakonika. § 44. 0 poizvedbi po § 41. tega zakona je spisati zapisnik, katerega morajo podpisati vsi udeleženci; v njem je na¬ vesti tudi požarno odškodnino, ki jo je ugotovil morebiti odposlanec zavarovalne družbe. 81 Posledek poizvedb je sporočiti tudi političnemu oblastvu. § 45. Če se pojavi sum kaznivega dejanja ati opustitve, je to takoj javiti pristojnemu oblastvu. IV. oddelek. 0 gasilnih stroških. Stroški za gasilne naprave. § 46. Stroške za gašenje požara trpe hišni posestniki, kolikor so prizadeti, sicer pa naselja, odnosno občine. Če povzroči tvornica za kakšen kraj posebno po¬ žarno nevarnost, sme pobirati občinski zastop od last¬ nika tvornice primeren donesek za stroške gasilnega orodja, kolikor ga je bilo treba pomnožiti radi obstoja tvornice. Stroški za vozove. § 47 * Za potrebno dovažanje orodja in moštva, za rabo vozov na gorišeu in za vožnjo nazaj je treba plačevati gospodarjem vozov, če to zahtevajo, odškodnino iz bla¬ gajne tistega okraja, v čigar okolišu je gorelo, kolikor ni dolžan trpeti te stroške kak zavarovalni zavod. Za¬ devno terjatev mora dotično gasilsko društvo ali dotična občina prijaviti v 8 dneh pri okrajnem odboru tistega okraja, ki je dolžan plačati; ta mora terjatev likvidirati in likvidirani znesek izplačati iz okrajne blagajne. Odškodnina se izplačuje po tarifi, ki jo določi vsak okrajni zastop za svoj okraj dogovorno z občinami in gasilstvom okraja in če treba, tudi sosednjih okrajev, na osnovi krajevno običajnih cen; to tarifo mora odo¬ briti deželni odbor. * Izpremenjeno besedilo po štaj. dež. zakonu z dne 21. aprila 1898., dež. zak. št. 24. 6 82 Plačujočemu okraju je pridržana pravica, da terja povračilo od krivca. V. oddelek. 0 kazenskih določbah, oblastvih in pri¬ tožbeni poti. Kazenske določbe. § 48. Požarnonevarna dejanja ali opustitve, ki so v na¬ vzkrižju s splošnimi policijskimi zakoni in naredbami ali s predpisi, ki jih je izdal občinski odbor glede na krajevne razmere, se kaznujejo, kolikor ne spadajo v splošne kazenske zakone in ni kazen zanje ustanovljena že v prej omenjenih zakonih, naredbah in predpisih, z denarnimi globami do 100 goldinarjev, če se pa ne morejo izterjati, z zaporom do 20 dni. § 49. Če gre za to, da se po tem gasilskem redu izsilijo storitve, se smejo zahtevati s pretnjo denarnih glob do 10 goldinarjev ali, če se ne morejo plačati, z zaporom do 48 ur. Kazen ne odvezuje dolžnosti storitve. Isti kazni zapadejo tudi tiste osebe, ki povzročijo nered na gorišču, če ne gre za kaznivo dejanje, ki ga je treba huje kaznovati. § 50. Pravico kaznovanja glede prestopkov, omenjenih v §§ 48. in 49. tega zakona, izvršuje, kolikor ne spadajo v splošne kazenske zakone, občinski predstojnik z dvema občinskima svetovalcema, v Mariboru mestni svet, v Celju občinski urad. § 51. Globe se stekajo v občinsko blagajno krajevne občine. 83 Pritožbe. § 52. Pritožbe zoper zapovedi in sklepe občinskega za¬ stopa kakor tudi zoper odredbe in odločbe občinskega predstojnika (mestnega sveta mariborskega, občinskega urada celjskega) so dopustne po določbah občinskega reda za vojvodino Štajersko z dne 2. maja 1864., deželni zakonik št. 5, in zakona z dne 1. aprila 1875., dež. zak. št. 24, za mesto Maribor po občinskem redu z dne 23. decembra 1871., drž. zak. št. 2 ex 1872., za mesto Celje po občinskem statutu z dne 21. januarja 1867., dež. zak. št. 7* Prizive zoper kazenske razsodbe je nasloviti na nadrejeno politično oblastvo, to je glede mest Maribora in Celja na c. kr. namestništvo, glede vseh drugih občin na c. kr. okrajno glavarstvo. VI. oddelek. Sklepne določbe. § 53. Občinski predstojnik (župan) je dolžan, imeti ta gasilski red in predpise, ki jih je izdal občinski zastop zaradi obrambe pred požari (§ 2.), kakor tudi gasilske rede, izdane za posamezne kraje (§ 13.), vedno vsa¬ komur na vpogled pripravljene in jih razglasiti v občini dvakrat na leto. § 54. S tem zakonom je razveljavljen gasilski red za Šta¬ jersko z dne 9. februarja 1857., dež. z. št. 4. § 55. Mojemu ministru za notranje stvari je naročeno, da izvrši ta zakon. Na Dunaju, dne 23. junija 1886. * Za avtonomno mesto Ptuj po občinskem statutu z dne 4. oktobra 1887., dež. zak. št. 45. 84 6 . Zakon, s katerim se izdajajo nova določila o done¬ skih požarnih zavarovalnic in družb v korist gasilskih straž in v podporo ponesrečenim gasilcem.* Deželna zakona za bivšo vojvodino Kranjsko z dne 20. decembra 1884., dež. zak. št. 17, in z dne 28. oktobra 1911., dež. zak. št 41., nadalje deželni zakon za bivšo vojvodino štajersko z dne 28. decembra 1913., dež. zale. št. 50, deželni zakon za bivšo vojvodino Koroško z dne 21. jmllija 1914., dež. zak. št. 24, kakor tudi vsa druga dosedanja dotična določila, izdana na ozemlju Slovenije, so razveljavljena. Na njih mesto stopajo ta-le določila: § 1- f Domače kakor tudi inozemske požarne zavaroval¬ nice in družbe, katerim je dopuščeno poslovati v kralje¬ vini Srbov, Hrvatov in Slovencev, morajo, neglede na to ali so delniške ali vzajemne zavarovalnice in družbe, in neglede na to, ali je njih poslovanje omejeno zgolj na zavarovanje zoper požarne škode ali pa se razteza tudi na druge panoge zavarovanja, vsako leto plačati dva od¬ stotka od vplačanih požarnih zavarovalnin kot zakoniti donesek v korist gasilskih straž in en odstotek kot pod¬ poro gasilcem, ki so se ponesrečili v službi. Te doneske je plačati od vseh kosmatih požarnih zavarovalnin, kolikor so jih prejele zavarovalnice in * Razglašen v »Službenih novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« štev. 288, z dne 23. decembra 1922., št. LI/1922. — »Uradni list« št. 51/7 iz 1. 1923. f S križcem označeni paragrafi so razveljavljeni z zakonom o gasilstvu. 85 družb© v dotičnem poslovnem letu, bodisi za premične, bodisi za nepremične zavarovane predmete na ozemlju pokrajinske uprave za Slovenijo. § 2. f Doneski požarnih zavarovalnic in družb tvorijo po¬ seben »gasilski sklad«, ki ga je voditi ločeno po dvo¬ odstotnih in enoodstotnih doneskih. § 3 . f Doneske breiz odbitka proitizaivarovalnin je odmer¬ jati na podstavi kosmatih zavarovalnin, ki jih je prejela zavarovalnica ali družba iz direktnega zavarovalnega poslovanja za zavarovane predmete na ozemlju Slovenije. § 4 . Zavarovalnice in družbe morajo v ta namen za vsako poslovno leto, in sicer do dne 30. aprila prihod¬ njega leta predložiti pokrajinski upravi, oddelek za no¬ tranje zadeve računsko pravilne podatke in dokazila o vseh zavarovalninah, ki so jih prejele v minulem poslov¬ nem letu. Zavarovalnice in družbe, ki tega ne store v dolo¬ čenem roku, sme pristojno oblastvo k temu prisiliti z redovnimi kaznimi do zneska 250 Din. § 5. f Dvoodstotne in enoodstotne doneske, odmerjene po oblastvu, morajo zavarovalnice in družbe s položnicami po poštno-čekovni in klirinški službi vplačati v šestih tednih po vročitvi dotičnih plačilnih ukazov. Neplačani doneski se izterjajo s politično eksekucijo. § 6. f Dvoodstotne in enoodstotne doneske odmerja, po¬ bira in upravlja pokrajinska uprava, oddelek za notranje zadeve. 86 Dvoodstotne doneske, M so namenjeni za vzdrže¬ vanje že poslujočih gasilnih društev, za ustanovitev novih in za nabavo gasilnega orodja, je vsako leto, pustivši eno petino kot rezervo, razdeliti med prostovoljna gasilna društva kakor tudi med občine, ki vzdržujejo službene (poklicne) gasilske straže. Pravico do podpore iz tega sklada imajo tudi kraji, kjer še ni organizirane gasilske straže, kadar gre za to, da si nabavijo gasilno orodje. Primeren znask iiz tega sklada gre vodstvom gasil¬ skih organizacij (zvezam in župani) za pokrivanje uprav¬ nih in nadzorstvenih stroškov. iPodpore iz rezervnega sklada se smejo podeljevati le izjemoma. § 8 . Enoodstotni doneski v gasilski sklad so namenjeni izključno: a) za podporo gasilcem, ki so se ponesrečili v službi pri požaru ali oib elementarni nezgodi, in njih ostalim rodbinskim članom: za take se smatrajo oni svojci po* nesrečenčevi, ki jih je ta po zakonu dolžan vzdrževati; h) za plačevanje zavarovalnine za zavarovane gasilce; c) za odškodnino za konje, ki so pri vožnji k požarom ali drugim nezgodam oboleli ali so se ponesrečili; č) za odškodnino za gasilno orodje, poškodovano pri požarih ali drugih elementarnih nezgodah; d) za poravnavo zavarovalnine za jamčenje, kate¬ remu so zavezane gasilske straže. § 9 . D voodstotne kakor tudi enoodstotne doneske razde¬ ljuje pokrajinska uprava, oddelek za notranje zadeve, zaslišavši gasilsko organizacijo. § 10 . Prošnje za podporo iz dvoodstotnega gasilskega sklada je vlagati po gasilski organizaciji. Le-ta zbira vse 87 med tetam vložene prošnje za podporo iiz dvoodstotnega gasilskega sklada ter jih po strokovnem preudarku ob koncu vsakega leta predloži s primerno utemeljenimi predlogi pokrajinski upravi, oddelku za notranje zadeve. Ob posebno nujnih prilikah se podeljujejo podpore iz tega sklada tudi med letom. § H. Prošnje za podporo iiz enoodstotnega gasilskega sklada gasilcem, ki so se ponesrečili, je reševati za vsak primer posebej. Te prošnje je redoma vlagati po županstvu pone- srečenčevega bivališča. Županstvo mora potrditi resnič¬ nost podatkov, navedenih v prošnji, in potem prošnje s primernim poročilom, zlasti glede imovinskih, pridobit¬ nih in družinskih razmer prosilčevih, predložiti pokra¬ jinski upravi, oddelku za notranje zadeve. Tem prošnjam je tudi priložiti zdravniško izpriče¬ valo, iz katerega je razvidna poškodba, doba zdravljenja in ponesrečenčeva nezmožnost za delo. Četrtino neporabljenih enoodstotnih vsakoletnih do¬ neskov nakazuje pokrajinska uprava podpornemu skladu osrednje gasilske organizacije za Slovenijo; ostali zne¬ sek pa obdrži in uporablja sama kot rezervo, ki se sme porabiti le izjemoma. § 12 . Pravico do podpore iz dvoodstotnega gasilskega sklada imajo redoma le one gasilske organizacije in oni kraji, navedena v § 7., ki ne razpolagajo z zadostnimi sredstvi in ki imajo svoje gasilno orodje v rabnem stanju ter res delujejo v gasilstvu. § 13 . Podpore se razdeljujejo v denarju ali v gasilnem orodju in sicer direktno ali po gasilski zvezi ali pa po občini. 88 Izjemoma se smejo izplačevati podpore tudi narav¬ nost upnikom za naročeno in v redu prevzeto gasilno orodje. § 14. Vodstva gasilske organizacije, gasilska društva, ob¬ čino in kraji so glede pravilne porabe nakazanih zneskov in podpor, osrednje gasilske organizacije pa tudi glede upravljanja podpornega sklada odgovorni pokrajinski upravi, oddelku za notranje zadeve. § 15. Vse prošnje za podpore iz gasilskega sklada so kolka proste. Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v »Službenih novimah«, in nadomešča naredbo deželne vlade za Slovenijo z dne 3. novembra 1920., Ur. 1. št. 420. V Beogradu, dne 12. avgusta 1922. 7 . Iz zakona o občinah.* IV. Delokrog občine. § 76. Delokrog občine obsega vse posle, ki se tičejo inte¬ resov občinske skupnosti in se nanašajo na gospodarski, kulturni in socialni napredek v občini. Posebno spadajo semkaj v potrebnem obsegu: ... 4. skrb za dobro zdravstveno stanje prebivalstva (... skrb za telesno vzgojo naroda, gasilstvo, oskrba z življenskimi potrebščinami). * Zakon o občinah z dne 14. marca 1933., »Službene novine« št. 82/XXVI/255 iz 1. 1933. — »Službeni list« št. 229/35 iz 1. 1933. 89 § 77. Občina vrši krajevno policijo, kolikor je ne vrši državna oblast, zlasti pa: 1. skrbi za javno, osebno in imovinsko varnost, mo¬ ralo, red in mir v občini; 5. skrbi za varnost javnega prometa, za čistočo in vzdrževanje cest, mostov, obal, rek, potokov, jarkov, vodnjakov, napajališč in sploh javnih naprav; 6. nadzoruje gradbe, daje dovoljenja za gradnje, skrbi za varnost pred požarom in drugimi ne¬ zgodami. V. Pristojnost občinskih organov. § 81. V poslih, ki spadajo v delokrog občine po §§ 76. in 77. in v poslih, predvidenih v § 79., kolikor gre za sred¬ stva za opravljanje teh poslov, je pristojen za odločanje občinski odbor, kolikor ni to s tem zakonom poverjeno občinski upravi ali predsedniku. § 82. Občinski odbor more v mejah svoje pristojnosti izdati za svoje ozemlje obče obvezne krajevne uredbe na osnovi zakonov in v zakonu osnovanih uredb, kakor tudi ob pomanjkanju predpisov, s katerimi bi bila ure¬ jena dotična vprašanja. Te uredbe dobijo obvezno moč, ko jih odobri ban in ko se na običajni način razglasijo v občini. Ako se te uredbe tičejo poslovanja po § 77., se more za njih kršitev določiti denarna kazen do 200 dinarjev v korist občine ali zapor do petih dni, ako se denarna kazen ne plača v določenem roku. § 83. V pristojnost občinske uprave spadajo tile posli: 1. neposredno upravljanje občinske imovine; 90 2. sestavljanje in predlaganje občinskega proračuna in letnega zaključnega računa; 3. nadzorovanje poslovanja občinskih ustanov in podjetij in dajanje navodil za izvrševanje odborovih sklepov; 4. odločanje v nujnih primerih o nepredvidenih izrednih kreditih z odobritvijo nadzornega obilastva; 5. dovoljevanje odsotnosti in odmora občinskim uslužbencem do 15 dni; 6. pripravljanje odborovih sklepov in opravljanje vseh drugih poslov, ki jih odbor poveri upravi; 7. izrekanje kazni v vseh primerih, ki spadajo v pri¬ stojnost občine. § 84. Predsednik je predstavnik občine v vseh njenih od¬ nosih in poslih, on je tudi izvršilni organ občinskega odbora. V njegovo področje spada: 1. da izvršuje sklepe občinskega odbora in uprave, da predlaga v odobritev sklepe, ki potrebujejo višje odobritve; da predloži nadzornemu oblastvu sklep občin¬ skega odbora, o katerem smatra, da nima potrebne odo¬ britve, ali sklep uprave, o katerem smatra, da je v nasprotju z zakonom, ter da do odločitve nadzornega oblastva odloži izvršitev tega sklepa; 3. da vodi redno upravo občinske imovine in ustanov in da poda v ta namen po potrebi predloge občinskemu odboru in upravi... 4. da nadzoruje delo vseh občinskih uslužbencev in upravljanje občinskih ustanov in podjetij, ki imajo lastno upravo 1 ; 6. da vodi v okviru veljavnih zakonov in predpisov krajevno policijo in da vrši posle državne uprave, ki so naloženi občinskemu oblastvu po § 79., kakor tudi da izvršuje v tem pravcu odredbe pristojnih državnih oblastev in da jim poroča, zlasti v primerih, kjer je potrebna odredba, sodelovanje ali njihova pomoč. 91 Predsednik ima pravico kaznovati z denarno kaznijo do 50 dinarjev ali z zaporom do 24 ur onega, ki se ne pokori njegovi zakoniti odredbi. Te kazni se lahko takoj izvršijo, proti njim pa se morejo uporabiti redna pravna sredstva. 8 . Iz gradbenega zakona.* PRVI DEL. Mesta in trgi. V. Tehnični predpisi. § 37. Zidovi. j 1 ) Za zidove stanovanjskih zgradb in zgradb za in¬ dustrijske namene se sme uporabljati samo: naravni ali umetni kamen, beton ali ojačeni beton in opeka; samo v redkih naseljih pa je dopustno graditi tudi v prekatju (na brano) ali z drugim gradivom, o katerem se ugotovi, da je primerno za gradnjo. ( 2 ) Lesene zgradbe in zgradbe iz okruškov ali iz nežgane opeke ali tolčenice je dovoliti izjemoma z grad¬ benimi pravilniki po krajevnih razmerah. ( 3 ) Zidovi iz lomljenca se ne smejo izdelovati v manjši debelini od 50 cm. ( 4 ) Zidovi iz opeke morajo imeti debeline, ki ustre¬ zajo normalni opeki v večkratni debelini opeke. ( 5 ) Zidovi iz betona in armiranega betona se smejo izdelovati samo na podstavi statičnega računa. ( 6 ) Noben zid ne sme biti obtežen nad dopustno na¬ petost gradiva, iz katerega je zgrajen. * Gradbeni zakon z dne 7. junija 1931., »Službene novine« štev. 133/XLII—294 iz leta 1931., »Službeni list« štev. 297/47 iz leta 1931. 92 ( 7 ) Pri zidovih v prekatju morajo biti leseni deli na notranji strani na vsej površini ometani. ( 8 ) Temelji zidov morajo ležati na trdnih tleh, ki so pod mejo zmrzovanja ter ne smejo obteževati teh tal močneje, nego je dovoljeno za dotično zemljišče. Kjer so tla vlažna, je treba preskrbeti za ustrezno izolacijo. ( 9 ) Nosilni zidovi iz opeke, na katere so naslonjene grede in mednadstropne konstrukcije, morajo imeti naj¬ manj jakost ene normalne opeke, če ni posebnih naprav za razbremenjenje zidu. (10) Pregradni zidovi iz opeke med poedinimi od¬ delki morajo biti, če se zida z apneno malto, najmanj pol opeke debeli; če pa se zida s portlandskim cementom in če niso daljši od 5 m, smejo imeti tudi debelino četrtine opeke. ( u ) Požarni zidovi, ki se morajo napraviti na čelni strani ob sosednjih zgradbah ali v dolgih zgradbah, mo¬ rajo biti v medsebojni razdalji 30 m sezidani 30 cm nad strešno površino. Vsaka zgradba mora imeti posebne po¬ žarne zidove v debelini ene opeke, ki se smejo zmanj¬ šati nad streho tudi na pol opeke. V teh zidovih ne smejo biti nikakršni leseni deli zunanji površini bliže ko 20 cm. § 38. Stropi. j 1 ) Stropi morajo ustrezati s svojo konstrukcijo pred¬ pisani obremenitvi. ( 2 ) Stropnice na lesenih gredah v stanovanjskih zgradbah morajo biti dvojne. Prostor med njimi, t. j. med podnicami in opažem na stropnikih (lesenih gredah) mora biti izpolnjen s čistim in negorljivim gradivom. ( 3 ) V stanovanjskih prostorih in delavnicah morajo biti leseni stropi ometani, izvzemši dekorativne lesene strope. ( 4 ) Pri večnadstropnih zgradbah morajo biti stropi nad in pod pralnicami, kopalnicami, delavnicami, proda- jalnicami, skladišči in prostori, izpostavljenimi možnosti 93 požara, izdelani v masivni konstrukciji. Stropi nad kletmi morajo biti masivno izdelani. § 39. Strehe. ( x ) Strehe morajo biti pokrite z negorljivim gradi¬ vom. Koliko in za kakšne zgradbe je izjemoma dovoljen leseni krov, se predpiše z gradbenim pravilnikom. Take strehe morajo biti v vsakem primeru v razdalji najmanj 15 m od sosednjih zgradb in najmanj 20 m od drugih takih streh; v požarnem okolišu ob železniških progah pa se vobče ne smejo postavljati. ( 2 ) Naprave za to, da ne pada sneg s streh na ulico in da se odvaja deževnica s strehe v mestno kanalizacijo, se predpišejo z gradbenim pravilnikom. § 40. Stopnice. j 1 ) Vsaka zgradba na več nadstropij s stanovanj¬ skimi prostori in s prostori za delavnice mora imeti vsaj eno stopnišče s stopnicami iz negorljivega gradiva. V enonadstropnih zgradbah (vilah), ki služijo za eno stano¬ vanje, se smejo dovoliti tudi lesene stopnice. ( 2 ) Stopnišča morajo biti dobro razsvetljena, obzi¬ dana z masivnimi zidovi in opremljena s stropom, var¬ nim pred požarom. Služiti smejo za največ štiri stano¬ vanja v enem nadstropju. ( 3 ) Stopnice v pritličnih in enonadstropnih zgradbah in v poslednjih dveh nadstropjih večnadstropnih zgradb morajo imeti najmanj 1-10 m koristne širine, v vsakem nižjem nadstropju pa se poveča ta širina za 10 cm. Stop¬ nice, ki drže na podstrešje, kjer nihče ne stanuje, ali v klet, smejo imeti najmanj 0-75 m koristne širine. § 41. Svetlišča. Svetlišča morajo biti ograjena z masivnimi zidovi, pristopna in odprta zaradi prepiha in opremljena z od- 94 toki za vodo. Svetlišča v novih zgradbah je treba postav¬ ljati, kjerkoli je mogoče, nasproti svetliščem sosednjih zgradb, da se dobi čim večji skupen, prost zračni prostor. § 42. Dimniki. j 1 ) Dimnike je treba izvesti tako in njih višino tako odmeriti, da niso sosednje zgradbe in njih okolica ogrožene z iskrami ter izpostavljene dimu in sajam. Dimniki morajo imeti najmanj pol opeke debele zidove s popolnoma izpolnjenimi spojnicami. Zunanje strani dim¬ nikov morajo biti oddaljene od lesenih delov zgradb naj¬ manj 5 cm in morajo biti ometane; če pa so dimniki izdelani iz pločevine, morajo biti oddaljeni od lesenih delov najmanj 50 cm. ( 2 ) Vsako nadstropje mora imeti svoje dimnike. V en dimnik s premerom 15 cm se ne smejo uvesti v enem nadstropju več nego tri normalna kurišča. ( 3 ) Vsak dimnik mora biti dostopen, da ga je moči omesti od vrha do dna. Ozki dimniki morajo imeti za ometanje dvojne zgornje in spodnje durice iz negorlji¬ vega gradiva. ( 4 ) Kdor zida višjo zgradbo od sosednje, mora na svoje stroške vzdigniti sosednji dimnik do potrebne višine. ( 5 ) Kdor zida nižjo zgradbo od sosednje, temu mora sosed dopustiti, da postavi dimnik ob njegovi zgradbi. § 43. Kurišča. Vsa kurišča in njih deli morajo biti zgrajeni iz ne¬ gorljivega gradiva ter se smejo izdelati v takih prostorih, ki so po svoji legi in načinu gradnje varni pred poža¬ rom. Ognjišča in kotli morajo počivati na negorljivih temeljih in masivnih podlogah. Podloga ognjišča na stropu mora biti masivno izdelana. Zunanje površine kurišča in njih deli morajo imeti potrebno razdaljo od lesenih in vnetljivih delov zgradb. 95 § 44. Varnost pred požarom. 0) Tudi vsi ostali deli zgradbe morajo biti po svo¬ jem namenu izdelani tako, da je zgradba varna pred požarom. ( 2 ) Vsaka večja zgradba mora biti opremljena s hi¬ dranti in najpotrebnejšim gasilnim orodjem. § 45. Ostale konstrukcije. Za ostale konstrukcije in dele zgradb, kar jih tukaj ni omenjenih, kakor tudi za konstrukcijo drugih zgradb in postranskih zgradb se določijo tehnični predpisi z gradbenim pravilnikom. § 46. Olajšave za mala stanovanja. C 1 ) Za mala stanovanja v smislu tega zakona ve¬ ljajo samo stanovanja v redkem naselju z največ 100 m 2 površine s stranskimi prostori vred. Zgradbe s temi sta¬ novanji smejo imeti največ pritličje in eno nadstropje ali mansardo z največ tremi stanovanji. ( 2 ) Sobe v teh zgradbah smejo imeti tudi manjšo višino od predpisane, toda najmanj 2-50 m, v mansardi pa najmanj 2'00 m. Obodni in nosilni zidovi smejo biti močni za dolžino normalne opeke; če pa so razbreme¬ njeni s stebri in podolžnimi tramovi, smejo biti tudi tanjši. Požarni zidovi ne smejo biti tanjši od polovice normalne opeke, pregradni zidovi pa smejo biti tudi tanjši. ( 3 ) Stopnice smejo biti tudi lesene, na spodnji strani ometane, široke 0'90 m. Ni potrebno, da bi bil stropni opaž dvojen. Za dve sosednji zgradbi se sme napraviti skupna kanalizacija ali skupna greznica. Tudi zgradbe ob ulici smejo biti zgrajene iz lesa. 96 ( 4 ) Deli redkega naselja, v katerih se smejo postav¬ ljati te zgradbe, se dotočijo z regulacijskim načrtom in z njegovo uredbo. IX. Gradnja. 3. Gradbeno-policijska določila. § 96. Varnost zgradbe. ( J ) Zgradbe in njih notranje instalacije ne smejo biti nevarne za življenje in varnost onih, ki jih uporab¬ ljajo ali prebivajo v njih. ( 2 ) Zgradbe, kakor tudi gradivo, iz katerega so napravljene, morajo ustrezati v vseh svojih delih njih namenu in legi. § 97. Prijava podjetnika in začetek dela. Vsak lastnik, ki gradi, mora pred začetkom dela prijaviti občini podjetnikovo ali izvrševailčevo rodbinsko in rojstno ime, dan, ko se bo začelo delo, pa najmanj 24 ur poprej. Prav tako mora prijaviti podjetnik ali izvrševalec zgradbe 24 ur poprej, da je zidanje temelja do nivelacijske črte dovršeno, to pa zaradi kontrole te črte in regulacijske črte. Tudi vsako nameravano podi¬ ranje zgradb je treba tako prijaviti. § 98. Varnost ob času gradnje. j 1 ) Podjetnik ali izvrševalec in vobče vsakdo, ki po¬ dira ali gradi zgradbe, mora ukreniti vse, česar je treba za varnost javnega prometa in sosednjih posestev. 97 ( 2 ) Odri, orodje, stroji in drugi pripomočki morajo biti tako urejeni in vzdrževani, da je življenje in zdravje delavcev in mimoidočih ljudi popolnoma zaščiteno. ( 3 ) Podjetnik ali izvrševalec vodi vse posle, dokler traja delo na zgradbi. § 99. Podjetnikova odgovornost. Podjetnik ali izvrševalec je odgovoren za celokupno delo, za varnost delavcev in javno varnost po veljavnih zakonskih predpisih. XII. Obveznosti in omejitve. § 115. Pravilnik o razdalji zgradb. Minister za gradbe predpiše s pravilnikom sporaz¬ umno s prizadetimi ministri najmanjšo razdaljo zgradb od železnic, tokovodov visoke napetosti, cerkev in šol, pokopališč, bolnišnic, vojaških utrdb, aerodromov, tvor- nic, skladišč za raznesila, vodovodnih vodnjakov in re¬ zervoarjev, klavnic, konjačij, živinskih sejmišč, lesnih skladišč itd., in sicer po krajevnih, terenskih, geoloških, klimatskih in drugih razmerah vsake krajine. § 120 . Samostalni zidovi. Zgradbe, ki stoje do sosednjih mej, morajo biti iz¬ delane od temelja do vrha s samostalnimi zidovi, ki ne smejo sezati čez mejo sosednjega posestva. 7 9 , Uredba, s katero se odrejajo mesta in trgi, na katere je uporabljati prvi del gradbenega zakona.* Na osnovi § 1. gradbenega zakona z dne 7. junija 1931. se predpisuje: Člen 1. Določbe prvega dela gradbenega zakona je upo¬ rabljati na ta-le mesta in trge: II. Na področju Dravske banovine: * »Službene novine« z dne 20. februarja 1932., št. 40/XVI/112. — »Službeni list« št. 189/16 iz 1. 1932. 99 novinah«. V Beogradu, dne 16. januarja 1932.; M. G. br. 1271. Minister za gradbe Nikola Preka s. r. Ministrski svet je pri svoji seji z dne 5. februarja 1932. povsem usvojil prednji predlog ministra za gradbe. Predsednik min. sveta P. R. Živkovič s. r. Podpisi ostalih ministrov. 7 * 100 10 . Pravilnik o gradbenih predpisih za sela, ki so v nepo¬ sredni bližini mest in trgov.* Na podstavi določil odst. 2. in 3. § 127. in odst. 2. § 138. gradbenega zakona predpisujem gradbeni pravil¬ nik za sela, ki so v neposredni bližini mest in trgov. Člen 1. Radi varovanja javnih gradbenih, higienskih, pro¬ metnih in estetskih interesov ter enotnega uveljavljenja gradbenih predpisov v selih, ki so v neposredni bližini mest in trgov, veljajo materialna določila I. dela grad¬ benega zakona tudi za naslednja sela, odnosno občine: 1. Vič, Zg. Šiška, Št. Vid, Ježica, Moste, Dobrunje in Rudnik pri Ljubljani; 2. Gaberje, Lisce, Lava, Breg in Zavodna pri Celju; 3. Krčevina, Košaki, Pobrežje, Radvanje, Tezno, Studenci pri Mariboru; 4. Sp. in Zg. Breg ter Vičava pri Ptuju; 5. Zakot pri Brežicah; 6. Boštanj in Log pri Sevnici; 7. Dolga vas pri Dolnji Lendavi; 8. Mekinje pri Kamniku; 9. Stob, Studa in Vir pri Domžalah; 10. Prevrat, Blato in Pristava pri Konjicah; 11. Stražišče, Primskovo, Huje in Klanec pri Kranju; 12. Bistrica pri Tržiču; 13. Videm in Stara vas pri Krškem; 14. Gradec pri Litiji; 15. Gornji Logatec; * »Službeni list« št. 432/67 iz 1. 1933. 101 16. Gornja Bistrica pri Slovenski Bistrici; 17. Stara Loka, Trata in Stari dvor pri Škofji Loki; 18. Kurja vas, Sava in naselje »Pod Možakljo« pri Jesenicah. Člen 2. Predmeti, že rešeni na prvi stopnji, se obravnavajo po dotedanjih predpisih. Člen 3. Z dnem, ko' zadobi ta pravilnik moč, prestanejo ve¬ ljati materialni predpisi dosedanjih stavbnih redov, koli¬ kor se nanašajo na kraje, ki so navedeni v čl. 1. tega pravilnika ter nasprotujejo materialnim določbam I. dela gradbenega zakona. Oblastvena pristojnost ostane ne- izpremenjena. Člen 4. Ta pravilnik stopi v veljavo in zadobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 26. julija 1933., V. No. 3870/1. 102 11 . Iz splošnih navodil za izdelavo uredbe o izvajanju regulacijskega načrta in gradbenega pravilnika.* II. Gradbeni pravilnik. B. Predpisi za zidanje zgradb. 1. Tehnični predpisi. ,b) Posamezni deli zgradbe. Člen 14. Zidovi. ( 1 ) Zidovi se morajo graditi po določilih § 37. grad¬ benega zakona po krajevnih prilikah in potrebah kakor itudi po kakovosti gradiva, ki se sme uporabljati za gradnjo, to pa z upoštevanjem dopuščenih naprezanj gradiva in gradbenih konstrukcij, kakor so določene v Čl. 11. teh navodil. ( 2 ) Debelina zidov je odvisna od obtežbe zida, upo¬ rabljenega gradiva, njegovih minimalnih dimenzij, struk¬ ture zida, od števila in višine nadstropij, od dolžine zidov, od konstrukcije podstrešja in strehe in od klima- tičnih razmer. ( 8 ) Debeline zidov samo iz normalne opeke znašajo: * Ta »Splošna navodila«, ki jih je izdal minister za gradbe dne 15. junija 1932. pod G. M. št. 17149, so pri¬ občena v »Službenih novinah« z dne 22. julija 1932., št. 166/LXXIII/489, in v »Službenem listu« z dne 25. fe¬ bruarja 1933., št. 115/16. 103 1. debelina glavnih zidov pri pritličnih zgradbah in v najvišjem nadstropju večnadstropnih zgradb pri glo¬ bočini prostora: do 4 metrov najmanj 025 m = 1 normalno opeko, od 4 do 6'5 metra najmanj 038 m = 1A normalne opeke, od 6 - 5 do 8-5 metra najmanj 051 m = 2 normalni opeki, od 8-5 do 10 metrov najmanj 0-04 m = 2A normal¬ ne opeke; 2. pri večnadstropnih zgradbah, ako na glavnih zido¬ vih leži strop iz gred — tramov, se morajo zidovi v vsakem nižjem nadstropju razširiti za 013 m, če se pa uporabljajo oboki iz opeke med železnimi nosilci, ali armirani beton ali katera druga novejša stropna kon¬ strukcija in končno tramovni stropi s slepim podom, se morajo zidovi razširiti za 013 m samo na vsaki dve nižji nadstropji; 3. ako so skozi glavne zidove speljani prosti okrogli (ruski) dimniki, sme biti zid tudi v najvišjem nadstropju 0'38 m debel; pri uporabi prelaznih dimnikov mora biti zid 0-64 m debel; 4. zaključni obmejni zidovi, ako ne nosijo stropa, smejo biti po 0-25 m debeli; 5. pregradni zidovi, ki delijo trgovine, skladišča ali posamezna stanovanja, morajo biti 0'25 m, sicer pa 0-13 m debeli. Taki pregradni zidovi, na katerih leži na eni strani stropna konstrukcija, ako je strop napravljen iz tramov s slepim podom, železnih nosilcev, ali iz armiranega betona ali kake druge konstrukcije do 6 metrov čiste razprtine, se morajo zidati v debelini 1 normalne opeke (0'25 m), pri razprtini nad 6 metrov pa v debelini 1 H normalne opeke (038 m) in smejo biti skozi vsa nadstropja enako debeli. Nasprotno se pri stropih iz zmorničenih stropnikov vzamejo zgornje mere samo v najvišjem nadstropju, z vsakim nižjim nadstrop¬ jem pa se povečajo za A normalne opeke (O - 13 m). 104 ( 4 ) Zidovi iz rabica ali mavčnih plošč za oddelitev trgovin, stanovanj in skladišč se smejo izdelovati v debelini 8 cm, sicer 5 cm. Za oddelitev stanovanj se morajo napraviti dvojni zidovi iz rabica v debelini 15 cm. ( 5 ) Zidovi iz mešanega gradiva: opeke in kamna ali samo iz kamna zgrajeni zidovi morajo biti za 013 cm debelejši od zidov iz same opeke. ( 6 ) Zidove iz betona je izdelati po izmerah, ki se dobe po statičnem računu. ( 7 ) Nabiti (phani) zidovi se morajo kot glavni in obodni zidovi izdelati v debelini 0'60 m, kot pregradni zidovi pa v debelini 045 m. ( 8 ) Glavni zidovi kleti morajo biti vedno zidani iz kamna, opeke ali betona, pri zgradbah z nadstropji se pa morajo proti pritličnim zidovom ojačiti za 015 m. Samo pri pritličnih zgradbah sme biti kletno zidovje enako debelo kakor v pritličju in to, ako strop ni obokan. ( 9 ) Zidani stebri morajo biti iz opeke, iz mešanega gradiva pa samo tedaj, ako so vsaj za 0'13 m širši ko čista razprtina sosednjih okenskih odprtin. Ožji stebri se morajo zidati s cementno malto ali pa zamenjati s stebri iz kamna, betona ali železa. ( 10 ) Temelji zidov morajo biti postavljeni na dobrem terenu in morajo segati najmanj; 1 m pod površino zemlje. Na vlažnih in poplavljanih krajih je uporabljati cementno malto ali pa je postaviti temelj na podlago iz betona. Temeljni zid mora biti za O-13 m debelejši od pritličnih, odnosno kletnih zidov. O 1 ) Stara opeika z dimenzijo 29/14/6'5 cm, kolikor je je še na zalogi, se sme uporabljati do določenega roka v številu, ki ustreza debelini zidu, pri čemer se računa za zid: Vi opeke = 015 m, 2% opeke = 0-75 m, 1 opeka = 0'30 m, 3 opeke = 0'90 m, IVi opeke = 0’45 m, ?t% opeke = 1-05 m. 2 opeki = 0-60 m, ( 12 ) Pri popravilu zgradb se stari zidovi ne smejo po- jačiti s prizidanjem. 105 (is) Prekatni ali na brano delani zidovi (§ 37., od¬ stavek 7) morajo biti okoli 15 cm debeli in se morajo postaviti na temeljni zid iz opeke ali kamna ali meša¬ nega gradiva, na katerega je položiti izolacijsko plast. Glavne grede so 13/13 do 15/15 cm močne, enako tudi ostale grede konstrukcije. Kadar se stena takih zidov zapolni z opeko ali z na zraku sušeno (nežgano) opeko, je potrebna še srednja vezna greda, če se pa napravi obojestranski opaž iz desk, srednja greda ni potrebna. Prekatne zidove je najbolje zazidati z opeko, ker so trdnejši in se ne morejo zlahka zarediti miši in mrčes. Najcenejša je zapolnitev zidov s primernimi kamenitimi ploščami ali pa z na zraku sušeno (nežgano) opeko. Zidovi so lahki, če se v zidu vcepi (spodaj) pokončno kolje in zaplete z razpolovljenimi kosi kol ja in se ta pletenina omeče na obeh straneh. Kjer je dosti slame, se pokončno kolje lahko ovije s pleteno slamo, ki se dobro zbije in omeče na obeh straneh. Posebno dobra je za pletenje ržena slama, kjer se lahko plete kakor protje in se da dobro zbiti. Najenostavnejše je, če se zid z obeh strani obloži z deskami in zapolni z mahom ali ilovico. Pri zapolnitvi prekatnih sten je treba vedno paziti, da ne ostanejo v njih votline, ker prodira skozi nje pozimi mraz in hlad, poleti pa vročina. Zato je treba protje, slamo, mah ali ilovico, ali s čimer so zidovi pač zapol¬ njeni, dobro zbiti. ( 14 ) Vsako poslopje mora biti od sosednjega ločeno s čelnim zidom, ki mora iti skozi vsa nadstropja in ne sme imeti odprtin. Ti zidovi smejo biti na podstrešju, ako niso obteženi, pri višini do 6 metrov po V opeke debeli, ako so višji od 6 metrov, pa po 1 opeko debeli. V ostalih nadstropjih smejo biti najmanj po eno celo opeko debeli, v suterenu pa za Vi opeke močnejši (IV opeke). ( 15 ) Za požarne zidove veljajo določbe § 37., odst. 11., gradbenega zakona. ( 16 ) Nazidek pri samo pritličnih poslopjih mora biti najmanj 025 m močan (1 opeka), ako pa leži na njem 106 venec iz kamna ali ostrešje, mora biti 0 - 38 metra debel (1K opeke). ( 17 ) Čelni in požarni zidovi se morajo zvezati z ostrešjem — strešno konstrukcijo — in na vsake 3 metre dolžine ojačiti s stebri po 26X25 cm. ( 1S ) Zidovi na stiku s sosednjimi poslopji morajo biti po 1 opeko debeli in mora imeti vsako poslopje svoj zid. ( 19 ) Vsi venci morajo biti iz gradiva, ki je na zraku stanovitno, in morajo biti zavarovani proti vremenskim vplivom. ( 20 ) Na zunanjem čelu poslopja se smejo sohe (liki), okraski, podpirači in okrasni venci uporabljati samo tedaj, če so izdelani iz gradiva, ki je na zraku stanovitno', in če so dobro in trajno zvezani s trdnimi deli zgradbe. ( 21 ) V krajih, kjer preti nevarnost potresa, je upo¬ rabljati prekatne zidove ali zidove iz armiranega betona po za to izdanih predpisih, vsem nazidkom in čelnim zidovom pa se je izogibati ali jih omejiti na najmanj¬ šo mero. Člen 16. Stropi. Č) Splošni predpisi za strope so podani v § 38. grad¬ benega zakona. ( 2 ) Stropi smejo biti iz tramov, zmozničenih strop¬ nikov, lesenih tramov med železnimi nosilci, iz dvojne lesene konstrukcije, ki se napolni z nezgorljivim, trdnim gradivom', kakor tudi masivni: iz opeke med železnimi nosilci, iz opečnih obokov, iz armiranega betona ali iz katere druge sočasne konstrukcije, ki je preizkušena in daje varno jamstvo za trdnost. ( 8 ) Z gradbenim pravilnikom se določijo vrste na¬ selij — gradbenih pasov —, v katerih se smejo zidati zgradbe s stropi iz lesenih konstrukcij in prav tako tisti deli naselij, v katerih se smejo uporabljati tudi druge vrste varnih in zdravstvenim pogojem ustrezajočih stropov. 107 ( 4 ) Strope je nasuti z 8 do 10 cm debelo, popolnoma suho in čisto plastjo zemlje ali z gradivom brez organ¬ skih sestavnih delov ali katerihkoli drugih zdravju škod¬ ljivih sestavin. Prepovedati je uporabo sipine od mavca, papirja, cunj in drugih odpadkov. Podstrešje se mora tlakovati z ognjevarnim gradivom (opeko, ilovico ali betonom). ( 5 ) Stropi morajo imeti izmere, ki ustrezajo statične^ mu računu. ( 6 ) Železni nosilci morajo ležati na zidu v dolžini, ki je enaka njihovi poldrugi ( 1 / 4 ) višini. ( 7 ) Uporaba stropov iz armiranega betona ali katere druge posebne ali nove konstrukcije se sme dovoliti samo na podstavi po pristojnem organu izdelanih načrtov in statičnih računov. (s) Pri uporabi zidov za oporo obokov se smejo zidovi izsekati samo za zidanje čeških in kapastih obokov. Pri bačvastah Obokih se mora spodnji del oboka zidati obenem z opornim zidom. Uporaba prekatnih zidov za nošenje obokov je prepovedana. Z zidanjem obokov, razen pri stropih iz železne konstrukcije, se sme pričeti šele potem, ko je zgradba sezidana in pokrita. ( 9 ) Stropi podstrešja morajo biti tako močni, da vzdriže zrušenje strehe, če bi se tak primer dogodil. ( 10 ) Pri stropih proti zračnim bombam je postopati po posebnih predpisih, ki bodo zanje določeni. ( u ) Pri stanovanjskih poslopjih z več ko tremi nad¬ stropji nad pritličjem, kakor tudi pri drugih večjih po¬ slopjih za javno uporabo neglede na število nadstropij mora biti strop na podstrešju izdelan iz armirane beton¬ ske konstrukcije. Člen 16. Strehe in krovi. ( 1 ) Splošni predpisi za strehe so navedeni v § 39. gradbenega zakona. 108 ( 2 ) Stresna konstrukcija mora ustrezati določenim tipom (razprtim in predpisani obtežbi) ali statičnemu računu. ( 3 ) Eri stanovanjskih poslopjih, ki smejo imeti lese¬ no streho, toda imajo lesen strop v podstrešju, morejo biti grede vpuščene v stropno konstrukcijo, toda tako, da z njo niso zvezane ali pa morajo biti vzdignjene nad strop vsaj za 3 vrste opeke. ( 4 ) V delih naselij, določenih za vile in gospodarske zgradbe, se sme izjemoma predpisati krov iz gradiva, ki ni odporno proti ognju (les, slama itd.), toda take zgrad¬ be morajo ibiti od ostalih zgradb oddaljene po odst. 2. § 89. gradbenega zakona. ( 5 ) Krovi iz lesa ali slame ali sploh iz gradiva, ki je lahko vnetljivo, se smejo uporabljati samo pri skrajnem nedostajianju drugega gradiva in ob posebnih pogojih, ki so določeni za gradnjo lesenih poslopij in se morajo pri izdaji dovoljenja navesti. ( 6 ) Vsa poslopja nad 6 metrov višine in z naklonom strešne ploskve nad 26° morajo imeti na strehi držaje za zadržavanje snega, gradiva in delavcev. To velja tudi za stara poslopja, ako se streha popravlja ali izvršuje večja poprava na robu strehe in žlebu. Proti dvorišču, ki služi prometu, je napraviti snežni držaj samo tedaj, ako meni gradbeno oblastvo, da je potreben. Pri poslop¬ jih, pri katerih je projektirana atika ali ležeči žleb, je, ako sega strešna konstrukcija čez atiko za več ko 40 cm, pločevinasti krov zaviti na zunanji strani navzgor in takemu žlebu dati padec proti odtočnim cevem. Snežni držaj mora biti 40 cm visok in dovolj močen. ( 7 ) Vsa poslopja morajo imeti na strehi ležeče ali viseče žlebove iz nepropustnega gradiva, iz katerih se mora voda odvajati po odtočnih ceveh do kanalizacije. Ako kanalizacije ni, se sme deževnica odtekati v jarke ali na ulico po lončenih ali betonskih ceveh pod hodniki (trotoarji). 109 Člen 17. Strelovodi. 0) Na poslopjih, ki služijo za shrambo razstreliva ali vnetljivega gradiva, na tovarniških dimnikih, na gledališčih in vseh -sličnih zgradbah je napraviti strelovod. ( 2 ) Pristojno strokovno oblastvo preizkusi po svojih strokovnjakih prevodno sposobnost strelovodov, čim se postavijo in to ob prisotnosti in na stroške strokovnjaka, ki jo delo izvršil in ki m-ora eventualno vse potrebne dopolnitve izdelati. ( 3 ) Lastnik mora strelovod in odvodnike vzdrževati v dobrem stanju in se mora v ta namen strelovod vsaj enkrat na leto strokovnjaško pregledati. Člen 18. Vezi in ključi. V glavnih zidovih vsakega nadstropja je za vodo¬ ravno zvezo uporabljati prvenstveno obroč (okvir) iz armiranega betona, kjer pa ekonomske prilike tega -ne dopuščajo, se smejo uporabljati železne vezi iz dovolj močnega kovanega železa. Za zvezo vsakega stebra ali zida s stropniki je uporabljati kotve iz dovolj močnega kovanega železa. Uporaba lesenih vezi je prepovedana. Člen 19. Stopnice. j 1 ) Splošni predpisi in navodila so podana v § 40. gradbenega zakona. ( 2 ) Glavna stopnišča pri stanovanjskih zgradbah morajo izpolnjevati sledeče pogoje: 1. da so zgrajena v posebnem prostoru in pokrita z gradivom, ki je odporno proti ognju; 2. da vodijo do najvišjega nadstropja; 110 3. da so taiko položena dn zgrajena, da jih je v pri¬ meru ognja v zgradbi mogoče dalj časa vzdržati dn uporabljati; 4. da imajo neposreden dostop z ulice ali iz dvorišča; 5. da so z dnevno svetlobo dovolj razsvetljena. ( 3 ) Stopnišče se sme razsvetljevati skozi stekleno streho posebne konstrukcije, ako je vodoravno merjena razdalja krakov najmanj enaka širini enega kraka. Streha mora biti opremil jena z ventilacijo. Železna streha mora ležati na polnem zidu, ki sega nad površino strehe. ( 4 ) Kletno stopnišče mora biti iz gradiva^ ki je od¬ porno proti ognju. Od glavnega stopnišča mora biti loče¬ no z vrati ali pa mora biti dostopno iz dvorišča. ( 5 ) Ako stopnišče na podstrešje ni neposreden po¬ daljšek glavnega ali postranskega stopnišča, more biti leseno in zaprto z železnimi vrati, ali pa z vrati, ki so s podboji vred obtožena z močno železno pločevino. ( 6 ) Ležeča vrata (pritike) v stropu stopnišča niso dovoljena. ( 7 ) vsako glavno stopnišče mora imeti med dvema nadstropjema vsaj eno 3 hodne širine dolgo počivališče. ( 8 ) Širina stopnic je določena v § 40. gradbenega zakona. ( 9 ) Višina prehoda pod stopnicami in podesti mora znašati najmanj 2 metra. ( 10 ) Stopnice morajo imeti na prostem koncu varno 1 m visoko železno ograjo z lesenim ročajem. ( u ) Višina (v) in širina (š) stopnic v hodni črti se določa kakor sledi: 2 v -f- š = 61 do 65 cm. Pri glavnih stopnicah max. v/š = 16/29 cm; pri postranskih stopnicah max. v/š = 18/26 cm in pri kletnih in podstrešnih stopnicah maximnm v/š = 20/25 cm. ( 12 ) Zavite glavne stopnice ne smejo imeti v razdalji 45 cm od zidu stopnišča manjše širine ko 29 cm, na ozkem koncu pa ne smejo biti ožje ko 13 cm. 111 ( 13 ) V prostranih poslopjih more pristojna oblast zahtevati več glavnih stopnišč. ( 14 ) Stopnišča v javnih poslopjih se morajo izvršiti po posebej predpisanih pogojih. ( 15 ) Ti predpisi ne veljajo za stopnišča, ki vežejo posamezne oddelke kakega stanovanja, ali za stopnišča eriorodbinskili hiš, ako sestoje iz pritličja in enega nad¬ stropja; zanje veljajo olajšave za mala stanovanja. ( 16 ) Dimenzije stopnic v zgradbah z več ko petimi (5) nadstropji ali v javnih in monumentalnih poslopjih se določajo posebej glede na namen, kateremu zgradbe služijo. Člen 20. Hodniki. j 1 ) Prosti hodniki, ki so na zunanjih zidovih zgrad¬ be ali v sami zgradbi, kadar služijo kot edina zveza med stanovanji in glavnim stopniščem, morajo biti iz gradiva, varnega pred ognjem, in imeti najmanj 1'10 m čiste širine do ograje. Hodniki morajo imeti na zunanji strani zidano ali železno ograjo, ki je najmanj 1-0 m visoka. Glavni vhod v stanovanja z odprtega hodnika se ne srne dovoliti. ( 2 ) Hodniki v javnih in javni uporabi namenjenih zgradbah kakor tudi v monumentalnih poslopjih se do¬ ločajo po posebnih predpisih glede na namen, kateremu poslopje služi. ( s ) Odprti hodniki in dvoriščni balkoni se računajo v nezazidani del stavbišča, ako niso napuščeni več ko 1-10 m. Člen 21. Dimniki. (*) Splošni predpisi za dimnike so določeni v § 42. gradbenega zakona. ( 2 ) Dimnike je speljati vertikalno. Ako konstruk¬ tivni razlogi zahtevajo, se sme od vertikalne lege popu¬ stiti največ 30°. Dimniki morajo biti završeni najmanj 112 O’5 m nad slemenom zgradbe, nad površino krova pa najmanj 1-00 m. Dimniki pekam in drugih večjih ognjišč morajo imeti večjo višino in večjo odprtino. ( 3 ) čiščenje dimnikov je vršiti praviloma odzunaj raz streho, čez katero je izpeljan dimniški most, in samo v izjemnih primerih skozi odprtine v dimnikih na pod¬ strešju in na spodnjem koncu, kjer je odprtine izrečno napraviti. Odprtine za čiščenje dimnikov je opremiti z dvojnimi železnimi vratci (močnimi 4 mm in velikimi 38/38 cm), ki se dobro zapirajo in ki jih je vdelati vstran od lesene konstrukcije. ( 4 ) Dimniške cevi se ne »mejo izpeljati na prosto neposredno skozi zid ali okna. ( 5 ) Dimnike je znotraj, na podstrešju pa tudi vnanje ometati, zunaj strehe pa smejo biti tudi iz opeke z zaglajenimi režami. ( R ) Dimniki večjih ognjišč, za kurišča centralnih kurjav, sušilnic in sl. morajo imeti najmanj po eno opeko debele zidove, ki so izolirani od ostalih zidov in prostorov. ( 7 ) Višina in debelina tovarniških dimnikov se do¬ loča po normah za visoke dimnike, predpisanih po § 36. gradbenega zakona.* Člen 22. Kurišča. ( 3 ) Splošni predpisi so določeni v § 49. gradbenega zakona. ( 2 ) Ognjišča, s katerimi je razumeti tudi štedilnike v kuhinjah in peči v sobah, morajo biti tako konstru¬ irana, da v njih gorivo izgori popolnoma, dim pa ima prost izhod. ( 3 ) Ognjišča se morajo kuriti praviloma iz zaprtega prostora. * »Službeni list« št. 495/56 iz 1. 1932. 113 ( 4 ) Peči v notranjosti stanovanj bodisi da se kurijo od zunaj ali odznotraj, moraj o imeti tam, kjer pada pepel, na podu podlogo iz kovine, kamna a-li opeke. ( 6 ) Postavljanje ognjišč na podstrešju je prepo¬ vedano. ( 6 ) Pogoje, s katerimi se morajo napraviti kurjave na zrak, paro ali vodo, je določiti na podlagi načrtov, ki jih je predložiti za vsak primer in za katere nosita odgovornost projektant in izvršitelj. Načrti za ta dela morajo biti pregledani in odobreni po pristojnem stro¬ kovnem 'Oblastvu. ( 7 ) Sušilnica se sme namestiti v kateremkoli nad¬ stropju zgradbe, ako ustreza predpisom § 43. gradbe¬ nega zakona, toda mora se zapirati z železnimi vrati. ( 8 ) Peči za peko je zgraditi iz snovi, ki vzdrži ogenj in jih postaviti tako, da je njihova zunanja zgornja ploskev vsaj 1 m pod zgornjim masivnim stropom, nji¬ hove stranice pa so najmanj 0-60 metra oddaljene od vsakega gorljivega sestavnega dela. Te peči se smejo namestiti samo v pritličnih prostorih popolnoma ločene in tako razvrščene, da so v vsakem pogledu zavarovane pred požarom,. ( 9 ) Ako stoji peč za peko v oddelku, ki meji na sosednji zid, se mora od tega izolirati s l A opeke debe¬ lim zaključnim zidom tako, da ostane med tem in last¬ nim mejnim zidom 015 m širok prazen prostor. ( 10 ) V stanovanjih, kjer bivajo milarji, peki, žga¬ njarji itd., je treba posebno paziti na zgradbe, ki jih okrožajo, posebno na hleve, svinjake, drvarnice itd. Peči morajo biti od takih zgradb oddaljene najmanj 6 metrov, sicer jih je ločiti s posebnim požarnim zidom, kakor je zgoraj navedeno. Ognjišča, kakršna imajo kovači, klju¬ čavničarji, puškarji, bakirarji, zvonarji, kotlarji in drugi obrtniki, ki delajo z močnim ognjem, je postaviti pod oboke, odporne proti požaru. Požarni zidovi morajo biti 38 cm (1A opeke) debeli. Dimniki se morejo speljati v nekoliko poševni smeri, po potrebi pa jih je opremiti za zadrževanje isker s tako zvano golšo kakor pri topil- s 114 niških pečeh m s klobukom. Tla takih prostorov morajo biti tlakovana s kameuitimi ploščami, opeko ali beto¬ nom. Pod iz desk ali lesa je prepovedan. 2. Higienski predpisi. Člen 54. Predpisi za napravo industrijskih podjetij in delavnic. ( 1 ) V delih naselij, ki so določeni za postavljanje industrijskih podjetij in delavnic z značajem tovarn, in kjer so zanje rezervirane posamezne ploskve, se smejo te zgradbe postavljati po volji in potrebi v Ulični črti kot gosto ali srednje naselje, ali kot redko naselje, odnosno prosto stoječe z vrtom pred hišo, kakor se pač določi z regulacijskim načrtom in' uredbo o njegovem' izvajanju. ( 2 ) Ob ulici se sme postaviti po določenem tipu najmanj 1-50 m visoka ograja. ( 8 ) Stavbišče mora imeti najmanj 40% prostega dvo¬ rišča za nova podjetja. ( 4 ) Za izolirane tovarne, ki so od meje sosednjega zemljišča oddaljene vsaj 20 metrov, od ulične črte pa najmanj 10 metrov, se smejo predpisi tudi omiliti, toda v tem primeru se mora strogo paziti tako na predpise za varnost oseb in imetja, kakor tudi na javne zdrav¬ stvene predpise. ( 6 ) V vsakem poslopju se mora napraviti stopnišče, pri daljših zgradbah pa na vsakih 40 metrov razdalje po eno stopnišče, ki je varno pred ognjem in ima T5 m široke stopnice. (") Nesnažne in smrdljive tekočine, izmečki in od¬ padki -se morajo na tak način odstranjevati, da ne' okuži¬ jo zraka niti zemljišča, za predelavo pripravljeno gradi¬ vo pa se mora tako hraniti, da ne vpliva kvarno na zdravje stanovalcev v sosedstvu. ( 7 ) Na vsakih 20 v tovarnah zaposlenih oseb -se mora napraviti stranišče z enim sedežem in pisoarjem, toda ne manj ko dve stranišči. 115 ( 8 ) Posamezna poslopja morajo biti v taki razdalji drugo od, drugega, da eo v primeru ognja lahko pristop- na za gasilna sredstva. ( 9 ) Uporabljena tovarniška voda, kolikor se spušča v javni kanal, se mora shladiti na + 35° C in po potrebi očistiti. ( 10 ) Po splošnih pravilih sme pristojno oblastvo po svoji uvidevnosti dovoliti olajšave, nasprotno pa sme v primeru potrebe določiti pogoje, ki segajo preko teh pravil. C 11 ) Za izvršitev higienskih in tehničnih predpisov velja tudi pravilnik o higienskih in tehničnih zaščitnih merah v podjetjih, ki ga je predpisalo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Člen 56. * Dimniki tovarn in industrijskih podjetij. č) Za tovarniške dimnike se smatrajo taki dimniki, ki odvajajo izgorine ognjišč in imajo 5 m 2 več kurilne ploskve. ( 2 ) Dimniki ognjišč z rešetko od O20 m 2 in več ploskve se smatrajo isftotako za tovarniške dimnike. ( 3 ) (Tovarniški dimniki morajo segati vsaj 3 metre nad slemena zgradb, ki jih v krogu 50 metrov obdajajo. AJko bi se v tem krogu sčasoma zgradilo višje poslopje, se morajo ti dimniki naknadno dvigniti do pogojene višine. ( 4 ) Pri kurjavi s koksom ali plinom sme pristojno oblastvo od teh pravil izjemoma popustiti, ako krajevne razmere to dopuščajo. Člen 57. Sušilnice, opekarne in apnenice. (i) Prostori, v katerih se suši slad, ako se sušilnice grade po starem načinu brez sladarenja z vročim zra- s* 116 kom in z navadnimi odvajalci dima (dimovodi), morajo biti obokani in se morajo namesto lesenih sušilnic upo¬ rabljati sušilnice iz žice ali pločevine, namesto lesenih tramov pa železni nosilci. ( 2 ) Nove opekarne, apnenice, kjer se žge apno, in druge poljske peči se morajo radi večje varnosti pred ognjem čim bolj mogoče postavljati zunaj določenega gradbenega okoliša in zaščitnega pasa. ( 3 ) Obstoječe opekarne in apnenice v omenjenem gradbenem okolišu se morajo v določenem roku, ki se odredi z uredbo o izvajanju regulacijskega načrta, pre¬ mestiti iz tega okoliša in zemljišče po možnosti planirati za parceliranje po odobrenem načrtu, ali pa se mora po določilih § 117. gradbenega zakona izvršiti potreben nasip in odkop, ako je mogoče iz takih krajev odpeljati vodo. Kjer to ni mogoče ali se iz drugih vzrokov na teh krajih ne morejo odobriti stavbišča, se morajo pogozditi. Ako to ni predvideno v regulacijskem načrtu in v uredbi o njegovem izvajanju, mora občina zaprositi za izpre- membo regulacijskega načrta in da se glede na to izpre- meni tudi uredba. Člen 58. Parni kotel. č) V neposrednem sosedstvu gozdov, ki služijo za odpočitek, kakor tudi v neposrednem sosedstvu zemljišč s parki, je prepovedano postavljati kotle za industrijske namene. Že obstoječe kotle je odstraniti v roku, ki je določen z gradbenim: pravilnikom. ( 2 ) Navaden parni kotel se sme postaviti v prostoru, iki je opremljen s streho lahke konstrukcije, ki pa je vama pred ognjem in najmanj 3 metre oddaljena od meje sosednjega stavbišča. ( 3 ) Pododdelki, ki služijo bivanju ljudi, nadalje v oddelkih, ki imajo masivne strope ali so obokani, je prepovedano postavljati tak kotel. 117 ( 4 ) Manjši kotli z vodoravnimi cevmi, nadalje kotli z manjšo prostornino ko 100 ‘litrov, kakor tudi pri par¬ nik kurjavah uporabljeni proizvajalci pare, pri katerih parni pritisk ne presega 0'6 atmosfere in ki so oprem¬ ljeni