] PROBANKA PE KRANJ Koroška 1, tel. 04 / 280 16 00 Del. čas: 9.-19., sobota 9.-13. ure SALON PREDOSUE 34 - Kranj TEL: 04/2341-110 SALON LJUBLJANA - Črnuče Pot k sejmišču 32, (megamartiet ŽIVILA) TEL: 01/589-7480 NAJVEČJA IZBIRA POHIŠTVA IN SEDEŽNIH GARNITUR ZA KOMPLETNO OPREMO VAŠEGA DOMA Gorenjska Banka ELEKTRONSKA BANKA 0JHG3 http: /vv\vw.gbkr.si ^ Leto LIV - ISSN 0352 - 6666 - št. 94 - CENA 210 SIT (13 HRK) Kranj, petek, 30. novembra 2001 Foto: Gorazd Kavčič Pivo se peni V Sloveniji so se ta teden mudili veterinarski inšpektorji Evropske unije in tudi po klavnicah in na kmetijah pregledovali, kako uresničujejo ukrepe za preprečevanje bolezni BSE, v ljudskem besednjaku bolj znane kot bolezni norih krav. Na novinarski konferenci Pivovarne Union v sredo so oznanili, daje svetovni lokalni pivovar, belgijski koncem Interbrevv, ki je že zdaj nekaj manj kot 25-odstotni lastnik družbe, objavil ponudbo za odkup še preostalih delnic pivovarne po ceni 73.000 tolarjev za delnico. In kot je za novinarske konference podjetij, ki so že postala mednarodna ali se jim to šele obeta, že običaj, niso govorili le v slovenskem jeziku, ampak tudi v angleščini. Še pred dobrimi desetimi leti bi bilo vse to, kar se zdaj dogaja, politična utopija, gospodarska zabloda, narodna sramota, morda celo kriminalno dejanje, danes je to - hoteli ali ne - slovenska vsakdanjost in stvarnost, ob kateri so eni ravnodušni, drugi kritični, tretji le prikimavajo, da so spremembe največja stalnica v življenju. In sprememb je veliko, tudi v lastništvu gospodarskih družb. Če se na gnojišču ravsa-jo petelini, leti perje, a ko se pivovarji "zravsajo" za pivovarske delnice, se peni pivo. Na Slovenskem se močno peni že nekaj mesecev. Belgijski Interbrevv, po količini zvarjenega piva drugi največji pivovar na svetu, je z objavo javne ponudbe za prevzem še preostalih delnic v sredo "odprl" tekmo za delnice, ki bo trajala do vključno 27. decembra. Najkasneje takrat bo znano, kako sta se odločila glavna akterja, odškodninska in kapitalska družba, ki imata skupno v lasti nekaj več kot 22 odstotkov Unionovih delnic: Morda pa bo že prej v dogajanje na trgu pivovarskih delnic posegla pomembna solastnica ljubljanske pivovarne. Pivovarna Laško, s konkurenčno ponudbo in uresničevanjem ideje, da bi s prodajo združene slovenske industrije pijač iztržili več kot s prodajo po delih. Bomo videli in slišali - ter vmes spili še kakšen kozarček Uniona in Laškega. • Cveto Zaplotnik Prisilna poravnava Peka uspela Kranj - Včeraj je bila na kranjskem okrožnem sodišču prisilna poravnava tržiškega Peka, ki jo je vodila Janja Roblek, poleg Marte Gor-jup - Brejc, predsednice Pekove uprave, pa so sejo udeležili tudi predstavniki upnikov Zavarovalnice Triglav, d.d., OE Kranj, Gorenjske in SKB banke, tržiškega podjetja PGP ter Jožice Anderlič iz Maribora. Zaradi nelikvidnosti so v Peku 21. marca vložili predlog postopka prisilne poravnave. Gorjup - Brejčeva je na včerajšnji prisilni poravnavi povedala, da so upnike razdelili v tri kategorije; v prvi je 900 milijonov tolarjev terjatev upnikov, kar je 25 odstotkov vseh terjatev, ki so poplačane, v drugi je za 1,7 milijarde tolarjev terjatev dobaviteljev, kar je 46 odstotkov vseh terjatev, v tretji pa so terjatve upnikov, ki jim je Peko ponudil znižano poplačilo in predstavljajo 29 odstotkov vseh terjatev. Gorjup - Brejčeva je uspeh prisilne poravnave napovedala že Pred slabimi tremi tedni. Včerajšnja prisilna poravnava je uspela s 67,4-odstotno potrditvijo, prijav terjatev je bilo 392, 6 jih je prispelo Prepozno, predstavljeni načrt finančne reorganizacije pa sta potrdila tudi Igor Zupan, predsednik upniškega odbora, in Andrej Koželj, upravitelj prisilne poravnave. • R. Š. Gerlitzen - Osojščica, veliko smučišče v bližini Beljaka, izvoz z avtoceste »Villach -Ossiachersee«. Moderne žičnice, dolge in urejene proge, umetni sneg, raj za smučarje in deskarje na snegu. Smučarske karte s popusti za posameznike, družine in skupine: SKIPASS TRAVEL KRANJSKA GORA v poslovalnicah v Kranjski gori v Hotelu Kotnik, tel.: 04 - 582 10 00 in na avtocesti pred Karavanškim ,>A»""*oo»*-tovimiA predorom v stavbi E2S3 www.skipasstravel.si tel.:04 - 586 15 31 SKIPASS TRAVEL 75 12.2001 Otvoritev ŽIVILA Hipermarket decembra z vami tudi v nedeljo bota nedelja :00-20:00 8:00-15:00 sobota nedelja 0 - .7:00 8:00 - 12:00 EKOLOŠKO KURILNO OLJE ECO OIL 04 531 77 00 NAJCENEJŠI DO 31. 12. 2001 *°C d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 11. URE Maistrov trg obnavljajo Ta teden so delavci Gradbinca GIP zarezali v asfalt na Maistrovem trgu, ki bo predvidoma maja že lepo obnovljen. Kranj - V socialističnih časih so občinske praznike obvezno spremljale slovesne otvoritve novih tovarn, šol, cest... Zdaj že lep čas ni več tako. Ne le, da so nove tovarne in šole postale redkejše; če se že kaj naredi, potem se z odprtjem ne čaka ravno občinskega praznika. Tako je tudi prav. No, lani so v Kranju kljub temu za občinski praznik.slavili dve pomembni gradbeni zmagi; odprli so povsem obnovljeno podružnično šolo v Mavčičah in obnovljen Prešernov gaj, v jubilejnem Prešernovem letu pa so bili Kranjčani zelo uspešni tudi na duhovnem področju. Namesto razumevanja pa zdaj proti občini letijo ostre puščice; le zakaj zapirate trg zdaj, pred novim letom, ko ljudje največ zapravljajo? Kdaj pa naj bi ga, z vprašanjem odgovarjajo občinar-ji. Poleti, ko se po trgu razširijo gostinski vrtovi? Namesto da bi bili poslovneži veseli, ker bo lepo Letošnji praznik mestne občine Kranj, 3. december, bo minil brez velikih pridobitev. Po naključju pa sta v predpraznični teden padla začetka dveh pomembnih gradenj; v bodoči poslovni coni na Primskovem je občina prek izvajalca SCT pred dnevi začela urejati komunalno infrastrukturo, vredno zajetnih 467,8 milijona tolarjev, v starem mestnem jedru pa prek Gradbinca GIP zarezala v asfalt Maistrovega trga. Obnova Maistrovega trga bo mestno občino stala okroglih 160 milijonov tolarjev, komunalno in arhitekturno urejen trg pa naj bi se v polni luči pokazal prihodnjega maja. Da bi arheologi, ki v drobovju pričakujejo ostanke starega mestnega obzidja, in gradbeniki življenje trga čim manj motili, so se načrtovalci obnove odločili za etapne posege, s katerimi zagotavljajo, da bo kljub občasnim oviram trg vseskozi prehoden in prevozen. Načrt obnove so občinski možje posebej predstavili tudi lastnikom oziroma najemnikom trgovskih, gostinskih in drugih lokalov, ki domujejo na Maistrovem trgu. urejen trg v mesto privabljal še več obiskovalcev, ki bodo zagotovo tudi zapravljali, in ker jim za obnovo ne bo treba odšteti niti ficka, bentijo. In pozabljajo, da jim je občina omogočila vožnje z Digital Logic, d.o.o. i _ - OragorSčava 8, KRANJ SERVIS tW*^ RAČUNALNIKI POSLOVNI PROGRAMI TeL23 65 666 www.dlgital-logte.sl avti do lokalov, da jim je letos za gostinske vrtove odpustila najemnino, da je pred kratkim znižala prispevek za stavbno zemljišče -vse zato, da bi mestno jedro ne umiralo več. Spomin pa tak... • Helena Jelovčan, foto: Tina Doki d.o.o., Grajska c. 11, Bled UGODNE CENE kurilno olje, premog, drva © 04/5745-230 * ©i H i a 9770352666025 GORENJSKI GLAS • 2. STRAN PO SLOVENIJI / joze.kosnjek@siol.si Petek, 30. novembra 2001 IZ POLITIČNIH STRANK Politični proces kot ritual stare nomenklature Branko Grims, državni svetnik, SDS Knez Clemens Metternich je nekoč poslušal dvorno damo, kije vedno znova ponavljala, da ima samo dvajset let. Ko je imel pretiravanja dovolj, je glasno pripomnil: "Le kako ji ne bi verjeli, saj nas o tem prepričuje vsako jesen že celo desetletje." Volitve se bližajo in "zimzelene " predvolilne teme se znova vlečejo iz naftalina. Povsem naključno (naj verjame, kdor hoče; konec koncev še danes nekateri čisto zares verjamejo, da je zemlja ravna plošča, okoli katere se vrti vse ostalo...) se je prav v teh dneh na sodišču znova odprla zgodba o aretaciji tajnega agenta policije (po domače: neuspešnega špiclja) g. Mirana Smolnikarja. Danes se komajda kdo še spomni, da so bile kmalu po odkritju orožja na mariborskem letališču izrečene ostre besede predsednika države: "najprej diskvalifikacija, potem likvidacija, če je potrebno, tudi fizična...". Sledila je akcija tajnih služb, uperjena proti edinemu državotvornemu ministrstvu, ki se je oblikovalo na novo in zato ni bilo sestavljeno predvsem iz "prekaljenega " kadra iz bivšega režima. Kako obsežna je bila gonja proti ministru Janezu Janši pove dejstvo, da so se vanjo vpletli celo posamezni univerzitetni profesorji in v tujini napovedovali kar vojaški puč. Seveda tem gospodom, ki so dejansko zlorabili svojo pro-fesuro za blatenje lastne domovine, nobeno javno glasilo ni očitalo njihovega početja; mediji so to celo zagovarjali "v imenu svobode javne besede". Ah, ta žlahtna dvojna merila... Šele sedaj, ko je znano, da je bil eden od organizatorjev tihotapljenja orožja na mariborskem letališču (ki je kasneje, po nekem pogovoru s predsednikom države, nastopil kot obremenilna priča proti Janezu Janši...) povezan z Al Quaido Osame Bin Ladna, se vsa zgodba kaže v pravi luči. Smolnikar ni nikakršna žrtev - razen lastne neumnosti - saj je bil poslan vohunit proti ministrstvu za obrambo, toda svojo nalogo je opravil klavrno diletantsko (osmešil se je s ponarejenimi gradivi) in na koncu je bil ob prevzemu zaupnih dokumentov aretiran. Da bi mu preprečili možnost pobega in uničenje dokazov o vohunjenju, so ga fizično zvlekli iz avtomobila ter - v prisotnosti policistov - zavarovali območje. Da je bil postopek povsem zakonit, je enkrat pravosodje že presodilo. Posebna skupina tožilcev je zadevo zavrgla. Toda Smolnikar še naprej igra vlogo žrtve in je sam sprožil postopke, ki bodo doživeli epilog na sodišču. Pri tem se je za začetek razkrilo, da v svojih obtožbah ni govoril resnice. Kdor se spominja otročjih zgodbic o tem, kako naj bi g. Smolnikarja brutalno pretepli specialci z avtomati in v maskirnih uniformah, se je moral nasmejati, ko je televizija zavrtela posnetek aretacije, na kateri se jasno vidi, da so aretacijo opravile osebe v civilnih oblekah in da je bila na prizorišču prisotna tudi policija. Dovolj je opazovati poročanje nekaterih osrednjih medijev, pa postane očitno, da je ugotavljanje morebitne krivde na sodišču za del uredništev zgolj odvečno izgubljanje časa, saj je "vse jasno". Proces, ki poteka, je zato brez dvoma političen in pripadnikom stare nomenklature se ob oživljanju nedemokratičnih ritualov bržkone kar orosi oko. Z medijskim javnim linčem se - kot nekoč - sodi opoziciji (z Janezom Janšo na čelu) kot sodobnemu "notranjemu sovražniku". Kot bi nekdo uro zavrtel za petdeset let nazaj. Ča sopisi so že polni namigovanj, da je šlo za nezakonit poseg "paravojske" proti "nedolžnemu civilistu ". Če bi še na ulice napeljali zvočnike in preko njih razširjali gesla proti "notranjemu sovražniku", bi bilo vzdušje povojnih procesov popolno. Objektivno sojenje? Zagovorniki formalno obtoženih so že zahtevali izločitev sodnika Šinkovca, katerega žena - bolj znana kot Špela Furlan - je predstavnica za tisk pri predsedniku države. Oživljanje rituala političnega procesa priča o tem, da Slovenija ni demokratična država. Javna glasila - kot v uvodni anekdoti - že skoraj desetletje ponavljajo, da je šlo pri aretaciji Smolnikarja za nezakonit poseg. In stokrat ponovljena laž rada postane "resnica". Opozicijo se hoče s tem potisniti v kot, hkrati pa diskreditirati tudi vse tiste pravnike, ki so svoje delo opravljali strokovno in pošteno. Bistveni cilj te gonje je namreč očitno tudi poskus diskreditacije ge. Barbare Brezigar kot kandidatke za predsednico države. Ker je izjemna osebnost, se njene morebitne kandidature očitno panično bojijo. Zato se je prav v dneh boja proti nasilju proti ženskam začel medijski Unč proti ge. Brezigar. In pripadniki istih političnih sil, ki to počnejo, prav te dni vehementno podpisujejo predlog spremembe ustave, po kateri naj bi kar z zakonom predpisali večjo udeležbo žensk v politiki... Proračun 2002 sprejet Državni zbor je začel sprejemati proračuna za leto 2002 in 2003, prvič za dve leti. Vlada ju hvali, opozicija pa trdi, da sta nerealna, da so napovedi pretirane in da uvaja vlada preveč novih davkov. Ljubljana - V torek se je začela izredna seja državnega zbora, na kateri sprejemajo poslanci proračuna za leto 2002 in 2003 ter nekatere druge zakone, vezane na proračuna. Državni zbor je v sredo sprejel proračun za leto 2002, včeraj pa so poslanci sprejemali še posebni del proračuna. Sedaj prihaja na vrsto sprejemanje proračuna za leto 2003. Naš parlament prvič sprejema proračuna za dve leti. Proračun je predstavljal in zagovarjal minister za finance Anton Rop, ki je ob predlogih za bistvene spremembe proračuna zapretil, da proračuna sploh ne bo predlagal v sprejem. V proračunu za prihodnje leto je predvidenih za 1348 milijard odhodkov in za 1223 milijard prihodkov, primanjkljaj pa naj ne bi bil zaskrbljujoč, čeprav bi lahko dosegel tudi 150 milijard tolarjev. Pred sprejemom proračuna so sprejeli poslanci nekatere zakone, ki bodo državi zagotovili več denarja. Tako so povečali trošarine na alkoholne pijače in tobak, ki naj bi v prihodnjih dveh letih zagotovile dodatne 3 milijarde tolarjev. Delodajalcem so za četrtino odstotka povišali prispevek za zdravstveno zavarovanje, hkrati pa so spremenili zakon o davku na plače. Ta neobdavčeni del dviguje na 130.000 tolarjev bruto. Poslanci so spremenili tudi zakon o zdravstvenem varstvu. Pogrebnine in posmrtnine bodo odslej nižje in bodo odvisne od višine plač. Državni zbor bo dobil več od davkov, ki so najpomembnejši vir proračuna. Vlada predla- Vsako naročnico oziroma vsakega naročnika Gorenjskega glasa, ki kadarkoli letos PRIDOBI NOVEGA naročnika, TAKOJ nagradimo. Zadoščalo bo, da izrežete ta obrazec in na njem obkrožite Vašo izbrano nagrado, ki Vam pripada za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku. Izberite si: ali eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 2002; ali celodnevni GLASOV IZLET z ekskluzivnim programom in medijskim pokroviteljstvom Gorenjskega glasa, po Vaši izbiri, za eno osebo, kadarkoli do vključno 31. januarja 2003. leta; ali: dva reklamna artikla Gorenjskega glasa + eno luksuzno knjigo iz naše založbe. Novega naročnika sem pridobil(-a): Moj naslov: Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od ponujenih treh možnosti/: ali: A/ GLASOV IZLET po izbiri do 31. januuarja 2003, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani celodnevni izlet organizatorju ne plačam nobenih prispevkov k stroškom ali: B/ naročnino za_trimesečje 2002 in dobim svoj časopis tri mesece brezplačno ali: C/ dva reklamna artikla Gorenjskega glasa Izjava za novo naročnico oz. novega naročnika: GLAS" Naročniška akcija 2003 Kaj pa za novo naročnico oz. za novega naročnika? V "Naročniško akcijo 2003" sodi: vsakemu novemu naročniku bo poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas z vsemi rednimi prilogami BREZPLAČNO tri mesece po prejemu tega naročila. In zgolj v NAROČNIŠKIH IZVODIH Gorenjskega glasa je priloga GREGOR REDNO vsak zadnji torek v mesecu. Vsem novim naročnicam in novim naročnikom, ki se boste SAMI naročili v "Akciji 2003", pa bomo prav tako namenili nagradni GLASOV izlet po izbiri, kadarkoli do 31. januarja 2003. NAROČAM (MM§: Ime in priimek: —.— (GLAS za najmanj eno leto Naslov: Podpis: Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšujem naročnino vsaj do 31. decembra 2002; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen oz. je prekinil naročniško razmerje za dlje kot 36 mesecev. V primeru, da se ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz "Akcije 2003" ne veljajo. Izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. Takoj po prejemu izpolnjene naročilnice bo Pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa. Če Vam zmanjkuje časa za izpolnjevanje te naročilnice: pokličite naročniško službo Gorenjskega glasa, telefon 04/ 201-42-00 in naročite edini gorenjski časopis, ki je vsak zadnji torek v mesecu še obsežnejši s prilogo GREGOR. ga že za prihodnje leto dvig obeh stopenj davka na dodano vrednost, s katerima bi dodatno zbrali 24 milijard tolarjev. Nižja stopnja davka na dodano vrednost naj bi se z 8 odstotkov zvišala na 8,5 odstotka, višja stopnja pa z 19 na 20 odstotkov. Vlada in poslanci vladajoče koalicije so hvalili proračun in poudar- jali, da gre več denarja za šolstvo, znanost, raziskovanje, šport, kmetijstvo, promet, obrambo in zdravstvo. Tako naj bi prihodnje leto začeli graditi Pediatrično kliniko, leta 2004 pa naj bi bila končana prva faza gradnje Onkološkega instituta. Država bo varčevala in v svoji upravi ne bo dodatno zaposlovala, varčna pa bo tudi pri materialnih stroških. Opozicija s kritikami ni bila prizanesljiva, vendar sprejetja predlaganega proračuna ni mogla preprečiti. Vladi je očitala, da načrtuje nerealno in da je tudi napoved o 3,6-odstotni gospodarski rasti pretirana. Izhodišča so slaba, položaj pa je podoben krizi, ki se je pojavljala v bivši državi. Zmago Jelinčič Plemeniti pa je vladi očital, da bo proračunski primanjkljaj polnila s prodajo tistega, kar je še dobro in vredno v državi, tujcem. Za obrambo dodatnih 64 milijard V proračunu za leto 2002 je za obrambo namenjenih dobrih 66 milijard tolarjev ali 1,6 odstotka bruto družbenega proizvoda. To ne zadostuje za potrebno modernizacijo in reorganizacijo obrambnega sistema, ki ju moramo izpeljati ne glede, ali bomo povabljeni v Nato ali ne. Zato je državni zbor sprejel zakon o zagotavljanju sredstev za razvojne programe obrambnih sil, ki bo veljal do leta 2007. Sedanjemu se je veljavnost iztekla. Po sedaj sprejetem zakonu bomo predvidoma do leta 2007 zbrali 64 milijard tolarjev. • Jože Košnjek Na južni meji 52 prehodov Sedaj jih je 36, po novem pa jih bo vključno s prehodi za maloobmejni promet 52. Zgrajeni bodo do leta 2004, gradnja pa bo stala skoraj 18,4 milijarde tolarjev. Ljubljana - Gre za sočasno reševanje treh problemov: za vzpostavljanje schengenskega režima na meji s Hrvaško po načrtovanem sprejemu Slovenije v Evropsko unijo, kamor sodita tudi mejna prehoda v Luki Koper in na letališču Brnik, za uresničitev sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju ter o sprejemanju sporazuma o meji med Slovenijo in Hrvaško. Pri tem je posebej pomembno, da mora Slovenija izvajati sporazum s Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju še pred sprejemom v Evropsko unijo, ker bi ga sicer morale potrjevati vse članice Evropske unije in bi bil postopek zelo zapleten. Maloobmejni sporazum s Hrvaško predvideva postavitev 27 maloobmejnih prehodov, od katerih jih bo treba 24 urediti do leta 2003. Razen tega je na meji med Slovenijo in Hrvaško še 244 prehodov po kolovozih, gozdnih cestah in brveh. Poseben problem so mednarodni mejni prehodi na osnovi schengenskega sporazuma, ki morajo biti večinoma urejeni do sredine leta 2003. Kot je povedal minister za evropske zadeve Igor Bavčar, borno po sprejemu v Evropsko unijo predvidoma konec leta 2003 ali v začetku leta 2004 že leta 2005 po zahtevnih preverjanjih v Bruslju opustili sedanje z Italijo in Avstrijo ter pred-dvidoma tudi z Madžarsko, ker naj bi bila ta sočasno z nami sprejeta v Evropsko unijo in prenesli celotno kontrolo na južno mejo. Ker časa ni na pretek, predlaga vlada državnemu zboru sprejem zakona o ureditvi določenih vprašanj na mejnih prehodih (naslov je daljši - op.p.), ki bo pospešil in poenostavil postopke gradnje na južni meji, vendar ne na škodo prizadetih ljudi, tudi glede odškodnin. Slovenija se je odločila za ceneno gradnjo in za montažne objekte, ki ne bodo trajni, ampak jih bo mogoče po vstopu Hrvaške v Unijo in prestavitvi meje Evropske unije južneje, odstraniti ali preurediti. Slovenija je predlagala Hrvaški gradnjo skupnih objektov, kjer je to mogoče. Stroški urejevanja južne meje in nadzora nad njo (tudi tako imenovanega "zelenega" dela) so bili Urejanje Škofje Loke Škofja Loka - Svetniška skupina LDS Škofja Loka je v ponedeljek popoldne pripravila zanimivo obliko izobraževanja članic in članov občinskega sveta na temo "Upravljanje s prostorom", na katerega so povabili vse svetnike občinskega sveta, ne glede na to, na kateri listi so bili izvoljeni. Žal vabilo ni naletelo na posebno velik odmev, saj je bil odziv pri svetnikih iz drugih strank precej skromen, omenimo pa, da se je izobraževanja udeležil podžupan, predsednik odbora občinskega sveta za urejanje prostora, varstvo okolja in prenovo Stane Rupnik. V prvem delu so udeleženci prisluhnili predavanju direktorice Urada RS za prostorsko planiranje Valentini Lavrenčič o tem, kaj je potrebno vedeti o vlogi lokalne skupnosti pri prostorskem odločanju, v drugem delu pa so v obliki klasične delavnice obravnavali enega najaktualnejših prostorskih vprašanj Škofje Loke: urejevanje prostora nekdanje vojašnice. De- lali so v dveh skupinah, pri čemer je prva, pod vodstvom Vlada Vastla, skušala odgovoriti na vprašanje, katere vsebine sodijo na ta izredno pomemben in občutljiv del Škotje Loke, druga pa, pod vodstvom Igorja Martinška, odgovoriti na vprašanje, kako se ustrezno organizirati in pripraviti na uresničevanje takšnega prostorskega projekta. Na zaključni skupni razpravi, ki jo je vodil poslanec državnega zbora Blaž Kavčič so na to povzeli ugotovitve obeh skupin. Pri tem smo slišali opozorili, da ta izjemna lokacija zahteva resnično celovito in sistemsko načrtovanje in rešitev, da bi moral biti o viziji in vsebini dosežen političen konsenz in da je pogoj za uspeh plodno sodelovanje občine, pravne enote in države. Čimprej bi morala občina urediti (prevzeti) lastništvo zemljišč, oblikovati bi bilo potrebno skupino strokovnjakov, ki bi predstavljala "mestnega arhitekta". • Štefan Žargi znižani s 34 na 18,4 milijarde tolarjev. Projekt, pri katerem je Evropska unija doslej pomagala z 9 milijoni evrov, je finančno pokrit s 13 milijardami iz proračunov do leta 2004, s pomočjo Evropske unije (za letos in prihodnje leto je obljubljena poldruga milijarda tolarjev) in morebitnim sofinanciranjem Hrvaške skupnih objektov na meji. Na naše vprašanje, kaj bo s sedanjimi objekti ob italijanski in avstrijski meji, ki naj bi bili leta 2005 opuščeni, pa so predstavniki vlade odgovorili, da bo to problematiko reševal poseben projekt, ki nastaja v okviru ministrstva za gospodarstvo. • Jože Košnjek Slovo potnih listov Ljubljana - Letošnjega marca je Republika Slovenija na osnovi Zakona o potnih listinah, ki je začel veljati 5. avgusta leta 2000, začela izdajati nove potne liste. Sedanji, modri, bodo veljali še do 5. avgusta prihodnje leto, potem pa 1 njimi ne bo več mogoče potovati. Ministrstvo za notranje zadeve priporoča državljankam in državljanom pravočasno zamenjavo potnih listov. Pred iztekom roka za menjavo je pričakovan velik naval saj je imelo v začetku novembra stari potni list še nad 1,4 milijona državljanov Republike Slovenije-Zaradi gneče se bo povečal čas čakanja na novi potni list, zato pravočasna zamenjava ne bo odveč. M1" nistrstvo tudi sporoča, da večina držav zahteva pri vstopu potni list in ne osebno izkaznico. • J.K. Poti k svobodi Železniki - Občinski odbor Združenja borcev in udeležencev NOB Selške doline vabi ob praznovanju 60-letnice ustanovitve Or, 60-letnice dražgoške bitke in Izletnice samostojne Slovenije v soboto, 1. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu Železniki na predstavitev videokasete Selška d0,J" 1941 - 1945 Trnjeva pot k svobodi. Slavnostni govornik bo predsednik Zveze združenj borcev » udeležencev NOB Slovenije Iva" Dolničar, v kulturnem Pr°gra£lr pa bo nastopil Mešani pevski zdo Domel iz Železnikov. • »• *• ••••••• AKTUALNO / info@g-glas.si Srce s Poljšice Lani, 4. decembra, se je od svoje ljubljene Poljšice poslovil moj stanovski kolega Niko Košir. Kot mlada prevajalka iz španske in južnoameriške književnosti sem ga občudovala in velikokrat jemala v roke njegove sijajne prevode. Potem ko sem bila v blejski knjigarni njegova radovedna "izpra-ševalka" o tem, kaj mu pomeni veliki Vrbljan, o njegovem delu in življenju je napisal monografijo France Prešeren, sva postala pri-jatelja. Darovala sva si knjige, on meni svoje izvirnike pa tudi prevode in pridelke z domačega vrta, jaz njemu prevode in kakšen lastnoročno izdelan okrasek za praznike... Ker njegov "France Prešeren" sodi na pravo knjižno polico slehernega slovenskega doma, sem sklenila, da v izbranih odlomkih iz njegovih del vsaj na kratko osvetlim žlahtnino človeka, pisatelja in prevajalca za vse tiste, ki ga nemara premalo poznajo. italijanske republike. Svečanost je bila v hotelu Lev... 24. december ...Po kratkotrajnem jutranjem snegu sončen dan, da je ves sneg pobralo žc dopoldne. Zdaj jadramo v sveti večer, jaz že v svoj še-stinšestdeseti, pa bi ob njem, na katerega mnogi menda vedno mislijo z rahlo otožnostjo, če ne celo s tiho srečo, težko rekel kaj dobrega. Še najlepši je bil morda tisti 1943, ko sem kot partizan na komisarjevo povelje moral iti pet k pblnočnici v Podgradu pod Gorjanci. Lep morda zaradi grotesknega neskladja med svetonočnim oznanenjem in srhljivo stvarnostjo vojne. O mraku sem pokadil vse hišo Z brinjem, oljko in rožmarinom na žerjavici; po stari navadi, samo brez molitve. Mama je to naredila od sile slovesno, posebno doma, ko smo šli s kadilom in blagoslovljeno vodo še v hlev. V božičnih običajih je vendarle nekaj prisrčnega. In še enega se držim, bolj v materin spomin kot zavoljo česa drugega, čeprav mi je njegova simbolika, če jo seveda prav razumem, strašno všeč: običaja namreč, da pustim celo noč goreti Niko Košir, kot smo ga poznali 1982: 13. do 15. maj Plodna je, bi dejal, samo samota, v tej samoti pa kdaj pogovor s človekom, ki ga imaš resnično rad ali ki ga globoko ceniš, ker je v njem kaj takega, iz česar tudi sam kaj Pripridiš. 1984: 10. december Občudujem ljudi, ki pišejo DNEVNIKE IZ DNEVA V DAN. Nekaj volje za to je vsekakor tre-ali pa delo po ustaljenem redu, Pa tudi v ustaljenih razmerah. Za svoje bi komaj mogel reči, da so take, čeprav videz kaže drugače. Vprašanje pa je, ali res lahko dan za dnem zapisujejo spomina vredne dogodke, razen če niso, ali se ne naredijo protagonisti vse pomembnejših dejanj, ki se ne primerijo le njim, temveč ožji ali celo Širši okolici... Pa tudi ti, kadar pišejo predvsem o sebi, se ne morejo ogniti moreče monotonosti. Saj je bistvenega v življenju slehernega človeka tako malo. Večina je le dim in pepel, ničevost nad ničevostmi. Po dolgih mesecih se spet vračam k dnevniku; kdo ve, za koliko časa... Medtem sem konec novembra dočakal petinšestdeset let. Vsaj tretjina njih ni bila Posebno lepa. Zdaj se mi zdi, daje Prišel čas, ko moram začeti pospravljati miznico. 15. december Počasi se privajam na bolezen, ki postaja nekakšna moja stalna spremljevalka. Zaradi nje se spreminja tudi moj odnos do marsičesa. Kako malo stvari ohrani svojo yeljavo spričo zavesti o tem, da bo treba povezati culo in se odpraviti. f*a premišljaš: prej bi šel tja in tja, Predvsem v kraje, kjer si kdaj kaj lepega doživel. Obujat spomine? Jemat slovo? 23. december —Zdaj moram malo obdelati no-v'ce, ki so se nabrale v teh dneh. V ponedeljek, 17. decembra, zvečer sem uradno postal blagorodje, v°stra signoria, kot komendnik je nagrade najbrž nikoli ne dobil. To ni tisto pravo: pomcmhna bi bila splošna klima primernih odnosov do kulture; na tem področju pa je vse tako slabo, da bog pomagaj. Morda je dobro v toliko, da koga pripravi do ponovnega branja Pesnikovih poezij. Vsaj mene je. In tako vnovič odkrivam povsem neznane strani te poezije. Kjer je Prešeren popoln, je silen, kjer tragičen, pretresljiv, da bi ne mogel biti bolj. Ena, /. občutkom prebrana pesem zaleže več kot vse napihovanje in devetkanje in razkazovanje ob njegovem prazniku. Danes je puščobno in megleno, po poteh pa sam led. "Noben nam žar'k v življenja noč ne sveti" bi nemara rekel Pesnik. 1986: 5. november Snoči, ko sem prišel i/. Ljubljane, me je čakala doma Antologija španske poezije XX. stoletja in Pavčkovo pismo, češ da mi pošilja prvi izvod, ki je izšel. Eppur si muove. Toda ne vem zakaj, ali sem se res tako spremenil, zdaj knjige, v kateri je nad da v tisoč mojih verzov, nisem bil kdove kako vesel. Šele danes, že po razmisleku in ko sem jo ponovno prelistal, čutim malo več zadovoljstva. Zdaj lahko samo še čakam, kaj bo tokrat naredila naša poni-glava kritika, ki JUNAŠKE PESMI O CIDU vobče ni hotela opaziti. A kaj bi se razburjal zaradi tega. Navigare necesse! Kaže, da niti v K), številki letošnje Sodobnosti ni mojega spominskega članka o Kataloncu. J.V. Foixu in prevoda njegovih dveh pesmi, ki ju je napisal v Trstu in Ljubljani. ESEJEV. Knjige sem vesel, čeprav je na prvi pogled tudi preten-ka. Mogoče bi bilo le dobro, ko bi vključil še esej LA SOLEDAD. Vendar pa moramo nekaj pustiti zanamcem in kritikom. 11. maj Končno vendar nekaj veselega. Dobil sem dolžnostne izvode tretjega ponatisa svojega prevoda Cervantesovega DON KIHOTA. Ta meni za Prešernom najdražja knjiga, za katere prevod sem 1974 dobil Sovretovo nagrado, je zdaj med Slovenci v 21.500 izvodih. V urah sprijaznjenosti z usodo me navdaja občutek, da sem s tem prevodom naredil nekaj trajnejšega za Slovence. 1989: 2. januar Že petič zapored sem silvcstro-val pri Aciju v Domžalah. Dobra večerja ob Mozartovih klavirskih koncertih. 10. februar Danes mineva stoštirideset let od dne, ko so 10. februarja okoli desetih dopoldne v Kranju pokopali Franceta Prešerna. Tako je legel v grob doslej največji Slovenec, s čudovitim pesniškim darom obdarovani pesnik, ki je zanj ljudstvo, sredi katerega je živel, poskrbelo, da mu je bilo življenje kar se da grenko. In čemu potem vsa narodna straža, in klobuk in sablja na krsti in sedem duhovnikov? Ti seveda zato, ker niso mogli skrivati, da se je ta "freigeist" spravil z bogom... 16. februar Snoči, po vrnitvi iz Ljubljane, me je čakalo pismo, v katerem mi urednik Borca Janez Mušič sporo- Fotografija izpred 20 let: Niko Košir in prijatelj, pianist Aci Bertoncelj s hčerjo Tino v naročju. luč, prej v kuhinji, zdaj v veži, domaje gorela v 'hiši'. Po mojem zato, da bi Marija in Jožef videla, kje učaka gostoljubna hiša in dobri ljudje... 1985: 10. februar Preboleli smo Prešernov dan in njegove "nagrade". Kje so časi, ko me je to še zanimalo. Saj nagrado včasih celo dobi kdo, ki jo zasluži, a vse druge orgije okoli ubogega, nič krivega pesnika, ki bi svo- Beseda o Niku Koširju klop pred hišo na Poljšici št.1 pri Gorjah je samotna. Nič več ne Poseda tam in si odpočiva od kmečkih opravil, obdan s krono 9°ra, Karavank in Julijcev, Niko Košir, prevajalec, literarni Zgodovinar in pisatelj. Bila je pozna jesen 1919, natančneje 29. november, ko se je rodil fantič, ki je v zrelih letih namenil večnim Policam naše književnosti veliko žlahtnine kot prevajalec in pisatelj. 1^43 je na ljubljanski univerzi diplomiral iz romanistike, bil v letih 1945-52 zunanjepolitični urednik Slovenskega poročevalca, od 1952-55 profesor v Stični, nato pa dvajset let, do 1975, predaval 'talijansko književnost na romanskem oddelku filozofske fakultete. Bil Je med prvimi, ki so prevajali iz španščine in nam odkril velika dela španske književnosti, ki so jih napisali Blasco Ibanez, Juan Ramon Jimenez, Miguel de Unamuno in Cervantes. Prepesnil je Junaško pesem o Cidu, za katero je leta 1988 prejel nagrado Prešernovega sklada, uredil in prevedel izbore španske in katalonske poezije. Prevajal pa je tudi iz francoske in italijanske književnosti. Z monografijo France Prešeren je bralcem v •zbranem, a preprostem jeziku približal veličino dela in tragiko 2'vljenja našega največjega pesnika. Umrl je 4. decembra 2000. 29. november Oseminšestdeset let mojega potovanja skozi življenje... Če bi delal bilanco, bi morebiti zapisal, da sem nekaj vendarle naredil. Ne vem pa, zakaj se mi zdi to pomembno. Potem, ko se povrnem v večni nič. Nespametno samoljub-je? Ves dan čisto sam. Nikogar od nikoder. Sicer sem samote navajen in se dejansko le v njej dobro počutim, a na takšen dan bi si vendarle želel koga, morda enega od dveh, treh ljudi, ki jih še cenim, ob sebi. 1988: 1. februar Zdaj že lahko odštevam dneve do podelitve nagrade Prešernovega sklada, zdaj, ko je vse moje delo že za mano, v nedeljo, 7. februarja, zvečer. Kako vesel bom, ko bo ta kelih mimo. Za take reči nisem narejen. Denarnemu delu nagrade se bom odpovedal v korist obnove Čopove hiše, pa bi se tudi časti, a bi s tem po krivici prizadel dobre ljudi, ki so si že nekaj let prizadevali, da bi to nagrado dobil. i 8. april Zjutraj sem šel v gorje in mak) uredil mamin grob in prižgal svečo na njem. Poštar mi je končno le prinese dolžnostne izvode Unamunovih ča, da so mi za knjigo MOJIH ŠESTSTOŠESTNAJST PARTIZANSKIH DNI prisodili Kajuho-vo nagrado. Bogvc, kdo ima zasluge za to? Ali pa se vsebina po svoje ujema s sedaj modernim vsakršnim "sestopanjem"? Na realna tla namreč postavlja naš "herojski" čas, ki je dejansko bil herojski, le da so kasneje hoteli narediti iz njega nekaj nadčloveškega, včasih celo nečloveškega. Sicer pa bom morda zvedel v torek, 21. V obrazložitvi na podelitvi te nagrade. 13. april ...Stiškemu opatu sem za njegov muzej cerkvene umetnosti poslal 1.000.000 N din. Denar mi še zmeraj preostaja, opat Nadrah pa ga še dolgo ne bo imel dovolj, če bo hotel urediti ta veliki umetnost- ni spomenik in muzej cerkvene umetnosti v njem. Vrh tega ima še toliko manire, da se mi za poslani denar zmeraj zahvali. Za 200 starih milijonov Kajuhove nagrade, ki sem jo dal za bolnišnico Franjo, mi nihče ni rekel niti v uh me piš, prav tako brezniški župnik ne za 25 milijonov, namenjenih popravilu cerkve v Vrbi. Škoda. Ko bi bil to naredil, bi mu bil z veseljem v kratkem poslal še dvakrat toliko. Na hvaležnost se požvižgam inje nikoli od nikogar ne pričakujem, a pomanjkanja osnovne olike ne prenesem. 24. april Snoči sem skoraj po enajstih letih vzel v roke svojo drugo knjigo TEMNE LISE. Bil sem skoraj malo presenečen. Moje takratno pisanje se mi ni zdelo preslabo. Seveda je nekaj osebne prizadetosti pri branju še ostalo. 1990: 22. april Danes drugi dan volitev. Volit nisem šel, prav tako ne pred štirinajstimi dnevi. Le komu naj dam glas, ko tako rekoč nikogar ne poznam, razen predsedniških kandidatov. Čeprav ne odrekam zaslug mlajši generaciji komunistov, jih voliti vendarle ne morem; preveč grdobij so mi naredili njihovi starejši somišljeniki. Naj volim DEMOS? V njem se gneto prav čudni ptiči, ki ne bodo nič boljši, pa še preveč vneto pljuvajo po vsem, kar je bilo zadnja desetletja, čeprav so se mnogi kar lepo okoriščali, ubogljivo služili oblastnikom in prizadevno ovajali in preganjali drugače misleče. 27. maj ...V torek bo v Ljubljani tiskovna konferenca ob izidi Machiavellije-ve knjige POLITIKA IN MORALA. V sredo pot v Kranj, kjer naj bi ugotovil, kako se prodaja PREŠEREN, v četrtek z istim namenom v Vrbo. 2. november Včeraj proti večeru je zapadel sneg. Toliko, da je malo pobelil zemljo in shladil ozračje. Noč je bila morasta, z eno od mojih travmatičnih sanj. Ena: pisanje matematične naloge, druga: NOB; boji s sovražniki na čistini, ko zaman iščem kritje; tretja: predavanje na univerzi, brez zapisov, ko niti malo ne vem, kaj naj predavam. Snoči sem sanjal to zadnje, kot že nekajkrat, le da so tokrat posegali vmes še študentje s svojimi zafr-kancijami in sramotitvami, to je bilo prvič. 1991: 28. junij Drugi dan vojne. Proti večeru gre. Zunaj nevihta, na jugovzhodnem nebu pa tri mavrice, ali pravilneje, tretja samo ob vrhu loka, ki se je pel od Završnice do Bohinjske Bele. Česa podobnega še v življenju nisem videl. Ko bi bil praznoveren, bi ugibal, katero nesrečo to pomeni. Ali se bo brutalna vojna proti Sloveniji nadaljevala? ... Naš narod ne sme nikoli pozabiti na to zločinsko agresijo. Ljubiti prijatelje in sovražiti sovražnike, to je že od nekdaj moje geslo. Vem, da je v nasprotju z evangelijskim izročilom: Kadar te kdo udari na desno lice... Sam bi rajši preprosto rekel: Tedaj mahni žaljivca po gobcu, da si bo naslednjič vsaj dvakrat premislil, preden se te bo lotil. In mahni ga še drugič, da si bo boljše zapomnil. 1993: 11. marec Letošnji dnevnik začenjam razmeroma pozno, saj bo kmalu za nami že četrtina letošnjega leta. Razlogov za to je več. Prvi nema- TUS d.o.o Zg. Jezersko 139 Tel.: 04/25 72 575 041/355-896 050/629-073 RAZVOZ IN PRODAJA KURILNEGA OUA POSEBNA PONUDBA!! PREVOZ BREZPLAČEN ra ta, da se vedno teže pripravim k pisanju in da se mi zdi vedno manj reči zapisa vredno! Drugi razlog je v tem, da sem od začetka decembra do sedaj imel precej opraviti s prevodom knjige italijanskega umetnostnega zgodovinarja Fe-drica Zerija: DIETRO L'IMMA-GINE. Narodna galerija v Ljubljani je po vsej sili hotela, da Jelo opravim jaz. Ob prevajanju se nisem dolgočasil, ker je delo napisano nadvse zanimivo... 1994: 10. maj Srečanje PEN na Bledu bo med 24. in 27. majem. Tema je dobro i/brana: Jezik sovraštva in jezik strpnosti. 23. maj Včeraj obisk Toneta Pavčka in žene. Tone je obljubil, da bo napisal uvodni esej v mojo novo knjigo... 19. december Nekaj pošte. Predvsem dr. Paternuja IRANCE PREŠEREN, s posvetilom. Pri priči sem se lotil branja. Novo zame je bilo predvsem tisto, kar profesor piše o vplivu bratov Schleglov na Prešernovo literarno ustvarjanje. Do izraza spet prihaja Paternujcva izjemna sposobnost /a analitične razčlenitve. 24. december Med pregledovanjem papirjev mi je prišel pod roko zapis o Josipu Vidmarju. Ko sem ga po dolgem času prebral, se mi je zdel kar sprejemljiv. Mogoče bo za eno od jesenskih številk SODOBNOSTI v letu 1995, ko bo Vidmarjeva stoletnica rojstva. 29. december Sončen, skoraj topel zimski dan. Med poŠto pakelič. v katerem mi je Radojka Vrančič poslala nekaj doirui spečenih sladkarij. Kako staromodno, a vendar prisrčno. Na veliko slovesnost, posvečeno 200-letnici rojstva Franceta Prešerna, ki je bila 3. decembra lani v Vrbi, ni mogel več priti, čeprav si je srčno želel. • Alenka Bole Vrabec AORIA SALON KERAMIKE KRANJ: Zlato polje 3k, tel. 04/202 40 13 Alltmex int., d.o.o , Riharjeva ul. 2. Ljubljana GLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Uredništvo novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marko Valjavec / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, tele-fax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure / Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 210 SIT (13 HRK za prodajo na Hrvaškem). GORENJSKI GLAS • 4. STRAN IZ GORENJSKIH OBČIN / info@g-glas si Petek, 30. novembra 2001 V letu 2003 naj bi Gorenjska dobila varno hišo Gorenjski župani Občina Žirovnica praznuje Žirovnica - Občina Žirovnica 3. decembra, na rojstni dan velikega pesnika dr. Franceta Prešerna, praznuje svoj občinski praznik. Ob tej priložnosti bodo na slavnostni seji prvič podelili občinska priznanja in nagrade: plaketo občine bosta dobila Marijan Jemec iz Zabreznice in Jožef Jakob Klun z Breznicc, nagrado pa Roman Urek z Brega in Janez Mulej z Rodin. Svečana seja ob občinskem prazniku in podelitev priznanj bo v soboto, 1. decembra, ob 18.30 uri v kulturni dvorani na Breznici. Na svečanost vabijo občane žirovniške občin • DA so za varno hiso Pet gorenjskih Centrov za socialno delo: Kranj, Jesenice, Radovljica, Škofja Loka in Tržič je že ali še bo posredovalo županom sedemnajstih gorenjskih občin prošnjo, naj se v proračunih občin zagotovijo sredstva za varno hišo. Vsi župani so že obljubili pomoč in tako bo Gorenjska leta 2003 dobila varno hišo. Jesenice - V torek dopoldne je bila na Jesenicah tiskovna konferenca, na kateri so direktorji petih gorenjskih Centrov za socialno delo predstavili strokovne podlage /a organiziranje varne hiše na Gorenjskem, ki je edina regija v Sloveniji, ki varne hiše - ali podobne ustanove - še nima. Ustanovitev varne hiše bi bila v veliko pomoč vsem prizadetim in tudi strokovnim delavcem na centrih za socialno delo. Centri so že ali pa še bodo posredovali županom 17 gorenjskih občinam potrebo po organiziranju varne hiše in večina županov ali občinskih svetov seje že izrekla ali se bo še za materialno pomoč. Akcija se bo skupaj z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve nadaljevala tako, da bodo v proračunih občin v naslednjem letu in v letu 2003 zagotovili sredstva za organiziranje varne hiše. Ključ razdelitve sredstev bo potekal po številu prebivalstva. Po priporočilih odbora Evropskega sveta za pravice žensk naj bi zagotovili eno mesto v varni hiši na 10 tisoč prebivalcev, kar za Gorenjsko pomeni 20 ležišč. V letih 1999 in 2000 je bilo po podatkih Centrov za socialno delo na Gorenjskem 155 žrtev nasilja v družini, v več kot polovici primerov je o nasilju spregovorila žrtev, veliko primerov nasilja - 20 odstotkov - pa na Centrih za socialno delo ugotovijo ob obravnavah posameznih primerov. Žrtve so največkrat žene ali partnerke, povzročitelj pa partner oziroma mož. Centri so lahko nudili le svetovanje in materialno pomoč in drugače pomagali z nasveti ali napotitvami v ustrezne ustanove. V Radovljici so se srečali s petimi primeri nasilja v družini, v Kranju imajo letno sedem do osem primerov, v Škofji Loki tri, v Tržiču v preteklih letih tudi tri. Centri najhujše primere napotijo v eno izmed varnih hiš v Sloveniji ali v materinski dom. V radovljiški občini so imeli še posebej težke razmere v enem primeru, ko je bila mati s šoloobveznim otrokom na varnem, a jo je mož našel in pripeljal nazaj, tako da so morali spet ukrepati. Objekt za bivanje bi moral omogočiti normalno bivanje za sedem žensk in 14 otrok, varno zatočišče za ženske in otroke pa mora biti javnosti neznano in v strnjenem urbanem naselju. Ko so na tiskovni konferenci govorili o žrtvah nasilja nad ženskami in tudi otroki - kajti če so ob nasilju prisotni otroci, so tudi žrtve - je državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Alenka Kovšca med drugim dejala, da je pri ministrstvu ustanovljen svet za problematiko nasilja nad ženskami. "V Sloveniji." je dejala, "je problematika velika, a še premalo raziskana. Porast nasilja je nepopisan list, kajti statistika se sistemsko ne vodi in ne beleži, kako je bilo prej in zato ni prave podlage za ugotavljanje trendov pora- sta. V Evropi je to drugače urejeno, saj so statistike z vsemi ustanovami, ki spremljajo nasilje v družini, usklajene in jih tudi vodijo že dalj časa. V Sloveniji pa zaostajamo pri analizi stanja, zakonodaji, obveščenosti, razen tega pa je v slovenski družbi še visoka toleranca do nasilja nad ženskami. Ženske so v hudih stiskah, saj morajo same dokazovati, da so žrtve. Pri nas statistika pravi, da je vsaka peta ženska žrtev nasilja, v Nemčiji nasilje doživlja 30 odstotkov žensk, na Finskem so ti odstotki še višji. Enako je pri spolnih napadih, ko naj bi bila v Kanadi žrtev spolnega nasilja celo vsaka četrta žerfska. Zahodna zakonodajo veliko bolj ščiti žrtev, policija ima večja pooblastila, saj nasilneža lahko odstrani, po naši zakonodaji pa ga lahko odstrani le za šest mesecev. Prav tako velja rdeči karton ali prepoved približanja družini, da se zaščiti žensko in otroka. Na zahodu je v problem vključena tudi stanovanjska zakonodaja, ki daje žrtvi možnost, da živi drugje." • Darinka Sedej V četrtek je župan občine Škofja Loka Igor Draksler sprejel 40-člansko delegacijo iz občin Srbije, ki je na štiridnevnem informativnem obisku v Sloveniji. Obisk je organiziral Slovenski inštitut za lokalno samoupravo kot projekt pomoči v okviru Pakta stabilnosti, kar plačuje Evropska unija, namen pa je bil seznaniti goste z izkušnjami slovenske lokalne samouprave. V Srbiji imajo namreč še stare občine in skupščinski sistem in pripravljajo se na reforme. Po dvournem pogovoru z županom so si člani delegacije ogledala Škofjo Loko in grad, zaključili pa so s kosilom v Kašči. • Š. Ž. Na svoje noge, toda postopoma Tudi občina Železniki se je odločila, da v okviru občinske uprave ustanovi režijski obrat. Župan je predstavil predlog proračuna. Železniki - Na sredini sejiobčinskegag sveta v Železnikih, so se, podobno kot pred tednom dni v sosednji občini Gorenja vas - Poljane, odločili oblikovati režijski obrat za vodenje in izvajanje javnih gospodarskih služb. Ker je bil predlog temeljito pripravljen in tudi že upoštevan v predstavljenem predlogu občinskega proračuna za prihodnje leto, so bili svetniki praktično soglasni za ustanovitev takega obrata. Občina Škofja Loka Glavni pokrovitelj prireditev 1. december / od 9.00 do 14.00 ure / Mestni trg - Škofja Loka MIKLAVŽEV SEJEM (Turistično društvo Škofja Loka) 5. december / ob 17.00 uri / Mestni trg - Škofja Loka PRIHOD MIKLAVŽA S SPREMSTVOM (Prosvetno društvo Škofja Loka "Sotočje") 19. december / od 17.00 do 22.30 ure / Mestni trg - Škofja Loka BOŽIČNI KONCERT (Občina Škofja Loka in Društvo prijateljev mladine Škofja Loka) - Novoletno voščilo Ločanom - Prihod Božička z jelensko vprego - Koncert Romane Krajnčan - Koncert ansambla California 21., 22. december / Mestni trg - Škofja Loka BOŽIČNI SEJEM (Turistično društvo Škofja Loka) 28. december / ob 17.00 uri /Mestni trg - Škofja Loka DEDEK MRAZ (Društvo prijateljev mladine Škofja Loka) - Prihod Dedka Mraza s spremstvom - Srečo v letu 2002 bodo zaželeli otroci Vrtca Škofja Loka/Kristalna dvorana - Predstava Pojoči kuhar / Kristalna dvorana 29. december / od 9.00 -14.00 ure / Mestni trg - Škofja Loka NOVOLETNI SEJEM (Turistično društvo Škofja Loka) ob 17.00 uri ob 17.30 uri M.»«,Qs.rednji točki sredine 26. redne seje občinskega sveta v Železnikih sta bili prav županova predstavitev predloga občinskega proračuna za prihodnje leto in sprememba odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, s katero naj bi v okviru te uprave ustanovili režijski obrat. Kot je že tradicija, so se župan in občinska uprava zelo temeljito pripravili na sejo, kar je pri tako zelo pomembnih točkah, kot sta omenjeni dve, tudi potrebno. Postopek priprave občinskega proračuna imajo na občini Železniki zelo natančno razdelan in predvideva 8 faz, za katere so že določeni tudi roki, urnik pa je pripravljen tako, da naj bi bil proračun sprejet do konca meseca januarja. Tri od teh osmih faz opravi občinski svet in prva je bila sredina predstavitev predloga brez razprave. Da je to zelo potrebno, se je kmalu pokazalo: predlog občinskega proračuna se zaradi stalni sprememb v zakonodaji in predpisih tako zelo spreminja, da kljub dobri volji pripravljavcev, da omogočijo čimbolj razvidne primerjave z lanskim in letošnjim letom, izgublja preglednost oz. primerljivost, po obsegu pa že skoraj prerašča razumne meje. Že samo podatek, da je bil predlog predstavljen na kar 124 straneh, je dovolj zgovoren in površen pregled bi tokrat lahko izrazito kazal na povsem drugačno (napačno) sliko, kot jo bralec dobi po temeljitem pregledu gradiva in njegovi razlagi. Uporabljene je bila nova, tako imenovana funkcionalna klasifikacija postavk proračuna, sliko dodobra spreminja predlagana ustanovitev režijskega obrata, prevzem Zdravstvenega doma v občinsko upravljanje, začetek gospodarjenja s športno dvorano, ki bo prihodnje leto dograjena, po novem so ukinjeni računi krajevnih skupnosti in celotne finance KS postajajo del občinskega pro- računa. Župan Mihael Prevc in njegova finančna svetovalka Cirila Tušek sta se morala dodobra potruditi, da sta iz vsega tega le pojasnila, kolikor je pač to mogoče, pravo sliko, še posebno ob dejstvu, da so velike investicije, kijih je v občini Železniki kar za 52 odstotkov, močno vplivajo na občinski proračun. To velja tudi za sredstva v celoti, saj že samo odsotnost sofinanciranja države, ki ga je bilo letos veliko, prihodnje leto pa naj praktično ne računajo, sliko spremeni. Vse povedano pa seveda ne pomeni, da o proračunu ne bo vročih debat in usklajevanj, zelo verjetno na področju cest, otroškega varstva, šolstva in drugih dejavnosti. K temu kaže dodati, da imajo v tej občini tudi postopke obravnave in usklajevanja proračuna temeljito izdelane in že preizkušene. Druga pomembna zadeva pa je bil predlog za ustanovitev občinskega režijskega obrata v okviru občinske uprave, pri čemer je bilo posebej poudarjeno, da se bodo tega lotili zelo postopoma. V spremembah odloka so namreč našteli skrb za vse javne službe, pa čeprav za nekatere skrbijo krajevne skupnosti same, za druge (npr.: ravnanje z odpadki) pa ima- jo sklenjeno koncesijsko pogodbo. Tudi v Železnikih so ustanovite režijskega obrata, podobno kot v Gorenji vasi - Poljanah, utemeljili s potrebo po ureditvi javnih služb, ki je pogoj za to, da lahko kandidirajo za državna sredstva; tak pristop je tudi pogoj za to, da bodo lahko obvezno takso na onesnaževanje voda uporabili za lastne investicije; lahko bodo poraču-navali davek na dodano vrednost: predvsem pa ocenjujejo, da bodo z zbiranjem najugodnejših ponudb pocenili upravljanje in vzdrževanje nekaterih komunalnih naprav. V občinski upravi naj bi za vse nove naloge zaposlili eno delavko za polovični delovni čas, pripravljen finančni načrt pa kaže na to, da naj bi s tako obliko organiziranosti prihranili v prihodnjem letu najmanj 25 milijonov tolarjev. Vsi ti argumenti so prepričali svetnike, da so predlog sprejeli praktično soglasno, v razpravi pa je bilo opozorjeno, da zamujajo 9 sprejemom odloka o oskrbi s pitno vodo in da kaže biti pozoren do dragocenega dela ter prispevka krajevnih skupnosti, ki se jih očitno z ukinjanjem računov skuša odpraviti. • Štefan Žarg« Vzidali so temeljni kamen za športno dvorano Potem ko so 1. oktobra začeli graditi športno dvorano, so ta teden še slovesno vzidali temeljni kamen zanjo. SALON ZA ZDRAVJE IN LEPOTO URŠKA Sorska cesta 29, Škofja Loka tel.: 04/515 48 90, GSM: 031/515-727 Salon Je pod strokovnim nadzorom med. sestre kozmet. Urške Derlink • popolna nega obraza in telesa z vrhunsko kozmetiko MATIS, BIODROGA, DR. MURAO, AYER.. • najnovejši uspešni anticelulitni programi: ultrazvok, elektrolipoliza, vakuum, aromaterapija, body vvrapping • medicinska pedikura, tudi za diabetike •terapevtska masaža in limfna drenaža telesa • refleksna masaža stopal • permanentni make up in tatoo • solarij, make up, depilacija, epiiacija, strokovi nasveti • umetni nohti Alessandro Šenčur • Župan občine Šenčur Franc Kern je na slovesnosti, ki so jo s pesmijo poživili domači pevski zbori in otroci iz šole, povedal, da je trajalo dve leti, preden je šolsko ministrstvo potrdilo njihovo investicijo. To pomeni, da bo država k naložbi primaknila petino. Za občino je to velika naložba, je dejal župan, ki verjame, da jo bodo s sodelovanjem zmogli. Gradnja večnamenske športne dvorane je prva faza večjega projekta, ki zajema tudi gradnjo prizidka k šoli, ki naj bo do leta 2003/2004 pripravljena za devet-letko. Dvorano že od 1. oktobra gradi gradbeno podjetje Gradbinec GIP, po pogodbi pa naj bi dela končal avgusta 2002. Ravnateljica šenčurske osnovne šole Majda Vehovec je ob slovesni položitvi temeljnega kamna dejala, da bodo otroci in učitelji z veseljem prekinili počitnice in takrat prišlo na slovesno otvoritev, saj dvorano že zelo težko čakajo. Direktor Gardbinca GIP Zmago Geršak je zatrdil, da se bodo držali pogodbenih rokov, da bodo dobro opravili svoje delo in da dvorana ne bo zadnja investicija, ki jo gradijo v občini Šenčur. Dvorana, ki jo je projektiral Franc Nadižar, bo na 2710 kvadratnih metrih površine reševala prostorske potrebe šole za pouk športne vzgoje, namenjena bo tudi rekreaciji in treningom domačih športnikov, športnim prireditvam, pa tudi zabavnim in multimcdial-nim dogodkom. Vrednost pogodbe za gradbeno obrtniška in instalacijska dela ter del zunanje ure- ditve znaša 381 milijonov tolarjev. Preden bo dvorana dokončno na-red, pa bo občina vložila 500 mili" jonov. Ob tem občina vlaga tudi v druge pomembne projekte, je povedala župan Franc Kern: letos je zgradila 4 kilometre dolg fekal-ni kanal Šenčur - Kranj in ga *e priključila na čistilno napravo v Kranju. Potekajo tudi rekonstruk-cijska dela na cesti v Srednji vasi. ki so že skoraj končana, pod cesto pa so prav tako položili cevi za glavni kanalizacijski kanal, prav tako pa poskrbeli za vso pripadajočo cestno infrastrukturo. • Danica Zavrl Žleblr, Foto: T. V- Šestdesetletnica Kokrške čete Šenčur - 10. decembra 1941 je bila v hiši sekretarja odbora OF Janeza Pipana Šenčurju ustanovljena Kokrška četa. V spomin na ta d°S£ dek pred 60 leti, na požig in žrtve Pipanove in Sušnikove družine L>_^ čina Šenčur, Krajevna skupnost Šenčur, Zveza borcev NOB Šenčur borci Kokrške čete in odreda prirejajo spominsko slovesnost. Sledn>_ bo v petek, 7. decembra, v Domu krajanov v Šenčurju. Govornikom, se bodo spomnili dogodkov z druge svetovne vojne, bo sledil kultur program s Kranjskim kvintetom, učenci OŠ Šenčur, dramskim igra^ cem Aleksandrom Valičem, harmonikarjem iz Vogelj Tonetom Buko nikom ter Marjanom Roblekom - Matevžem, ki bo obudil spomin tragedijo Pipanove in Sušnikove domačije in na svoj rojstni kraj. 4)^)4)^)4)4)4) MESTNA OBČINA KRANJ PRAZNUJE / info@g-glas si Zupan Mohor Bogataj Letos najdražja Jezerska cesta Kot se za praznik, ki ga Mestna občina Kranj slavi na Prešernov rojstni dan 3. decembra, spodobi, se je pogovor z županom Mohorjem Bogatajem sukal predvsem okrog letošnjih novosti pa tudi nekaterih načrtov za prihodnje leto. Katero letošnjo občinsko naložbo ocenjujete za najpomembnejšo? "Odločil bi se za Jezersko cesto, ki je z več kot 300 milijoni tolarjev vrednosti za občinsko blagajno velik zalogaj, hkrati pa je zelo pomembna za Kranjčane, zlasti domačine, ki so na širšo in varnejšo cesto s pločnikoma čakali ne- "Pajek" za odvoz moteče parkiranih avtomobilov, denimo, ki po novem križari tudi v mestnem jedru. Prve ocene? "Pajek je v mestnem jedru nujna "nadloga", saj smo po zapori ugotavljali, da številni vozniki ne ustavljajo na določenem mestu in presegajo časovne omejitve parkiranja. Nujno je, da mesto zadiha, tako naletel na sosedski odpor. Kako kaže trenutno? "Velike zahteve sosednjih stanovalcev so mi nerazumljive in nelogične, prav tako dolgotrajnost postopkov. Da bi investitor vendarle lahko začel čim prej graditi, se je odločil za zmanjšanje projekta. Občina soglaša, da se iz njega izlušči koncertna dvorana. Pogovarjamo se, da bi jo prenesli v investicijski program Gorenjskega sejma na savskem otoku, s čimer se strinjajo tudi v Živilih." Dobro sodelovanje z mestnimi svetniki Kranj je letos dobil obnovljen Slovenski trg, na novo tlakovan in poživljen s cvetličnimi gredicami ter klopmi. Nanj se je pred kratkim spet vrnil obnovljen Dolinar-jev kip ženske, prihodnje leto bo občina nadaljevala z zaščito še ostalih bronastih plastik. Po ureditvi posebnega vhoda za invalide na zahodni strani občin- svetniki iz pozicije kot opozicije. Svet je seveda tudi kritičen do dela župana in občinske uprave, kar je prav, podpira pa dobre rešitve." Katere pa bodo glavne pridobitve v naslednjem letu? "Obnovljen bo Maistrov trg v mestu, v poslovnem centru na Primskovem bo zgrajena komu- končno začne vlagati v osrednjo avtobusno postajo ob Bleivveisovi cesti, občina bo sodelovala v projektu gradnje ambulante nujne medicinske pomoči, ki jo namerava zdravstveni dom razširiti z zasebnimi ambulantami v nadstropjih, financirala bo novo reanima-cijsko vozilo, dokončala krožno peš pot z mostom v kanjonu Kokre, spodbujala akcije za čistejše okolje, pomagala pri dokončanju gasilskega doma na Primskovem in še bi lahko našteval." Konec prihodnjega leta se vam mandat izteče. Boste ponovno kandidirali za župana? "Mislim, da. Kot je ob zadnjih volitvah dejal že Jaka Piskernik, sta za premik naprej dejansko potrebna dva mandata. Mi smo začeli brez kakršnih koli planov, vizij, ki bi jih morala pripraviti prejšnja vlada. Prvo leto smo se iskali, naslednji dve planirali, prihodnje leto pa bomo lahko največ pokazali. Stara vlada mora začrtati smernice za naslednje obdobje, da (morebitna) nova lahko nemoteno dela naprej. Mi bomo prihodnje leto pripravili predlog dolgoročnega plana za dvajsetletno obdobje." • Helena Jelovčan, foto: Tina Doki kaj desetletij. Prezreti seveda ne gre tudi obsežne komunalne infrastrukture, ki so jo posamezna podjetja vgradila v cesto, od nove kanalizacije, ki je omogočila priključitev na centralno čistilno napravo, do plinovoda, kabelske televizije, telefona... Jezerski cesti ob bok pa bi lahko Postavil prostorske plane, ki smo jih kljub pritožbam na Ustavno sodišče uspeli spraviti pod streho 'h tako odprli prepotrebne nove lokacije za gradnjo, razvoj." Šolniki, denimo, radi pohvalijo, da ima sedanja občinska oblast posluh za reševanje šolskih težav. "Tega sem seveda vesel. Res je, občina je tudi letos v šole veliko vlagala. Naj omenim samo obnovljeni strehi na Aljaževi in Prešernovi šoli, obnovljene bazenske prostore v Aljaževi, prvo E Čopovo šolo, urejeno okolico šole na Orehku. Prihodnje leto bomo z vlaganji v šole nadaljevali, saj rnora občina zagotoviti pogoje za uvedbo devetletnega programa." Več kot 300 novih parkirnih mest Kranjska občina je letos v mestnih blokovnih soseskah pridobila več kot 300 novih parkirnih mest. Na področju športa velja omeniti zlasti začetek gradnje smučarskega skakalnega centra Bavhenk na Gorenji Savi s 100-metrsko skakalnico, ki bo za snežne skoke Pripravljena po novem letu. Živahno gradbišče je tudi v novem poslovnem centru na Prim-skovem. Je občina dovoljenje za gradnjo komunalne infrastruk-ture že dobila? "Gradbeno dovoljenje je pravnomočno. Ta teden je SCT Ljubljana začel graditi. Ceste, kanalizacija, vodovod, telekomunikacije ,n vsa druga infrastruktura bo Zgrajena do pomladi, aprila oziroma maja pa naj bi svoja trgovska centra že odprla Mercator in Merkur. Za gradnjo v poslovni c°ni na Primskovem se resno zanimajo tudi kranjski obrtniki, ki jim občina namerava odstopiti ^1 prostora." Pred dnevi se je Gradbinec GIP lotil tudi obnove Maistrovega tr8a v mestnem jedru. Dovoljenje za gradnjo smo pridobili in do maja naj bi bil trg obnovljen, polepšan. Trg pomeni začetek obnove starega mestnega jedra, ki jo bomo nadaljevali v Prešernovi ulici in nato na Glavnem trgu. S tem bo mesto lepše na pogled, za delo in bivanje meščanov Pa bo pomembna predvsem ko-munalna ureditev." Koncertna dvorana na savskem otoku Med letošnjimi novostmi so Ua*i nekatere manj priljubljene. Praznične prireditve V ponedeljek ob sedmih zvečer svečana akademija v dvorani kina Center. namesto da se duši v pločevini, "pajek" bo v njem zagotovil več reda, dovoljenje za odstranjevanje vozil pa ima v sprejetem odloku." So kritike, da mestna občina zanemarja gradnjo novih stanovanj, upravičene? ske hiše je letos precejšnje spremembe na bolje opaziti tudi v sami hiši. Obnovljene so električne inštalacije, sanitarije, tlaki na hodnikih, hodnik pred razpravni-mi dvoranami pa se je prelevil v likovno galerijo. nalna infrastruktura ter trgovska centra Merkurja in Mercatorja, ob C. Staneta Žagarja bo zrasel nov dom kranjskih obrtnikov, obnovljen bo letni plavalni bazen, odprta galerija v Tomšičevi ulici, priložnost za rešitev nekdanjega hotela Jelen, ki v zasebni lasti propada, pa se kaže v odkupu stavbe, v kateri namerava kupec urediti igralni salon. Napredek pričakujem na področju javnega mestnega potniškega prometa, za katerega bo občina prihodnje leto prispevala 60 milijonov tolarjev, Alpetourjeva Potovalna agencija je na dobri poti, da Po sinočnji predstavitvi Prešerna v različnih jezikih, ki so jo pripravili dijaki srednje ekonomske šole, ter otvoritvi razstave Prešernovo leto 2000 za pesnika Franceta Prešerna v galeriji Prešernove hiše bo v Kranju praznično tudi danes. Opoldne bodo na Glavnem trgu postavili in krasili božično drevo, ob petih zvečer bodo ob njem zapeli in zaigrali, kranjski dekan Stanislav Zidar bo drevo blagoslovil, na njem pa bodo prižgali tudi lučke. Hkrati bo zagorelo še približno 400.000 luči po vsem mestu, ki jih bodo pogasili šele po novoletnih praznikih. V soboto, 1. decembra, se bo ob 10. uri začel tradicionalni Prešernov tek od Vrbe do Kranja. Tekači bodo pritekli v Prešernov gaj v Kranju približno ob pol dveh. Naslednjega dne, v nedeljo, bo ob 10. uri v gaju recital Prešernove poezije, ki se bo pol ure kasneje ponovil pred Prešernovo hišo in ob enajstih še pri Prešernovem spomeniku pred Prešernovim gledališčem. Na sam praznični dan, v ponedeljek, 3. decembra, bodo ob enajstih dopoldne v Mestni hiši predstavili prevod Prešernovih pesmi v ruščino, ob sedmih zvečer pa bo v dvorani kina Center svečana akademija v počastitev občinskega praznika. Na akademiji bo Kranjčankam in Kranjčanom spregovoril župan Mohor Bogataj, ki bo nato podelil letošnje občinske nagrade in priznanja ter Prešernove plakete zaslužnim posameznikom in skupinam. Med občinskimi nagrajenci so Ciril Berglez, Franc Benedik, Ani Kle-menčič, Drago Štefe, Anica Jekovec Praprotnik in gasilsko reševalna služba Kranj, med Prešernovimi pa Ivan Virnik, Klavdij Tutta, odbor za pripravo kulturnega tedna Stražišče, Frančiška Mavser, Bojan Moti, Damir Zajec in mešani pevski zbor Svoboda Stražišče. Umetniško noto bodo svečani akademiji dodali komorni orkester Carnium z dirigentom Petrom Škrjancem in solistom pri klavirju Petrom Miličem. Na povabilo kranjskega župana se bodo slovesnosti udeležili tudi predstavniki pobratenih občin oziroma mest Kotor Varoš, Senta, Železna Kapla, Banja Luka ter nekateri velesposlaniki in ambasadorji v Sloveniji. Povabilo so med drugimi sprejeli Avstrijci, Slovaki, Romuni, Jordanci, Švedi. V sklop prazničnih prireditev sodi še tradicionalni 15. kulturni teden Stražišča, ki se bo v Smartinskem domu odvijal od 3. do 8. decembra, ter podelitev priznanj mednarodnega olimpijskega komiteja športnim delavcem, ta bo 6. decembra ob štirih popoldne. • H. J. "Novih stanovanj dejansko ni, razlogi pa so v zapletenih postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj. Sosedje se pritožujejo na vse, ministrstvo za okolje in prostor pa jih vrača v ponovno projektiranje. Prihodnje leto bomo za gradnjo stanovanj namenili več kot 200 milijonov tolarjev, kar niti ni malo, če vemo, da so predvidena zemljišča za gradnjo že v občinski lasti. Graditi nameravamo na Zlatem polju, v t.i. Gradbinče-vi jami, v Drulovki, Stražišču in v mestnem jedru." Ena velikih črnih pack mesta je gotovo nekdanji dom JLA, kjer je investitor gradnje novega poslovno-stanovanjskega objekta s podzemnimi garažami in koncertno dvorano 1C Dom prav Lepa lupina seveda ne pomeni nič, če ljudje z delom občinskih uslužbencev niso zadovoljni. Kako vi ocenjujete delo občinske uprave? "Zadovoljen sem. Z nekaterimi kadrovskimi spremembami je uspelo oblikovati učinkovito občinsko upravo. Da bi bili z njo zadovoljni prav vsi Kranjčani, seveda ne moremo pričakovati, trudimo pa se, da bi bilo zadovoljnih čim več." Kakšno pa je sodelovanje z občinskimi svetniki? "Zelo dobro. Prvo leto smo se nekoliko iskali, usklajevali, zdaj pa mestni svet ne gleda več samo strankarsko, ampak v korist Kranja. To se vidi zlasti pri predlogih, za katere enako glasujejo tako Spoštovane občanke in občani Mestne občine Kranj! Ob Vašem in našem občinskem prazniku Vam iskreno čestitam, želim veliko uspehov in zadovoljstva, da bi tudi v bodoče združili napore in naredili Mestno občino Kranj še bolj prijazno do nas vseh do tistih, ki nas obiskujejo. GORENJKA - GORENJEC MESECA OKTOBRA 2001 Vida s še večjo prednostjo Vida Dežman Senad Tiganj Na Gorenjskem že OSMO zaporedno leto vsak mesec s tedenskimi glasovanji kar na štiri različne možnosti v šestih medijih poteka NAJ-NAJ-NAJ vsegorenjska akcija popularnosti pod naslovom "GORENJKA/GORENJEC MESECA". Tudi v letu 2001 jo nada-Ijujemo. V njej lahko sodelujete: bralke in bralci Gorenjskega glasa; poslušalke in poslušalci vseh štirih gorenjskih nekomercialnih radijskih postaj - Radia Kranj, Radia Sora, Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenc ter gledalke in gledalci GTV - Gorenjske televiziji' v redni petkovi oddaji GTV-MIX. Glasujete lahko tudi po elektronski pošti. Danes je ZADNJI DAN novembrskega izbora GORENJKE/GO-RENJCA meseca OKTOBRA 2001. Pravila o sodelovanju v štirih radijskih in televizijskem glasovanju, ki vsa potekajo "v živo" neposredno v oddaje, Vam bodo povedali voditelji teh oddaj. Najbolj preprosto je še vedno glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za GORENJ KO/GORENJCA MESECA in jo pošljete na naš naslov: GORENJSKI GLAS, p. p. 124,4001 Kranj. Pravilo "ena dopisnica - en glas" pri preštevanju glasovnic dosledno upoštevamo in zato nam ne pošiljajte polnih kuvert 'glasovalnih listkov' ali pa dolgega seznama imen na eni sami dopisnici; upoštevamo jo kot en glas. Enako velja za glasovanje po elektronski pošti. Ne pozabite: od 1. novembra, veljajo precej višje poštne tarife! V četrtem krogu glasovanja za GORENJKO/GORENJCA meseca OKTOBRA 2001 smo prejeli 206 (v prvem 165, v drugem 207, v tretjem 311 glasovnic). Za avtorico Štirih zmajskih VIDO DEŽMAN ste poslali še 154 (v prvem 145, v drugem 171, v tretjem 267 glasovnic), za nogometaša SENADA TIGNJA pa 20 v prvem, 36 v drugem, 44 v tretjem in 52 v četrtem krogu. Se zadnjič kratki predstavitvi Gorcnjkc in Gorenjca, ki sta prejšnji mesec (oktobra 2001) posebej opozorila nase: VIDA DEŽMAN, profesorica slovenščine iz Tržiča, je prejšnji mesec izdala knjigo Tržiške zmajske, v kateri na zelo simpatičen literarni način predstavlja legendo o nastanku Tržiča SENAD TIGANJ, profesionalni nogometaš z Jesenic, ki je svojo izjemno nogometno nadarjenost že dokazal v različnih klubih, prejšnji mesec pa nadvse uspešno debitiral v slovenski državni reprezentanci V največji, najbolj tradicionalni gorenjski akciji popularnosti tudi v letu 2001 sodelujejo: FRIZERSKI ATELJE SILVA v BRITOFU 292 v Kranju, v bližini samopostrežbe Živila, telefon 04/23-43-070 ali GSM 041/405-366, Fitnes center KRPAN Radovljica, Gorenjska 41, telefon 04/53-12-623, lepotni studio FENIKS Bistrica pri Tržiču, Ko-vorska 17, telefon 04/ 59-46-009. V Frizerskem ateljeju Silva vsak teden uredijo frizuro eni (ali enemu) od vseh, ki ste v posameznem krogu glasovali za Gorenjko/Gorenjca meseca, v fitnesu Krpan in v Studiu Feniks pa vsak teden po eden od glasovalcev uživa v najsodobnejšem solariju. Poleg tega JERNEJA LIKAR s sodelavkami ekskluzivno poskrbi za novo frizuro vsak mesec tudi tisti oz. tistemu, ki po Vašem izboru zmaga v akciji Gorenjka/Gorenjec meseca. Izmed prejetih glasovnic poleg tega v VSAKEM glasovalnem krogu izžrebamo še sedem sodelujočih, ki ste glasovali z dopisnicami, v radijskih ali televizijskih glasovanjih. V Frizerski atelje Silva v Britofu 292 pri Kranju je tokrat povabljena ANGELCA VOGRINEC iz Kamnika; v Studio Feniks v Bistrici pri Tržiču je povabljen Tržičan BRANE RAVNIK; v Fitnes studiu Krpan v centru Radovljice pa pričakujejo NATAŠO BU-LOVEC iz Po^jč. Vrednostna pisma po tisoč tolarjev prejmejo: Maja Planine, Olševek 39a, Preddvor, Milena Loc, Tavčarjeva 24, Kranj in Cilka Štucin, Žirovski vrh sv. Urbana 5, Gorenja vas. Štiri Glasove reklamne artikle pa pošljemo naslednjim: Pavla Demšar, Rudno 37, Železniki; Mujo Alidžanovič; Zg. Bitnje 123a, Žabnica; Francka Mravlje, Pristava 50, Tržič in Marta Rozman, Sp. Duplje 43, Duplje. Šivala je in vozila rudo Marija Koritnik iz Stranj v občini Kamnik je prazovala 95. rojstni dan. V kamniški občini je župan Tone Smolnikar letos obiskal že kar nekaj občanov s častitljivo starostjo. Pred dnevi je za 95. rojstni dan čestital tudi Mariji Koritnik v Stranjah. Stranje - Osem otrok je bilo pri Škrbinčevih v Stranjah. Minka, ki je imela še tri sestre in štiri brate, se ni nikdar poročila. V mladih oziroma otroških letih je poleg različnih kmečkih opravil največ pasla živino v planini Konjščica. Ko je pred dnevi z nečakinjama v novi hiši proslavila 95-letnico, je ob čestitkah kamniškega župana Toneta Smolnikarja in svetovalk Marjete Benkovič ter Mire Resnik t oddelka za družbene dejavnosti v občini Kamnik povedala, da je Varna pot v vrtec V Šmartnem so uredili cesto za varno pot otrok v vrtec. Šmartno - V krajevni skupnosti Šmartno v Tuhinjski dolini v občini Kamnik so v začetku tedna proslavili uresničitev programa, ki so si ga v krajevni skupnosti zadali v okviru krajevnega samoprispevka. Uredili in asfaltirali so namreč 350 metrov dolg odsek ceste od vrtca do Engelmana v vasi in tako staršem, ki vsak dan prihajajo z najmlajšimi v vrtec, omogočili varno pot. Cesto in kanalizacijo v tem delu so gradili dve leti, denar pa so prispevali občina, krajevna skupnost in krajani krajevne skupnosti Šmartno. Gradnja je veljala 13 milijonov tolarjev. Na slovesnosti, ko sta cesto odprla župan občine Kamnik Tone Smolnikar in predsednik KS, se je Tone Rajsar še posebej zahvalil vsem, ki so pomagali in sodelovali pri uresničitvi tega zahtevnega projekta v Šmartnem, še V ponedeljek so odprli eno glavnih cest v Šmartnem, na sliki pa so trije od najbolj zavzetih zanjo (od leve proti desni): domačin Jože Volkar, predsednik KS Tone Rajsar in predsednik vrtca Palček Zoran Hribar. posebej pa tudi občinskim svetnikom, ki so podprli njegov amandma v občinskem svetu in tako zagotovili večino občinskega denarja. V krajevni skupnosti, kjer so pred tremi meseci dobili tudi prvi bankomat v Tuhinjski dolini, uspešno uresničujejo tudi program urejanja cest Stebljevek - Boštar, Hruševka - Mejač, Hruševka - Cvaj, Vaseno - Sidol in nekatera dela iz komunalnega programa. Tako urejajo odvodnjavanje ob cesti Sidol - Vaseno in javno razsvetljavo Buč -Hruševka. • Andrej Žalar doma največ šivala in s konjem vozila kaolin iz Črne na železniško postajo v Kamnik. "Včasih je bilo treba na kmetiji prijeti za vsako delo. Pa tudi pri hrani nismo bili zbirčni. Nikdar ni bilo ničesar preveč. Kakšen je nasvet za dolgo življenje? Primi za vsako delo in ne bodi izbirčen pri hrani. Sicer pa leta tako ali tako še prehitro minejo in sama ne vem, kdaj se jih je toliko nabralo." Minka živi danes v novi hiši pri pranečakinji. Koje sestra zgradila novo hišo, jo je vzela k sebi, in tako je danes na oskrbi pranečaki- nje Jožice in njene sestre Irene, ki sta med obiskom povedali, da je Minki sicer opešal sluh, še zelo dobro pa vidi. "Še vedno rada preberem časopise. Zjutraj in zvečer pa si najraje kar sama pripravim zajtrk in večerjo." Župan Tone Smolnikar, ki je letos obiskal že kar nekaj najstarejših občanov oziroma devetdeset-letnikov v občini, ji je ob čestitki za visok jubilej zaželel še veliko zdravja. Cestikam ob Minkinem 95. rojstnem dnevu pa se pridružujemo tudi v Gorenjskem glasu. • Andrej Zalar Dolg za bloke, ki ga želijo Tržičani nazaj Sodišče je odločilo, da mora Stanovanjska zadruga Gorenjske za posojilo in obresti plačati Občini Tržič približno 170 milijonov tolarjev. Tržič - Posojilo je zadruga dobila že leta 1994 za izgradnjo desetih neprofitnih stanovanj v bloku na Mlaki pri Tržiču. Ker ga ni vračala, se je občina leta 1997 odločila za tožbo in jo po dobrih štirih letih dobila. Vodstvo zadruge napoveduje pritožbo na izrečeno sodbo, s tožbo pa terja od Občine Tržič skoraj 255 milijonov SIT za vračilo pobranih najemnin za občinska stanovanja. Marca 1994 je takratni izvršni svet Skupščine občine Tržič sprejel sklep, da se odobri Stanovanjski zadrugi Gorenjske nekaj več kot 28,6 milijona SIT posojila za izgradnjo prvega bloka na Mlaki pri Tržiču z desetimi neprofitnimi stanovanji. Po sklenjeni pogodbi je zadruga dobila dobrih 30,5 milijona SIT oziroma okrog 380.000 DEM posojila. Vračala naj bi ga od leta 1995 v trimesečnih obrokih v obdobju 25 let. Ker se v zadrugi niso držali pogodbe in na večkratne dopise z zahtevami za plačilo zapadlih obrokov niso odgovarjali, je Občina Tržič junija 1997 vložila tožbo na Okrožnem sodišču v Kranju. "Prejšnji teden nam je naš odvetnik poslal pisno sodbo, ki jo je izreklo sodišče 17. septembra 2001 po opravljeni javni glavni obravnavi. Po izrečeni razsodbi je Stanovanjska zadruga Gorenjske dolžna plačati Občini Tržič 60,19 milijona SIT z obrestmi od zneska 30,5 milijona od junija 1996 in od zneska 29,6 milijona SIT od junija 1997. Izračunali smo, da gre za približno 170 milijonov SIT, razen tega pa je zadruga dolžna plačati še nekaj več kot 1,4 milijona SIT naših pravdnih stroškov. Direktor zadruge nam je v začetku tega tedna predlagal dogovorno rešitev, vendar se je moj kolegij odločil, da bomo počakali na izvršbo sodbe," je med drugim povedal Pavel Rupar, župan Občine Tržič. Sedanje občinsko vodstvo si prizadeva tudi za razveljavitev drugih pogodb z zadrugo iz preteklosti, ki so za občino škodljive. Prek sodišča želijo izterjati od zadruge sorazmeren delež za komunalno opremljanje zemljišč v naselju V naselju Mlaka stojijo že trije bloki, Občina Tržič pa še čaka na vračilo posojila Stanovanjski zadrugi Gorenjske za prvo stavbo. Mlaka pri Tržiču, za kar je občina leta 1995 plačala okoli 19 milijonov SIT, zemljišča pa je zadruga dobila brezplačno. S posebno tožbo bi radi dosegli tudi razveljavitev pogodbe, s katero je zadruga brezplačno dobila v upravljanje za 50 let občinska stanovanja in lokale, zanje pa pobira del najemnin. "Sodba za vračilo posojila Občini Tržič še ni pravnomočna. Nanjo smo se ta teden pritožili, zato do izvršbe ne more priti. Možnost dogovora obstaja, če bo volja '% obeh strani. Zadruga namreč toži občino za vračilo pobranih najemnin za občinska stanovanja. Gre za 254,8 milijona SIT, kar je precej več od dolga zadruge trži-ški občini," je komentiral spore s Tržičani Franci Teran, predsednik Stanovanjske zadruge Gorenjske. • Stojan Saje Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Tavčarjevo poljansko otroštvo Tavčar in Josip Stritar Tavčar je že kot dijak ljubljanske gimnazije izkazoval očitno težnjo, da se uveljavi v svetu literature. Pot do tega pa je vodila skozi literarne revije. Zvon, ki ga je leta 1870 na Dunaju začel izdajati Josip Stritar, je bila pravzaprav prva prava slovenska revija te vrste. Zdi se, da je Tavčar takoj začutil njen prelomni pomen. Uredniku je iz Ljubljane poslal nadvse vdano pismo, datirano 8. oktobra 1870. "Gospod vrednik! / Zastonj poskušal bi, blagorodni gospod, izraziti radost nad Vašim izverstnim listom, katera vlada na naši gimnaziji. Vse čuti, da je Zvonova naloga obuditi novo življenje, novo dihanje v zaspanih krogih slovenskih. Kakor nekdanji Bre-mer Beitraege', enako stoji 'Zvon' v naših dnevih, daleč od serca Slovenije, daleč na ptujem. Viša oso-da daj, da ima tudi enak vspeh, kakor unil da razbi- je s svojim bronastim glasom temni jarem cerkve i starih pomahanih glav, kateri prinesel je že toliko hudega na našo drago, drago domovino! Gospod vrednik, deržite se terdno svojega pota i ne odjenjajte ne za pičico od svojega gesla; i zagotovim Vas, da kipijo Vam vedno gorka naša serca nasproti, kakor pravemu učitelju (kakoršnih gimnazija nema) umetnosti, ki se je nam odkrila še le v Vašem listu v pravi i resnični i sveti podobi." Ambiciozni mladi peresnik Stritarju seveda ni pisal samo zato, da bi mu izrazil svojo vdanost. Poslal mu je tudi enega svojih prvih spisov. "Gospod vrednik! ne da hotel bi se vriniti med slovenske pisatelje, izročujem Vam naslednjo novelico, katero popilil sem potem, ko prečital sem Zorina, roman prečudopolne poezije. Pošljem Vam je tukaj, ne da sprejeli bi jo v Svoj list, ker tako popolnoma gotovo ni, da tiskati bi se mogla v Vašem odličnem listu. Izročim Vam jo, blagi gospod, le zarad tega, da poveste mi Svoje mnenje o nji, kar storili ste med drugim že čestokrat v listnici Svojega lista... " Katera je tista "novelica ", ne vemo, poznamo pa urednikov odgovor. "Poslano noveleto prejeli in pregledali. Kaže talent. Škoda, da jo nijste prej poslali, morebiti bi jo bili mogli prej vzeti v 'Zv.'; zdaj je pre- Iz pisma dijaka Ivana Tavčarja uredniku Josipu Stritarju, 1870. pozno. Ako hočete, vernemo vam rokopis. " Zvon je namreč izhajal samo še do konca tistega leta. Ob Stritarjevi 70-letnici (1906) je bil Tavčar eden slovenskih prvakov, pisatelj pa je upokojen živel največ v Aspangu blizu Dunaja in v naravi iskal miru. Tavčar se ga je spomnil s člankom v Slovenskem narodu. "In danes smemo vzklikniti z zanosom: skoraj ves naš jedva verjeten napredek v slovstvu se je vršil ob Josipu Stritarju, ob sedemdesetletni dobi življenja, ki mu jo je usodila slovenska rojenica! Teh sedemdeset let (1836-1906) obsega več kakor tistih sedemkrat sedemdeset let našega 'slovstva' pred to dobo. Kar pa je poglavitno: Stritar ni mrtev predmet, ob katerem so tekla in potekala ona leta, atn-pak on je bil središče tega toka in on je bil tudi tisti, kije znal tok napeljavati v tako strugo, da ni bil za-viran; a če struge ni bilo, je vzel v roke najprej mo-tiko in rovnico ter je iztrebil kamenje in sipino in poglobil jarek, potem pa ga je skrbno obkladal z gladkim kamenjem in mu zazidal špranje. In uspeh je bil krasen! Tok je bil neoviran in prava bistrica J? žuborela in poskakovala po gladki, čisti strugi- Vsi so radi zajemali iz nje tekočino..." Ko jih je bilo Stritarju 80, mu je Tavčar pisal še kot ljubljanski župan. "Preblagorodni gospod profesor! / Ob Vaši osemdesetletnici pridružuj? se mestna občina ljubljanska čestitkam, ki prihajajo Vašemu preblagorodju v teh dneh, s ponosom se spominjaje svojega častnega meščana, čegar zasluge za slovensko kulturo in slovstvo ostanejo svete in plodonosne..." Tavčar se je torej v odnosu do tedanjega staroste slovenske literature le-tetnu kar naprej laskal, bodisi kot dijak bodisi kot narodni prvak. Stritar je zadnja leta preživel v pomanjkanju ter skoraj gluh in slep. Ljubljanski župan bi častnemu meščanu najbrž lahko pomagal tudi drugače kot z nenehnim laskanjem njegovemu "pre' blagorodju " ? PETEK, 30. NOVEMBRA 2001 7.35 Teletekst TV Slovenija 7.50 Napovedniki 7.55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Prisluhnimo tišini 9.00 Fračji dol, lutkovna igrica 9.30 Zgodba o morskih papigah, kratki igrani film za otroke 9.40 Oddaja za otroke 10.10 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10.30 Odmevi vojne, ameriška doku-mentrna oddaja 11.25 Alpe - Donava - Jadran, podobe iz Srednje Evrope 12.00 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.10 Recital Nikolaja Luganskega - Robert Schumann: Kreisleriana 13.45 Tedenski izbor: Čari začimb: Kraljevo meso 14.15 Prvi in drugi 14.35 Osmi dan 15.05 Vsakdanjik in praznik 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Afnafriki 17.05 Iz popotne torbe: Čaj 17.45 National geographic, ameriška dokumentarna serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme 20.05 Marcel Buh - Jure Pervanje: Vrtič-karji: Vdova po ljubimcu, TV nadaljevanka 20.35 Deteljica 20.45 Poljub v Glasgowu, angleška nadaljevanka 21.35 Zabava z glasbo 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.35 Šport 22.40 Vreme 22.55 Poljub v Glasgovvu, angleška nadaljevanka 0.05 National geographic 7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.30 TV Prodaja 15.00 Videospotnice 15.35 Stoletje odkritij, ameriška dokumentarna nanizanka 16.30 Rad imam Lucy, ameriška čb nanizanka 17.00 Ženska, brazilska nadaljevanka 18.00 Frank, senegalsko-francoski film, ponovitev 18.50 Lake Louis: Svetovni pokal v alpskem smučanju, smuk (ž), prenos 20.05 Sloves, angleška dokumentarna serija 21.05 Blišč in beda kurtizan, francoska nadaljevanka 22.05 Izginuli: Osebni obračun z Mount Everestom, ameriški film 23.35 Ljubimkanja in nogomet, angleška nadaljevanka 0.30 Iz slovenskih jazz klubov ■ Jazz klub Gajo: Kranjski Dixieland Band 1.05 Videospotnice KANAL A 8.55 TV Prodaja 9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja, ponovitev 10.10 Šov Jerrvja Springerja, ponovitev pogovorne oddaje 11.00 TV prodaja 11.30 Pop'n'roll, ponovitev 12.30 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 13.25 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 14.15 TV prodaja 14.45 Spet zaljubljena, ameriška nanizanka 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Zvezdne steze: Nova generacija, ameriška nanizanka 17.30 Fant zre v svet, humoristična nanizanka 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosbv, humoristična nanizanka 18.30 Korak za korakom, humoristična nanizanka 19.00 Extra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Jerrv Springer show, pogovorna oddaja 20.10 Čarovnice, ameriška nanizanka 21.00 Izganjalka vampirjev, ameriška nanizanka 21.50 Hudičev otrok, ameriški film 23.25 Ekstra magazin, ponovitev 23.40 Pop'n'roll, ponovitev POP TV 9.00 Oprah show, ponovitev pogovorne oddaje 10.00 Vsiljivka, ponovitev 10.55 Črni biser, ponovitev mehiške nadaljevanke 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 12.40 Lepo je biti milijonar, ponovitev 14.10 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah show: Poklicne izpovedi, pogovorna oddaja 16.20 Prepovedana strast, mehiška nadaljevanka 17.10 Crni biser, mehiška nadaljevanka 18.00 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Akcija v petek: Bitka s teroristi, ameriški film 21.40 Privid zločina, ameriška nanizanka 22.30 Udarci pravice, ameriška nanizanka 23.20 M.A.S.H., ameriška humoristična nanizanka 23.50 24 ur, ponovitev 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Viva turistica 9.35 Raznovrstna obvestila na videostraneh z oddajnika na Lubni-ku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Predstavljamo vam - RD Alples 19.15 Zanimivosti iz Dražgoš 20.00 Današnji gost - kontaktna oddaja iz studia ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.55 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Območno srečanje plesno mažoretnih skupin 18.50 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Prispevek iz radovljiške občine 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 EPP 1 19.03 Lokalne novice 19.10 Motošport 19.40 EPP 2 19.45 Izmenjava programa 20.15 EPP 3 20.15 Ježkov show - glasbena oddaja 21.10 EPP 4 21.15 Bonanza 22.05 Viva turistica 22.35 Videospoti 23.00 EPP 5 23.03 tErotika 0.30 Končna špica videostrani TV Impulz 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 TV koledar 9.40 Od prijetja do sojenja, dokumentarni film 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.00 Program za otroke in mladino 12.00 Opoldanska poročila 12.40 Moja usoda si ti, serija 13.20 Velika zamenjava mam, ameriški film 15.00 Poročila 15.05 Izobraževalni program 16.15 Televizija o televiziji 16.45 Hrvaška danes 17.00 Vsakdan 18.30 Govorimo o zdravju 19.00 Kviz 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Za srce in dušo, glasbena oddja 21.00 Hc-odlum, ameriški film 23.20 Odmevi dneva 23.30 Šport danes 23.45 Bežeča Delilah, ameriški film 1.10 Noč čarovnic III; ameriški film 2.45 Begunec, nadaljevanka 3.30 Dokumentarni film 4.20 Od prijetja do sojenja, dokumentarno- igrani film 4.40 Velika zamenjava, ameriški film 6.10 Pravi čas 8.00 Panorame hrvaških turističnih središč 8.55 Poslovni klub 9.25 Sodnica Amy, nanizanka 10.10 Hit depo 12.10 Znanstveno soočenje 13.10 Čistina, informativni magazin 14.00 Željka Ogresta in gostje 15.05 Program za otroke in mladino 16.00 Poročila za gluhe in naglušne 16.05 Hinavec, otroška nadaljevanka 16.40 Hugo, TV igrica 17.10 Moja usoda si ti, serija 18.00 Panorama 18.30 Kolo sreče 19.00 Zakonske vode, humoristična nanizanka 19.30 Umetnine svetovnih muzejev 19.45 Od prijetja do sojenja, dokumentarna nanizanka 20.10 Begunec, nadaljevanka 21.00 Polni krog 21.20 Mesečina 22.05 Svet zabave 22.40 Cafe Cinema 23.20 Poročila 23.25 Pravi čas AVSTRIJA 1 6.20 Jim Knof 6.45 Čarobni šolski avtobus 7.10 Mirni in njena vila 7.30 Uganke 7.40 BRatje bobri 8.05 Caroline v velemestu 8.25 Čarovnica Sabrina 8.50 Čarovnice 9.30 Beverly Hills 90210 10.15 Družinsko srečanje, ameriški film 11.45 Čebelica Maja 12.10 Jim Knof 12.35 Confetti igrice 12.45 Čarobni šolski avtobus 13.05 Confetti igrice 13.15 Tom in Jery 13.25 Teliš in njegovih tisoč nalog 13.45 Confetti igrice 13.55 Norman, navaden fant 14.20 Confetti igrice 14.30 Bratje bobri 14.55 Simp-sonovi 15.20 Princ z Bel Aira 15.45 Bever-ly Hills 90210 16.30 Sedma nebesa 17.15 Sabrina - Najstniška čarovnica 17.40 Čarovnice 18.30 Šport: Deskanje na snegu 18.55 Šport: Alpsko smučanje, smuk (ž) 20.00 Šport 20.15 Klub vražjih babnic, ameriški film 21.55 Zmagovalec je lahko le eden, ameriški film 23.20 Zaščitnik, ameriški film 0.50 Šport: Ameriški nogomet 1.20 Zmagovalec je lahko le eden 2.45 Začitnik 4.10 Prodan in izdan, ameriški film 5.30 Drew Carey 5.55 Bratje Bobri Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Gremo na potep; Planina pri Sevnici 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Živila 10.20 Minute za borzo - GBD 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek: Relax 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + lestvica tega tedna 13.10 Oglašanje iz mar-keta Živila na Planini 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Lestvica Radia Kranj 16.50 EPP 17.00 Novice 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.40 Pregled tiska 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Vasovanje s Podokničarjem 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. 6.00 Video strani 7.00 TV prodaja 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz domače skrinje 9.45 Družinska TV prodaja 10.00 TV Prodaja 11.00 Dorotej, film 13.00 Kuharski dvoboj, Ponovitev 13.45 TV Prodaja 14.15 Videostrani 15.15 Automobile 15.45 Reporter X 16.30 Iz domače skrinje 18.15 Kuharski */oboj 19.00 Glasba 20.00 Raketa pod kozolcem, zabavnoglasbena oddaja 21.30 Skrivač, ameriški triler 23.30 Kuharski dvoboj 0.15 Wai Lana joga 0.45 Video strani -24 ur ttx-gtv, infokanal, www:gtv.tele-tv.si 18.50 Predstavitev spot GTV 18.55 GTV Pnporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1665 19.15Gorenjski obzornik 79 19.30 Reportaža s sejma ski-expo 2001 19.55 GTV priporoča I 20.00 GTV Mix z Matejo in ^ešem 21.40 GTV priporoča II 21.45 Gorenjska TV poročila 1665 22.00 Petek za sobotni zametek: GTV križanka 13, D'Pa-P'ers, 13. oddaja 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1665 00.00 videostrani GTV, 24 urTTX SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH «TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. AVSTRIJA 2 6.30 Aktualni teletekst 7.00 Vreme ob zajtrku 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 TV kuhinja 9.30 Drzni in lepi 9.50 Zlata dekleta 10.15 Izgubljeni v haremu, ameriški film 11.45 Pogled na vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Vera 13.00 Čas v sliki 13.15 TV kuhinja 13.40 Tri dame 14.05 Hišnica 14.50 Falcon Crest 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Pogledi od strani 20.15 Svetloba v temo - svečana prireditev 22.20 Čas v sliki 23.10 V imenu zakona, nanizanka 0.00 Čas v sliki 0.30 Kralj Que-ensa 0.55 Zlata dekleta 1.20 TV kuhinja 1.45 Pogledi s strani 1.50 V imenu zakona, nanizanka 2.40 Izgubljeni v haremu 4.00 Dobrodošla Avstrija 5.50 Raj za živali SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRIGLAV 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenski napoved, sonce, luna 6.30 Zaživite zdravo in veselo 6.40 SOBOTA, 1. DECEMBRA 2001 R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.30 Pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj- zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Novice, pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Gorenjka - Gorenjka meseca 9.15 Voščila 9.40 Oglasi - Relax 10.10 Aktualno: Teden Karitas 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: 1001. nasvet 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: dr. Petek - AIDS 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Obvestila 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: Turistična agencija Relax 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Novice za podjetnike OOZ Radovljica 17.00 Aktualno: Predstavitev akcije Alkohol - odrasli lahko vplivamo 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Bled 18.40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, Radio jutri 19.30 Večer s Sašo Einsiedler - gost Boštjan Lajovic 22.00 Popevka tedna 22.05 Glasba do polnoči 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 5.45 Danes godujejo 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes, jutri 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 9.30 Brezplačni mali avtomobilski oglasi 10.00 Dogodki danes - jutri 12.00 BBC novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Športne novice 18.00 Gorenjec meseca 18.30 Planinski kotiček 18.45 Miklavž je med nami 19.30 Zadetek v petek 22.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.27 Na današnji dan 7.35 Vreme 8.30 Jutro je lahko 8.55 Gospodarstvo 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o... 10.00 Kam danes 10.30 RGLovo želo 11.30 Uganka RGL 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.15 Štajerski dogodki 12.30 Zmaj-čkov mozaik 12.45 Dogodek dneva 12.55 Odgovori poslušalcem 13.30 Radio Pirat 13.50 Z Magistrata 14.00 Pasji radio 14.20 Iz tujega tiska 14.30 Komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.30 Izjava tedna 17.30 Grenivke in "cukri" 18.00 Hop top 13, glasbena lestvica 19.05 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Slomšek nas uči 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristusu 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Srečno na poti 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Dijaška oddaja (1. in 3.) 17.15 V petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.45 Ponovitev komentarja tedna 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.45 Otroška pesem tedna in zgodba za laho noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek sv. pisma 21.15 Pogovor z versko vsebino 22.00 Mozaik dneva 22.25 Slomšek nas uči 22.30 Ponovitev sobotne oddaje Naš gost 23.30 Nočni glasbeni program 7.35 Teletekst TV Slovenija 7.50 Napovedniki 7.55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Zgodbe iz školjke 9.00 Gulimišek, 6. oddaja 9.25 Pod klobukom 10.15 Oddaja za otroke 10.50 Kino Kekec: Pingvin Pingo, risani film 12.00 Tednik, ponovitev 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Mostovi, ponovitev 14.20 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 14.55 Skok v šport, nemški film 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Slavec, risani film 17.10 Trnovo robidje, lutkovna nanizanka 17.50 Na vrtu, oddaja TV Maribor 18.15 Ozare 18.20 Z vseh koncev sveta, angleško-japonska dokumentarna serija 18.50 Risanka 18.55 Marketing 19.00 Danes 19.05 Utrip 19.25 Marketing 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.05 J. Pervanje - M. Buh: Vrtičkarji, TV nadaljevanka 20.35 Nekako čudovito, ameriški film, ameriški film 22.05 Obiskali smo..., francoska dokumentarna serija 22.35 Poročila, šport, vreme 23110 Sopranovi, ameriška nadaljevanka 0.00 Claude Regy, francoska dokumentarna oddaja 1.30 Z vseh koncev sveta, angleško-japonska dokumentarna serija 7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Vremenska panorama 8.30 TV Prodaja 9.00 Videospotnice 9.35 Raymonda imajo vsi radi, ameriška nanizanka 9.55 Murphy Brown, ameriška nanizanka 18.50 Lake Louis: Svetovni pokal v alpskem smučanju, super-veleslalom (ž), prenos 20.05 E. Kalman: Kneginja Čardaša, posnetek operete iz SNG Maribor 22.50 Praksa, ameriška nanizanka 23.30 Sobotna noč 1.30 Videospotnice 8.50 TV prodaja 9.20 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 10.10 Obala ljubezni, nadaljevanka 11.00 Obala ljubezni, nadaljevanka 11.50 Obala ljubezni, nadaljevanka 12.40 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 13.30 Zajetni orkester, ameriški film 15.15 Tako pač je!, ameriška humoristična nanizanka 15.40 Matlock, ameriška nanizanka 16.30 Mesto greha, ameriška nanizanka 17.20 Goodyear liga - KK Union Olimpija : KK Cibona VIP, košarka 19.30 Domače kraljestvo, humoristična nanizanka 20.00 Gia, ameriški film 22.15 Ledeno hladni, kanadska nanizanka 23.10 Venerina delta, ameriški film 1.00 Rdeče petke, erotična serija 7.50 TV prodaja 8.20 Slonček Benjamin, risana serija 8.45 Princesa Sissi, risana serija 9.10 Dragon Bali, risana serija 9.35 Hroščeborgovi, mladinska serija 10.00 Jezdeci senc, risana serija 10.30 Možje v črnem, risana serija 11.05 Žreb skupin za SP v nogometu 2001, prenos 12.30 Šolska košarkarska liga 13.30 TV Dober dan, ponovitev slovenske nanizanke 14.30 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 15.30 Prva izdaja, ameriška nanizanka 16.30 Možje v belem, ameriška nanizanka 17.30 Ulica Ri-ver, avstralski film 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Sobotni filmski hit: Želim si te, ameriški film 23.00 Za eno noč, ameriški film 0.50 24 ur, ponovitev 6.00 Video strani 7.00 TV Prodaja 8.30 Wain Lana joga 9.00 Risanke 10.00 Štiri tačke 10.30 TV Razglednica 11.00 Potovanja z Janinom, ponovitev 12.00 Družinska TV Prodaja 12.15 Kuharski dvoboj, ponovitev 13.00 Koncert Tanje Zaje Zupan 15.00 Motor Show report 15.30 Risanke 16.30 Automobille, ponovitev 16.45 Avto-drom, ponovitev 17.00 Reporter X 17.30 SQ Jam, glasbene lestvice 18.30 Spidi in Gogi show 19.30 Glasba 20.00 Športne stave 20.30 Italijanska nogometna liga, prenos 22.30 Nemška nogometna liga, posnetek 0.30 Video strani ...24 ur infoknal, http://gtv.tele-tv.si 18.50 GTV nocoj, najavni spot 18.55 GTV - priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1665 19.15 PTP - Obzornik, 79 19.55 GTV priporoča II 20.00 Posnetek koncerta CŽPZ A. Vaukna 21.00 Videonovice za gluhe (nov. 2001) 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1665 22.00 Avtomobilsko ogledalo - športna oddaja 22.30 Drugačne zvezde - 4. del potopisa 23.00 Predstavljamo vam KS Kamnitnik 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1665 00.00 GTV jutri, obiščite teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K 51. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora; VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 16.45 Koncert MePZ Domel ob desetletnici 20.00 Odrska predstava igralske skupine "Scena" iz Železnikov ATM KRANJSKA GORA 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Avtomobilsko zrcalo 18.48 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Območno srečanje plesno mažuretnih skupin, ponovitev 20.32 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani Belvi Kranj 08.3MH* Glasbene želje: 04 231 60 60 SMS box: 031 383 383 Marketing: 041 713 072 Radio Belvi. d o o., Šmajetna 6.4000 Kuni TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO - otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 21.00 EPP1 21.01 Viva turistica 21.30 EPP 2 21.35 SQ JAM - glasbena oddaja 22.30 EPP 3 22.35 Videospoti 22.59 EPP 4 23.00 Erotika 00.30 EPP 5 00.31 Končna špica ... Videostrani TV Impulz 7.45 TV Koledar 7.55 Poročila 8.00 Otroški program 10.00 Poročila 10.05 Držite lopova 10.55 Risanka 11.10 Življenjska šola 12.00 Dnevnik 12.15 TV koledar 12.30 Čas šunke in kolin, diokumentarno-folklorna oddaja 13.00 Prizma 14.00 Glas domovine 14.35 Oprah show 15.25 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj 16.10 Zlata dekleta, amer. nanizanka 16.35 National Geographic 17.30 Turbo limateh Shovv 19.30 Dnevnik 20.10 Nevarna srca, ameriška drama 21.55 Sopranovi, amerišk nanizanka 22.55 Poročila 23.25 Prevara, angleška mini serija 1.55 Nočni program 8.00 Panorame 12.15 Lepotice noči, frn-coska komedija 13.40 Glasbena matineja 14.55 Hišni ljubljenčki 15.40 Življenjska šola, otroška oddaja 16.30 Beverly Hills 90210, nanizanka 17.20 Briljantina 18.15 Moderne punce, ameriška nanizanka 19.00 Maggie, ameriška nanizanka 19.30 Mojstrovine svetovnih muzejev 19.45 Aretacija in sojenje, dokumentarna serija 20.10 Boj za preživetje 21.00 Poročila 21.10 HIT HTV-ja 22.00 Glamour Cafe 23.05 Brez žensk menda ne gre, angleška nanizanka 23.25 MC Stereo: Live in Manc-haster, koncert AVSTRIJA 1 5.55 Otroški program 6.20 Čebelica maja 7.55 Prometni klub 8.35 Tom in Jerry 9.00 Tom in Jerry 9.10 Confetti Nevvs 10.05 Pika Nogavička, otroška nadaljevanka 11.05 Disnevjev festival 12.00 Drew Carey 12.25 Življenje in jaz 12.55 Svetovni poka! v deskanju na snegu: paralelni slalom, prenos iz Ischgla 13.30 Svetovni pokal v smučarskih skokih, prenos iz Neustadta 15.40 03 AustriaTop 40, glasbena lestvica 16.25 Raztresena Ally 17.10 Srček 18.00 Nogomet, 1. avstrijska zvezna liga 18.55 Svetovni pokal v alpskem smučanju: superveleslalom (ž), prenos iz Lake Louisa 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Oddaja za milijon šilingov 21.15 Sam doma 3, ameriška komedija 22.50 SMrtonosni božič, ameriški akcijski film 0.40 Cold Harvest, ameriški akcijski film 2.05 Morilski morski psi napadajo, amerioški pustolovski film 3.40 Srček, ponovitev 4.25 03 Austri Top 40, ponovitev AVSTRIJA 2 6.10 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Ob 20. obletnici smrti igralca Rudolfa Pracka: Ljubezen po notah, avstrijska komedija 12.25 Gernstl na poti: Kufstein, reportaža 13.00 Poročila 13.10 Rdeči mak, avstrijska komedija 14.50 Moje življenje,, podaj mi roko, avstrijski film 16.25 Dežela in ljudje 16.55 Religije sveta 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Tatz & Co. 17.55 Spori 18.25 Bingo 19.00Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi od strani 20.15 Izgubljeni v snegu, nemški film 21.40 Čas v sliki 21.50 Ko glasba zaigra 23.00 Čas v sliki 23.05 Hiša na vodi, ameriška komedija 0.50 SLadka ptica mladosti, ameriška drma 2.45 ogledi od strani 2.50 Dežela in ljudje 3.20 Tatz & Co. 3.40 Spori 4.10 Kolos z Rodosa, italijansko-špansko-francoski film SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRIGLAV R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kroni- ka 6.30 BIO vremenski napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.15 Živila 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave 9.50 EPP 10.15 Živila 10.20 Prispevek 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Mladi, nadarjeni, obetavni 11.30 Živila 11.45 Temperature doma in po svetu 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek: 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek: Kiropraktik dr. Peter Gregor 13.40 Zanimivosti 14.00 Godan 14.30 Prispevek: 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Prispevek: 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.20 Verska oddaja 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22:00 na UKV stereo na 88,9 in 95,0 Mhz. R TRIGLAV RADIO TRIGLAV NA OBISKU V KRANJU 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - vreme z Robertom Bohincem 6.30 Pogled v današnji dan, porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Novice - Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.10 Aktualno 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Tednik občine Žirovnica 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 12.50 Beseda mladih 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 13.50 Podarim 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Študentska oddaja na Radiu Triglav 22.00 Popevka tedna 22.05 Večerni glasbeni program do polnoči 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 5.45 Danes godujejo 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes - jutri 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Dogodki danes, jutri 10.30 Radijski kviz 11.00 Vprašanja in pobude, ponovitev 11.30 Evropa v enem tednu 12.00 BBC novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj-dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Kino 16.50 Pregled tiska 17.30 Ponovitev zdavstvene oddaje 18.00 Študentska napetost 18.45 Miklavž je med nami 19.30 Športna sobota 20.00 Radio jutri -Glasbeni program Radia Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste 7.35 Vreme 8.30 Črna kronika, tedenski pregled 8.45 Pomurski dogodki 9.05 RGL danes 9.30 Glasbeni spomini 10.00 Kam danes .10.30 RGLova uganka 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.30 Žulj na jeziku 13.30 Želje, čestitke 14.00 Pasji radio 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.30 Gospodarstvo 16.45 Iz tujega tiska 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Glasbene novosti 18.57 Izbranka tedna 19.05 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 08.45 Spominjamo se 09.00 Sobotna iskrica (otroška oddaja z Juretom Seskom) 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Za življenje, za dane sin jutri 12.00 Zvonjenje, ponovited duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Ponovitev Svetnik dneva 13.15 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 16.00 Mali oglasi 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Otroška pesem tedna 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek sv. pisma 20.30 Molitev in nagovor za nedeljo 21.15 Vodnik po sv. pismu 22.00 Ponovitev Za življenje, za danes in jutri 23.00 Nočni glasbeni program 90,9 MHz 97,2 MHz O ltgDj 99,5 MHz 103,7 MHz Lokalna radijska postaja, Pot na Zavrte 10, tel.: 05/373-47-77 NEDELJA, 2. DECEMBRA 2001 7.55 Napovedniki 8.00 Živ žav: Telebajski; Palček David; Trnovo robidovje 9.50 Marketing 9.55 Nedeljska maša, prenos iz Cerknice 11.00 Afrika - pogled s tal, angleška poljudnoznanstvena serija 11.25 Ozare, ponovitev 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Vremenska panorama 13.30 Ugrabljeni, 1. del 15.00 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 15.30 Lingo, TV igrica 16.00 Čari začimb: Mamaliga 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Vsakdanjik in praznik 17.45 Slovenski magazin 18.15 Razgledi slovenskih vrhov 18.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.00 Danes 19.05 Zrcalo tedna 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Mario, nedeljski večer v živo 21.50 Večerni gost: Tomaž Humar 22.45 Poročila, Šport, Vreme 23.15 Zgodbe o knjigah 23.20 Polnoč v vrtu dobrega in zlobnega, ameriški film 1.50 Razgledi slovenskih vrhov: Zgodbe obmejnih trdnjav, ponovitev 7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 TV Prodaja 8.30 Videospotnice 9.00 Blišč in beda kurtizan, francoska nadaljevanka 10.00 Kam gredo divje svinje, hrvaška nadaljevanka 10.50 Obljubljena dežela, ameriška nanizanka 11.35 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski 12.05 Folk area 2000, 5. del mednarodnega folklornega festivala 13.10 Koncert Vlada Kreslina 14.40 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Smuk (m), posnetek iz Beaver Creeka 15.40 Novo mesto: 4. krog lige prvakov v rokometu, Karvina - Celje Pivovarna Laško, prenos 17.15 Evrogol 18.15 Športni film 18.50 Beaver Creek: Svetovni pokal v alpskem smučnju, superveleslalom (m), prenos 20.05 Kašmir-vojna v raju, ameriška dokumentarna nanizanka 21.00 Murphy Brown, ameriška nanizanka 21.25 Napovedniki 21.30 Homo turisticus 22.00 Končnica 23.00 H. Svetel: Višnjani, posnetek opere iz SNG Maribor 0.40 Videospotnice 8.50 TV Prodaja 9.20 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 10.10 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 11.00 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 11.50 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 12.40 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 13.30 Pet grobov do Kaira, ameriški film 15.15 Slavne zvezde, dokumentarna serija 16.15 Jack in JIH, ameriška nanizanka 17.10 Beverly Hills, ameriška nadaljevanka 18.05 Melrose Place, ameriška nadaljevanka 19.00 Pop'n 'roll, glasbena oddaja 20.00 Možje v črnem, ameriški film 21.45 Dosjeji X, ameriška nanizanka 22.40 Goodyear liga, ponovitev košarke 7.50 TV prodaja 8.20 Slonček Benjamin, risana serija 8.45 Princesa Sissi, risana serija 9.10 Dragon Bali, risana serija 9.35 Hroščeborgovi, mladinska serija 10.00 Jezdeci senc, risana serija 10.30 Možje v črnem, risana serija 11.00 Pasji policist, kanadska nanizanka 11.30 Mladi Herkul, mladinska serija 12.00 Šolska košarkarska liga 13.00 Konec nedolžnosti, ameriški film 14.50 Otroški zdravnik, nemška nanizanka 15.50 Gorski zdravnik, nemška nanizanka 16.50 Možje v belem, ameriška nanizanka 17.50 Mačke ne plešejo, risani film 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.30 Športna scena 22.15 Žreb skupin za SP v nogometu 2002, posnetek 23.45 24 ur, ponovitev 6.00 Video strani 7.00 TV Prodaja 8.30 Wai Lana joga 9.00 Risanke 10.00 Spidi in Gogi show, ponovitev 11.00 Vera in čas 11.30 V sedlu, oddaja o konjeništvu 12.00 Raketa pod kozolcem, ponovitev 13.30 Policist s Petelinjega vrha, jugoslovanska nadaljevanka 14.30 Sijaj 15.00 Čestitke iz domače skrinje 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Dunlop motocros magazin 17.00 Ekskluzivni magazin, ponovitev 17.30 Ježek Show, zabavnoglasbena oddaja 18.30 Štiri tačke 19.00 Razglednica 19.30 Glasba 20.00 Reporter X 20.30 Italijanska nogometna liga, prenos 22.30 Italijanska nogometna liga, posnetek 0.30 Video stran S4 Tel.: 07/33Z-33-00 SRAČJE GNEZDO: Tel.: 07/332*40-24 Radio Sraka, d.o.o. Valantičevo 17 8000 Novo Mesto ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 9.00 Predstavitveni spot GTV 9.05 GTV priporoča I. 9.10 Gorenjska TV poročila 1665 9.25 Razstava v EG Kranj: Peter Abram 10.00 D'Paplers, 15. oddaja 10.45 PTP -Gorenjski obzornik 79 11.00 Župan pred kamero, Bojan Starman 12.00 V pričakovanju - 1. advent 12.10 Avtomobilsko ogledalo - športna oddaja 4 12.40 Predstavljamo vam KS Kamnitnik 13.15 Videostrani GTV do 18.50 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1665 19.15 PTP - Gorenjski obzornik 77 19.30 Reportaža za konec tedna 19.55 GTV priporoča II 20.00 GTV MIX z Matejo in Alešem 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1665 22.00 Petek za sobotni zametek 23.55 GTV priporoča III 00.00 GTV jutri, Obiščite teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Motorsport Sport Mundial 20.40 Birth of nation - rostvo naroda, angleška dokumentarna oddaja 21.10 Selška dolina 1941 - 1945 Trnjeva pot k svobodi 22.40 Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. 18.45 Glasbena oddaja 19.00 Iz arhiva -Miklavž 1995 v Železnikih 19.15 Glasbeni kotiček 20.00 Dunaj - potopisna oddaja ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna 18.45 Risanka 19.05 Videostrani 20.00 Avtomobilsko zrcalo, ponovitev 21.10 Satelitski program DW 22.00 Videostrani ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavno glasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 19.00 EPP 1 19.03 Risanka 19.50 Videospoti 19.57 EPP 2 20.00 Kako ostati zdrav 20.30 EPP 3 20.33 Ježek show -glasbena oddaja 21.25 EPP 4 21.30 Izmenjava Programa 22.35 EPP 5 22.35 Končna špica... Videostrani TV Impulz 8.00 TV koledar 8.10 Poročila 8.15 Luč v gozdu, ameriški vesterm 9.45 Klic divjine 10.30 Dvigalka 12.00 Opoldanske novice 12.15 TV koledar 12.30 Sadovi zemlje 13.20 Mir in dobrota 13.50 Klic duha 14.00 V nedeljo ob dveh 15.00 Poročila 15.10 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj 15.45 Gruntovčani, hrvaška humoristična nanizanka 16.45 Angel maščevanja, ameriški vestem 18.30 Povabilo na čaj, angleška nadaljevanka 19.10 Loto 19.30 Dnevnik 20.05 Zlata leta, hrvaška drama 21.20 Veliki rop vlaka, angleški pustolovski film 23.20 Poročila 23.30 Bockerer, avstrijska drama 1.10 Nočni program 9.00 Panorame hrvaških turističnih središč 9.05 Biblija 9.15 Hrvaška cerkev v Rimu, dokumentarna oddaja 9.45 Verski program 10.45 Portret cerkve in kraja 11.00 Sveta maša, prenos iz Slunja 12.05 Idiotovo zadovoljstvo, ameriška komedija 13.45 Prevara, ponovitev 16.15 Xena, nanizanka 16.50 Risanka 17.05 Morje, studio Reka 17.30 Šampioni narave 18.05 Opera Box 18.35 Povabilo 19.05 Pustolovščine Čirija in Silvestra, risana serija 19.30 Fotografija na Hrvaškem 19.45 Aretacija in proces, dok.-igrana nanizanka 20.05 Nevidni človek, ameriška nanizanka 21.05 Prizorišča svetovnih kultur: Južna Indija 22.05 Triler AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 8.55 Ena, dav, tri, uganke 9.20 Johnny Bravo 9.50 Miniverzum 10.20 Disneyjev festival 11.15 Izgubljeni svet 12.00 Športni pregled 12.30 Motošport 2001, magazin 13.30 Svetovni pokal v smučarskih skokih, prenos iz Nustadta 15.40 Nogomet: Liga prvakov 16.15 Nogomet 18.30 šport v nedeljo 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.15 Patch Adams, ameriški film 22.05 Columbo, ameriški film 23.45 Mesto zločina: Nasilna mrzlica, nemška TV kriminalka 1.15 Cold Harvestm ponovitev ameriškega akcijskega filma 2.45 Rancho Deluxe, ameriški vestrn 4.15 Angel iz druge roke, ameriški film AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Zakladi sveta - Dediščina človeštva 10.30 Teden kulture 11.00 Čas v sliki 11.05 Novinarska ura 12.00 Visoka hiša, iz parlamenta 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina 13.55 Tuji potniki 14.35 Duhovnik in dekle, avstrijski film 16.00 Luč v temo -dventni čas 17.00 Čas v sliki 17.05 Živeti lepše 17.55 Milijonsko kolo 18.25 Kristjan v času 18.30 Podoba Avstrije 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.15 Zveneča Avstrija 21.15 Belo-modre zgodbe 21.45 Čas v sliki 21.50 Kar zadeva 23.05 Čas v sliki 23.10 H. C. Artman -1. obletnic smrti avstrijskega pisatelja 0.10 Dajte mojemu sinu dom - Materina molitev, ameriški TV film 1.40 Novinarska ura 2.30 Teden kulture 2.50 Pogledi od strani 3.00 Dober dan, Koroška 3.30 Dober dan, Hrvati SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRBOVLJE 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenski napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Predstavitev: Gost v studiu Marjan Zgonc 9.50 EPP 10.00 Prispevek: 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Tedenski pregled dogodkov 14.50 EPP 15.00 Prispevek 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj 18.50 EPP 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 7.00 do 19.00 na 88,9 in 95 MHz UKV. R TRIGLAV 5.00 Glasba na Radiu Triglav 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.40 Oglasi 7.00 Jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 7.55 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.00 Oddaja za otroke: Mirin Vrtiljak 9.15 Šolski radio - OŠ Polde Stražišar Jesenice 9.30 Pogled na ceste in vreme - Robert Bohinc 9.40 Oglasi - Makler 10.00 Aktualno: Motroci, oddaja o avtomobilizmu 10.15 Obvestila 10.40 Oglasi 11.00 Mali oglasi po telefonu 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.40 Oglasi 13.00 Nedeljski gostje: Ansambel Vita 13.40 Oglasi 14.00 Voščila 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: Prešerni o Prešernu 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila, voščila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Nedeljsko popoldne na Radiu Triglav 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno: 10 let od največje humanitarne akcije Radia Triglav 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi - ponovitev 18.59 Črna kronika dneva 19.00 Minute za resno glasbo - pripravlja Drago Ariani 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Težke frekvence 19.40 Oglasi 19.45 Večerni glasbeni program do polnoči R SORA 8.00 Napoved programa - dogodki danes, jutri 8.15 Naš zgodovinski spomin 9.00 Aktualna tema 10.30 Kmetijska oddaja 11.00 Škofjeloški tednik 11.30 Dogodki danes -jutri 11.40 Osmrtnice 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.30 Danes godujejo 13.00 Čestitke in pozdravi 13.15 Naj se sliši slovenska pesem 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Daj - dam 17.00 Nedeljsko srečanje 18.00 Horizont 18.45 Miklavž je med nami 20.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.50 Horoskop 07.15 Novice, ceste, vreme 07.20 Nočna kronika 07.35 Vreme 08.55 Dolenjski utrip 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 11.30 Uganka Rgl 12.00 BBC novice 12.30 Rumeni radio 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Pasji radio 13.40 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črn kronika 16.00 Štajerski mozaik 19.05 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Dvoglavi levji car 21.00 DJ tirne 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijska oddaja 8.50 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. maše 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.00 Zvonjenje, ponovitev svetnika dneva 12.15 Voščilo prijateljem in glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Poročila 19.45 Otroška pesem tedna 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 Klasična glasba 21.30 Radijski roman 22.00 Ponovitev Slovencem po svetu in domovini 23.00 Nočni glasbeni program www.ribeinvode.com • ■ Media Art www.gorenjskaonline.com PONEDELJEK, 3. DECEMBRA 2001 7.55 Napovedniki 8.00 Utrip 8.20 Zrcalo tedna 8.40 Pod piramido, oddaja Tv Maribor 9.10 Afnafriki, 3. oddaja 9.40 Iz popotne torbe 10.00 Dnevnik velikih mačk, angleška poljudnoznanstvena serija 10.35 National geographic, ameriška dokumentarna serija 11.30 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.55 Z vseh koncev sveta, angleško- japonska dokumentarna serija 12.25 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi TV Maribor 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.10 Vremenska panorama 13.30 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper - Capodistria 14.20 Polnočni klub 15.30 Pisave 16.00 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, vreme, šport 16.45 Telebajski, ponovitev 17.05 Radovedni Taček: Kolo 17.20 Moja enciklopedija živali: Opica 17.45 Volja najde pot 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 18.45 Risanka 18.50 Marketing 19.00 Kronika 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.05 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 20.55 Napovedniki, marketing 21.00 Mož velikih dejanj - portret Lada Smrekarja 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.35 Šport 22.40 Vreme 22.50 Brez reza 23.55 Volja najde pot, ponovitev 7.55 Napovedniki 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.30 TV prodaja 15.00 Videospotnice 15.35 Sloves, angleška dokumentarna serija 16.30 Rad imam Lucy, ameriška čb nanizanka 17.00 Ženska, brazilska nadaljevanka 17.45 Marketing 18.00 Tele M, oddaja TV Maribor 18.30 Jasno in glasno 19.30 Videospotnice 20.05 Cik cak 20.30 Svetovni izzivi 21.00 Studio City 22.00 Stoletje odkritij, ameriška dokumentarna nanizanka 22.55 Brane Rončel izza odra 0.20 Videospotnice KANAL A 8.55 TV Prodaja 9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja, ponovitev 10.10 Šov Jerryja Springerja, ponovitev pogovorne oddaje 11.00 TV prodaja 11.30 Dannvjeve zvezde, vedeževanje v živo 12.30 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 13.25 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 14.15 TV Prodaja 14.45 Spet zaljubljna, ameriška nanizanka 15.40 Riki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Tretja izmena, ameriška nanizanka 17.30 Fant zre v svet, ameriška humoristična nanizanka 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 18.35 Korak za korakom, ameriška humoristična nanizanka 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 Superfilm: Matilda, ameriški film 22.00 Will in Grace, ameriška humoristična nanizanka 22.30 Tretji kamen od sonca, ameriška humoristična nanizanka 23.00 Noro zaljubljena, ameriška humoristična nanizanka 23.30 Ekstra magazin, ponovitev 23.50 Dannyjeve zvezde, ponovitev 9.10 Dragon Bali, japonska risana serija 9.35 Hroščeborgovi, mladinska serija 10.00 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka 10.55 Črni biser, argentinska nadaljevanka 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Športna scena, ponovitev 14.05 Zakon o Los Angelesu, ameriška nanizanka 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah show: Za materinski dan, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, mehiška nadaljevanka 17.20 Črni biser, mehiška nadaljevanka 18.15 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 TV Dober dan, slovenska nanizanka 20.55 Sedma nebesa, ameriška nanizanka 21.50 Urgenca, ameriška nanizanka 22.40 Udarci pravice, ameriška nanizanka 23.30 M.A.S.H., ameriška humoristična nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev 6.00 Video strani 7.00 TV prodaja 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz domače skrinje, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 10.00 TV Prodaja 11.00 Italijanska nogometna liga, ponovitev 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 13.45 TV prodaja 14.15 Videostrani 15.15 SQ Jam, ponovitev 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 20.00 Popotovanja z Jani-nom 21.00 V sedlu 21.30 Ekskluzivni magazin 22.00 Reklamni predah 22.30 Naš vrt 23.00 Motor Show Report 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.15 Video strani ... 24 ur infokanal, http://gW.tele-tv.si 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Prenos Akademije ob prazniku MOK 20.30 Kanonade - Pavle Ravno-hrib21.35 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1666 22.00 TV dražba v živo: telefon 233 11 56 22.20 Olimpijski kotiček 22.30 TV dražba v živo: telefon 233 11 56 23.10 S.E.M., avtor, Rudi Klarič 23.45 Gorenjska TV poročila 1666 0.00 GTV jutri, Prelistajte teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Motor sport mundial 9.35 Nasvidenje ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51. 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Kako biti zdrav in zmagovati 20.40 British gardens - angleški vrtovi, angleška dokumentarna oddaja 21.15 Lahko noč ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Enajsta scena, oddaja z gosti iz šolskih klopi 19.30 Aktuano iz občine 20.00 BUM - glasbena oddaja 21.25 Iz arhiva ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Otvoritev razstave v Doliku 18.38 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.27 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Otroški program 20.15 Za sprostitev 22.15 Videostrani TV Impulz 6.50 TV koledar 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 Aretacija in proces, ponovitev 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.00 Otroški program 12.00 Poročila 12.15 TV koledar 12.40 Moja usoda si ti, nanizanka 13.20 Čas za razmislek, ameriška romantična komedija 15.00 Poročila 15.05 Raziskovalec, dokumentarna serija 16.00 Izobraževalni program 16.40 Hrvaška danes 17.00 Vsakdan 18.30 Živeti z..., dokumentarna oddaja 19.00 Vprašaj 19.13 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Obračun s hrvaško pomladjo 1971, dokumentrna oddaja 21.05 Latinica 23.10 Filmska noč s Pierceom Brosnanom; Kosec, ameriška zf srhljivka 1.00 Spet zaljubljena, ponovitev 1.35 Becker, ponovitev 1.55 Michael Richards Show, ponovitev 8.00 Panorama hrvaških turističnih krajev 9.50 Iz sveta razvedrila 10.20 Mirin dobrota, ponovitev 10.50 Povabilo na čaj, ponovitev 11.40 Svet zabave 12.10 Cafe Cine-ma 12.50 Mesečina 13.35 Hruške in jabolka 14.05 Glamour 15.10 Otroški program 16.10 Poročila za gluhe 16.15 Ogledalce, ogledalce... 16.45 Hugo 17.10 Moja usoda si ti, nadaljevanka 18.00 Panorama 18.30 Kolo sreče 19.00 Michael Richards Show 19.30 Mojstrovine svetovnih muzejev 19.45 Aretacija in proces, dokumentarno igrana serija 20.10 Spet zaljubljena, ameriška nadaljevanka 21.00 Polni krog 21.20 Becker, ameriška humoristična nanizanka 21.45 Afganistan - nesveta vojna, dokumentarni film 22.25 Seinfeld 22.50 Zvezdne steze: Voyager, ameriška zf nanizanka 23.35 Na meji verjetnega AVSTRIJA 1 5.55 Otroški program 7.55 Sabrina - najstniška čarovnica 8.25 Spet sam doma, ponovitev filma 10.00 Patch Adams, ponovitev filma 11.45 Otroški program 14.55 Simpsonovi 15.20 Princ z Bel Aira 15.40 Beverly Hills 90210 16.30 Sedma nebesa 17.15 Sabrina - najstniška čarovnica, ameriška humoristična serija 18.30 Caroline v velemestu 19.00 Dharma in Greg 19.30 Čas v sliki/kultura 20.00 Šport 20.15 Na vrat na nos, ameriška komedija 22.05 Reka poje mi, ameriška drama 0.05 Nikita: Super možgani 0.45 Antho-ny Dellaventura, zasebni detektiv 1.30 Topovi za Cordobo, ameriški vestem 3.10 materina molitev, ponovitev ameriškega TV filma AVSTRIJA 2 6.05 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.50 Zlata dekleta 10.15 Izgubljeni v snegu, ponovitev filma 11.50 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Orientacija 12.35 Podoba Avstrije 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Tri dame 14.05 Hišnica 14.50 Fal-con Crest 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi od strani 20.15 Grajski hotel Orth 21.05 Tema, reportaža 22.00 Čas v sliki 22.30 Srečanje: Kultura 0.00 Čas v sliki 0.30 Dogma 3, dansko-švedski film 2.10 Pogledi od strani 2.15 Srečanje: Kultura 3.45 Dobrodošla, Avstrija 5.30 Hišnica SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRBOVLJE 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Ob mednarodnem dnevu invalidov 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Cankarjev dom 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice11.05 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.20 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.40 Zanimivosti: Zlata mineta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Športna oddaja 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.30 Akademskih četrt, študentska oddaja 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.20 Prispevek: Slovenski pravopis 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Big bangovih 10 zmagovitih 18.50 EPP 19.00 Novice 19.00 Izgubljeni najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Pometamo po domači glasbeni sceni 20.00 Vedno zelene 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95 Mhz UKV. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah6.02 Jutranja gosta na radiu Triglav - nagrajenca občine Žirovnica 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - vreme in Robert Bohinc 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 6.55 Spremljamo pohod Smlednik - Vrba 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo in Jože Lavrinec 8.15 Obvestila 8.30 Novice, pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 8.50 Predstavitev: Merkur 9.15 Voščila 9.40 Oglasi: Agencija Relax 10.00 Aktualno: Merkurjeva športna stavnica 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Ak; tualno: Predstavitev akcije Radia Triglav "Naj občan 2001" 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.20 Gorenjska črna kronika 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Športni ponedeljek 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Varnost na gorenjskih cestah v preteklem tednu 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno: Naš gost: Minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc - 4. mreža 18.00 Oglasi 18.05 Včeraj, danes, jutri 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Glasovanje Naj občan 2001 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Moja je lepša... 19.40 Oglasi 22.00 Popevka tedna - Glasba do polnoči 5.30 Prva jutranja kronika 5.45 Danes godujejo 6.15 Noč ima'svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled teksta 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Naš jutranji gost 8.00 Dogodki danes - jutri 8.30 Napoved programa 8.55 Dnevna malica 9.00 Oziramo se po ljudeh 10.00 Dogodki danes - jutri 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 BBC novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes-jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Računalniške novice 16.35 Novice iz OŠ 17.00 Dogodki danes - jutri 17.30 Oddaja za obrtnike 18.00 Brbotavček 18.45 Miklavž je med nami 20.00 Radio jutri 20.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.27 Na današnji dan 07.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Jutro je lahko 8.55 Gospodarske novice 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes 10.20 Iz Trzina 10.30 Šport 11.30 Uganka Rgl 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.15 Štajerski dogodki 12.45 Dogodek dneva 12.55 Odgovori poslušalcem 13.05 Iz Domžal 13.30 Globus, mednarodni pregled 13.50 Gospodarstvo 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Modni bla bla 17.20 Iz tujega tiska 17.30 Na sceni 19.05 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.50 Horoskop 20.30 Iz svetovnih glasbenih lestvic R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06,00 Svetnik dneva 06.1° Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 07.10 Bim-bam-born 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah-AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 08.0U Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristusu 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročna 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12-3" Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Ognjišče - Ognjišče 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinKi 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Pop vitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 izbor Vaše pesmi (Ivan Hudnik) 19.00 Raaw Glas Amerike (VOA) in poročila Otroška pesem tedna in zgodba za lan* noč 19.55 Napovednik programa zaju« 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek a* pisma 20.30 Prijatelji radia Ognjišče ci Trstenjak) 22.00 Mozaik dneva 2i-* Slomšek nas uči 22.30 Ponovitev neaej. ske oddaje Sakralna glasba 23.30 Noo glasbeni program TOREK, 4. DECEMBRA 2001 7.50 Napovedniki 7.55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Mostovi 9.00 Gulimišek 9.25 Radovedni Taček: Kolo , 9.40 Čarobni šolski avtobus, risana nanizanka 10.05 Moja enciklopedija živali: Opica 10.10 Oddaja za otroke 10.30 Volja najde pot 11-30 Naokoli po Nemčiji 12.00 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.10 Vremenska panorama 13.10 Obzorja duha 13.40 Mož velikih dejanj - portret Lada Smrekarja 14.30 Claude Regy, trancoska dokumentarna oddaja 16.00 Duhovni utrip 16.30 Poročila, vreme, šport 16.45 Zlatko zakladko: Ovseni polpeti 17.00 Otroci na ladji Luna, švedska serija 17.35 Marketing 17.45 Človek opica, angleška poljudnoznanstvena serija 18.45 Risanka 18.55 Olimpijski 1, 2, 3 19.00 Kronika 19.25 Marketing 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme 20.05 Titani, ameriška nadaljevanka 21.00 Aktualno 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.35 Šport 22.40 Vreme 22.50 Sveto in svet: Slovenci in vrednote 23.40 Vrnitev v Fonteyne, francoska drama 1.05 Človek opica, poljudnoznanstvena serija 7.55 Napovedniki 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Vremenska Panorama 14.15 Videospotnice 14.50 Svetovni izzivi 15.20 Studio City 16.20 Trento: SP v rokometu (ž), Slovenija - Tunizija, prenos 18.00 Mogočna Afrodita, ameriški film 19.30 Videospotnice 20.05 Liga Prvakov v nogometu: Arsenal - Juventus, prenos 0.00 Krt pri Savici, slovenski kratki film o .15 Videospotnice 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Viva turistica 10.00 Nasvidenje ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Viva turistica 20.30 Iz produkcije ZLTV -Moj video 21.00 Birth of nation - rojstvo naroda, angleška dokumentarna oddaja, ponovitev 21.30 Selška dolina 1941 -1945 Trnjeva pot k svobodi 23.00 Lahko noč ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri preko VCR. 19.00 Domača obrt na vasi 19.30 Zanimivosti - zbiralec starih spisov 20.00 Odrska predstava KANAL A 8.55 TV Prodaja 9.00 Ekstra magazin 9.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja, ponovitev 1°-10 Šov Jerryja Springerja, ponovitev pokorne oddaje 11.00 TV prodaja 11.30 Mladenič v modrem, ameriška nanizanka ^2.30 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 13.25 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 14.15 TV prodaja 14.45 Spet zaljubljena, ameriška nanizanka 15.40 Ricky Lake, ameriška pogovorna oddaja 16.35 Tretja izmena, ameriška nanizanka 17.30 Fant zre v svet, ameriška humoristična nanizanka 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Korak za korakom, ameriška humoristična nanizanka 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 Kung fu: Acti-on Jackson, ameriški film 21.50 Will in Grace, ameriška humoristična nanizanka 22.20 Tretji kamen od sonca, ameriška humoristična nanizanka 22.50 Noro zaljubljena, ameriška humoristična nanizanka 23.20 Ekstra magazin, ponovitev 23.40 Dannvjeve zvezde, ponovitev 9-10 Dragon Bali, japonska risana serija 9.35 Hroščeborgovi, mladinska serija 10.00 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka 10.55 Črni biser, argentinska nadaljevanka 11.50 Prepovedana strast, mehiška nada-'ievanka 12.40 TV prodaja 13.10 TV Dober dan, ponovitev 14.05 Zakon o Los Angelesu, ameriška nanizanka 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah show: Presenečenje za očetovski dan, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, mehiška nadaljevanka |7.20 Črni biser, mehiška nadaljevanka 18.15 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka '9-15 24 ur 20.00 Preverjeno 20.45 Resnične zgodbe: Otrok po naročilu, ameriški "lm 22.30 Udarci pravice, ameriška nani-*anka 23.30 M.A.S.H., humoristična nani-^nka 0.00 24 ur, ponovitev JjJ-00 Video strani 7.00 TV prodaja 7.30 ™& Lana joga 8.00 Iz domače skrinje, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 10.00 [V prodaja 11.00 Italijanska nogometna '9a, ponovitev 13.00 Kuharski dvoboj ]3-45 TV prodaja 14.15 Video strani 15.15 Ježek Show, ponovitev 16.15 Družinska TV Drodaja 16.30 Iz domače skrinje, kontaktna Podaja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 20.00 Film 22.00 Naj N - nogometni stu-Jj0. 23.00 Automobille 23.30 Kuharski dvo-0.15 Wai Lana joga 0.45 Video strani . 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18-50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV DrJPoroča I. 19.00 Gorenjska TV poročila 667 19.15 Videonovice za gluhe (nov. *°01) 19.55 GTV priporoča II 20.00 Utrip ^anja 20.10 Predstavljamo vam KS Kokrica «1.00 Liqui Molly - Vroča kolesa, 1. oddaja £1.25 PTP - gorenjski obzornik 79 21.40 V!1* Priporoča III 21.45 Gorenjska TV porc-?•« 1667 22.00 Znani, neznani obrazi: Jože °enedik 22.30 O kardiov. obolenjih z dr. J. Hemškarjem 23.30 TA Dober dan predstaven nagrajuje 23.40 GTV priporoča IV «3.45 Gorenjska TV poročila 1667 00.00 ? jutri, Obiščite naš teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH 2,,V KRANJ - POKLIČITE PO TELEFO-233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRA-V|CO DO SPREMEMBE PROGRAMA ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Torkov športni pregled 18.28 Šolska košarkarska liga 19.20 Videostrani 20.00 Otvoritev razstave v Doliku, ponovitev 20.23 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO-oddaja domače zabavne glasbe z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK 18.55 Začetek programa 18.00 Športne novice 18.15 Otroški program 18.45 TV ponudba 19.00 Športne novice 19.10 Otroški program 20.00 ATM predstavlja - oddaja o avtomobilizmu 20.45 Športne novice 20.55 Film 22.30 Videostrani TV Impulz 6.50 TV koledar 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 Aretacija in proces, ponovitev 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.00 Otroški program 12.00 Opoldanska poročila 12.15 TV koledar 12.40 Moja usoda si ti, brazilska nadaljevanka 13.25 Zavoljo časti, ameriška drama 15.00 Poročila 15.05 Raziskovalec 16.00 Izobraževalni program 16.45 Hrvaška danes 17.00 Vsakdan 18.30 Govorimo o zdravju 19.00 Vprašaj, kviz 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Moderato cantabile, glasbena oddaja 21.00 Forum 22.00 Prostor - čas - arhi-tekura 22.45 Odmevi dneva 23.05 Današnji šport 23.20 Šibenik v vojni, dokumentarni film 23.50 Filmska noč s Piercom Brosnanom; Žrtev ljubezni, ameriška srhlji-ka 1.20 Okrožje 2.05 Seks v mestu 2.35 Veronikine skušnjave 8.00 Panorame hrvaških turističnih središč 9.40 Živeti z 10.45 Spet zaljubljena, ponovitev 11.30 HTV hit, ponovitev 12.15 Afganistan 13.05 Hruške in jabolka 13.35 Latinica 15.10 Otroški program 16.10 Poročila za gluhe 16.15 Fant spoznava svet 16.45 Hugo 17.10 Moja usoda si ti 18.00 Panorama 18.30 Kolo sreče 19.00 Veronikine skušnjave 19.30 Mojstrovine svetovnih muzejev 19.45 Aretacija in sojenje 20.10 Okrožje, nanizanka 21.00 Polni krog 21.15 Seks v mestu, ameriška humoristična nanizanka 21.45 Praksa, ameriška nanizanka 22.35 Seinfeld 23.05 Zvezdne steze 23.45 Na meji verjetnega 0.35 Poročila AVSTRIJA 1 5.55 Otroški program 8.05 Sabrina - najstniška čarovnica 8.20 Čarovnica 9.05 Be-verly Hills 9.50 Reka poje mi, ponovitev 11.45 Otroški program 14.55 Simpsonovi 15.20 Princ iz Bel Aira 15.40 Beverly Hills 90210 16.25 Sedma nebesa 17.10 Sabrina najstniška čarovnica 17.35 Čarovnica 18.30 Caroline v velemestu 19.00 Dharma in Greg 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Zdravniški helikopter 117 21.05 Odločitev v ledu - ženska lovi morilca, nemško-avstrijska srhljivka 22.40 Seks v mestu, serija 23.05 Dober tek, komična TV oddaja 23.30 Nogomet - liga prvakov 0.25 PLavti-me: Igre strasti, ameriški film 2.05 Intimna priznanja, ameriška erotična nanizanka 2.35 Catlovv, angleški vestem AVSTRIJA 2 4.50 Dobrodošla, Avstrija 6.15 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.50 Zlata dekleta 10.15 Moje žMjenje, podaj mi roko, ponovitev avstrijskega filma 11.50 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Evro Avstrija 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Tri dame 14.05 Hišnica, nemška nanizanka 14.50 Falcon Crest 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 18.55 Posebna oddaja politične stranke 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi od strani 20.15 Univerzum: Modri planet 21.05 Poročilo 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču 23.05 Po dolgem in počez 0.00 Čas v sliki 0.30 Kralj Oueensa 0.55 Zlata dekleta 1.20 Univerzum, ponovitev 2.05 Pogledi od strani 2.10 Kuharski magazin2.35 Po dolgem in počez, ponovitev 3.30 Dobrodošla, Avstrija SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO ŠTAJERSKI VAL me, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prodaja rabljenih vozil 11.30 Kviz Radia Kranj 11.35 Zaposlovanje 11.45 Kaj danes za kosilo 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Re-lax 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zanimivosti: Zlata mineta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzni komentar 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno: 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Mladi po srcu 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.20 Prispevek: Avtomobilistična oddaja na Radiu Kranj 17.40 Vreme jutri in v prihodnih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa radia Kranj 20.00 Iz Rinaldove skrinje 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22:00 na 88,9 in 95 Mhz UKV. 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.30 Aerobika 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vre- R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - Vreme in Robert Bohinc 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: 8.15 Obvestila 8.30 Novice - Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Gibljive slike 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: Glasovanje Naj občan 2001 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi - Makler 15.00 Aktualno: Prosta delovna mesta 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno: Glasovanje Naj občan 2001; Radio Triglav v Kranjski Gori - izbiramo naj občana, oglašanja do 19.00 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.30 Tednik občine Bohinj 18.40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Večer z Bracom Korenom 22.00 Popevka tedna 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 5.45 Danes godujejo 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Naš jutranji gost 8.00 Dogodki danes - jutri 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 9.30 Črna kronika 10.00 Dogodki danes -jutri 10.30 Pogled v zvezde 11.00 Vrelci zdravja in lepote 12.00 BBC novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Kulturni pa-berki 17.00 Novice 17.30 Kulturni paberki 18.00 Glasbeni vrtiljak 18.45 Miklavž je med nami 19.00 Radio jutri20.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.27 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.20 RGLovo želo 8.30 Jutro je lahko... 8.55 Gospodarske novice 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes 10.30 RGLova tema 11.00 Kamniške novice 11.30 RGLova uganka 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.15 Štajerski dogodki 12.45 Dogodek dneva 12.55 Odgovori poslušalcem 13.30 Osir 13.50 Gospodarstvo 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Iz tujega tiska 16.30 Na sceni 17.30 RGL svetuje 18.00 Starinarnica 19.05 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 07.10 Bim-bam-born 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 08.00 Kmetijski nasvet 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 O zdravju (vsak 2. in 4. torek) 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Sport na radiu Ognjišče (do 19.00) 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.45 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 Sončna pesem 22.00 Mozaik dneva 22.25 Slomšek nas uči 22.30 Ponovitev opoldanske oddaje O zdravju 23.30 Nočni glasbeni program SREDA, 5. DECEMBRA 2001 7.50 Napovedniki 7.55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Dober dan, Koroška 9.00 Trojčice, risana nanizanka 9.25 Slavec, risana nanizanka 9.50 Zlatko Zakladko: Ovseni polpeti 10.10 Otroci na ladji Luna, švedska nadaljevanka 11.00 Človek opica, angleška poljudnoznanstvena serija 12.00 Titani, ameriška nadaljevanka 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.55 Pingvin Pingo, risani film 15.05 Aktualno 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Male sive celice, kviz 17.35 Marketing 17.45 Avstralska kronika, francoska poljudnoznanstvena serija 18.45 Risanka 18.55 Napovedniki 19.00 Kronika 19.25 Marketing 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.05 Miklavžev večer, prenos 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.35 Šport 22.40 Vreme 22.55 Terminal 0.25 Avstralska kronika, francoska poljudnoznanstvena serija, ponovitev 7.55 Napovedniki 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.30 TV Prodaja 14.40 Videospotnice 15.15 Homo Turisticus 15.45 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski 16.20 Trento: SP v rokometu (ž), Slovenija - Brazilija, prenos 17.55 Novo mesto: Evroliga v košarki: Krk Telekom - PAU Orthez, prenos 20.00 Športna sreda: 20.00 Barcelona: Evroliga v košarki; Barcelona - Union Olimpija, prenos; 22.20 Liga prvakov v nogometu: Roma - Liverpool, posnetek iz Rima 0.00 Umori, ameriška nanizanka 0.40 Videospotnice, ponovitev 8.55 TV Prodaja 9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 10.10Šov Jerryja Springerja, ponovitev pogovorne oddaje 11.00 TV prodaja 11.30 Dannvjeve zvezde 12.30 Obala ljubezni, amerioška nadaljevanka 13.25 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 14.15 Tv prodaja 14.45 Dvakrat v življenju, kanadska nanizanka 15.40 Ricky Lake, ameriška pogovorna oddaja 16.35 Tretja izmena, ameriška nanizanka 17.30 Fant zre v svet, ameriška humoristična nanizanka 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 18.35 Korak za korakom, ameriška humoristična nanizanka 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.05 Zločin in kazen: Begunec, ameriška nanizanka 21.00 Na kraju zločina, ameriška nanizanka 21.50 Will in Grace, ameriška humoristična nanizanka 22.20 Tretji kamen od sonca, ameriška humoristična nanizanka 22.50 Noro zaljubljena, ameriška humoristična nanizanka 23.20 Ekstra magazin, ponovitev 23.40 Dannvjeve zvezde, ponovitev 9.10 Dragon Bali, japonska risana serija 9.35 Hroščenborgi, mladinska serija 10.00 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka 10.55 Črni biser, argentinska nadaljevanka 11.50 Prepovedana strast, mehiška nadaljevanka 12.40 TV prodaja 13.10 Preverjeno, ponovitev 14.05 Zakon o Los Angelesu, ameriška nanizanka 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah show: Izpolnjene obljube, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, mehiška nadaljevanka 17.20 Črni biser, mehiška nadaljevanka 18.15 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 TV kriminalka: Nevarne prisege, ameriški film 21.45 Newyorška policija, ameriška nanizanka 22.40 Trije, ameriška nanizanka 23.30 M.A.S.H., humoristična nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev 6.00 Video strani 7.00 TV prodaja 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz domače skrinje, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 10.00 TV prodaja 11.00 Nemška nogometna liga, ponovitev 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 13.45 TV prodaja 14.15 Video strani 14.45 Knjiga, oddaja o kulturi 15.15 Naj N - nogometni studio, ponovitev 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz domače skrinje, kontaktna, oddaja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 20.00 Konjenik, ameriški vojni film 22.00 Sijaj 22.30 Popotovanja z Janinom, ponovitev 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.15 Video strani ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I. 19.00 Gorenjska TV poročila 1668 19.15 Dobrotnica leta, Darinka G. Zupan 19.45 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 19.55 GTV priporoča II 20.00 Župan pred kamero: Mohor Bogataj 21.00 Razstava v EG Kranj: Peter Abram 21.30 Planinsko polje - dok. film 21.40 GTV priporoča II 21.45 Gorenjska TV poročila 1668 22.00 Na piki, slov. islamska skupnost 23.00 Predstavljamo vam KS Kokrica 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1668 00.00 GTV jutri, Prelistajte Teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Kako biti zdrav in zmagovati 9.35 Nasvidenje ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K 51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.20 in 21. uri preko VCR. 19.15 Otroška oddaja 20.00 Pred petnajstimi leti - iz arhiva TV Železniki ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani... 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 SQ Jam 19.10 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled 20.20 Avtomobilsko zrcalo, 13. oddaja 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 Večer z BIOHIRONOM (Emil Kušec) - kontaktna oddaja 21.30 Ananda - iz cikla predavanja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Video strani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 19.00 EPP 1 19.03 Lokalne novice 19.10 SQ JAM 20.00 EPP 2 20.05 Izmenjava programa 20.35 EPP 3 20.40 Kako ostati zdrav 21.10 Lokalne novice 21.15 Film 22.10 EPP 4 22.10 Motosport 22.40 EPP 5 22.40 Bonanza 23.30 Končna špica ... Videostrani TV Impulz 6.50 TV koledar 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 Aretacija in proces, ponovitev 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.00 Otroški program 12.00 Poročila 12.15 Koledar 12.40 Moja usoda si ti, brazilska nadaljevanka 13.20 Slepa pravica, ameriški vestem 15.00 Poročila 15.05 Raziskovalec, dokumentarna serija 16.00 Izobraževalni program 16.45 Hrvaška danes 17.00 Vsakdan 18.30 Memento 19.00 Vprašaj, kviz 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Menda 20.45 Pol ure kulture 21.15 Trenutek spoznanja 21.50 Intervju 22.45 Odmevi dneva 23.05 Današnji šport 23.20 Evropski magazin 23.55 Filmska noč s Pierceom Brosnanom: Nočna straža, angleški pustolovski film 1.30 Jack in Jill, ponovitev 2.15 Simpsonovi 2.40 Prekinitev programa zaradi rednega vzdrževanja 8.00 Panorama hrvaških turističnih krajev 9.50 Glasbeni pogram 10.15 Knjižnica, ponovitev 10.55 Črno-belo v barvah 13.20 Forum 14.20 Skupaj do zvezd: Magazin 15.10 Otroški program 16.05 Poročila za gluhe in naglušne 16.10 Leteči postrešček 16.40 Hugo 17.10 Moja usoda si ti, ponovitev 18.00 Panorama 18.30 Kolo sreče 19.00 Simpsonovi, risana serija 19.30 Mojstrovine svetovnih muzejev 9.45 Aretacija in sojenje, serija 20.05 Jack in Jill, ameriška nanizanka 21.00 Polni krog 21.25 Nikita, ameriška akcijska nanizanka 22.05 Afrika - uspavalni kontinent, dokumentarni film 22.55 Seinfeld, ponovitev 23.20 Zvezdne steze 0.05 Na meji mogočnega AVSTRIJA 1 5.50 Otroški program 8.00 Mladi Herkules, ponovitev 8.25 Sabrina - najstniška čarovnica 8.45 Čarovnice, ponovitev 9.30 Beverly Hills 90210 10.10 Columbo, ponovitev filma 11.45 Otroški program 14.55 Simpsonovi 15.20 Princ z Bel Aira 15.40 Beverly Hills 90210 16.25 Sedma nebesa 17.10 Sabrina - najstniška čarovnica 17.40 Čarovnice 18.30 Caroline v velemestu 19.00 Dharma in Greg 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Nogomet - liga prvakov UEFA 23.25 High Incident - policaj iz El Camina 0.25 Dosjeji Jessica - primer za Teddyja Hoffmana 1.05 Lonmg Risers, ameriški vestem 2.40 Playmate - Igre strasti, ponovitev ameriškega filma 4.20 Pravi mož za umor, angleška kriminalka tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Festival kranjskih itaristov 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Fid-ifarm - krvni tlak 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.05 Biovremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.30 Tudi jeseni je lepo 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti: 17.20 Prispevek 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 20.00 Posebna z Igorjem 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 in 95,0 Mhz UKV. AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.50 Zlata dekleta 10.15 Duhovnik in dekle, ponovitev filma 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Aktualna ura 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Tri dame 14.05 Hišnica 14.50 Falcon Crest 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 18.50 Loto 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 20.15 Legende o Jezusu: Jezus iz Nazareta, nemškc-italijanski TV film 22.00 Čas v sliki 22.30 Mednarono poročilo 23.15 Vrelišče: Zalju-ba Hitlerju in vest 0.00 Čas v sliki 0.30 Apropos film, novice 1.00 Kralj Ouinssa 0.55 Zlata dekleta 1.25 Na prizorišču 1.50 Pogledi od strani 1.55 Mednarodno poročilo 2.40 Vrelišče 3.25 Hišnica SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - ŠTAJERSKI VAL 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.30 Aerobika 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.20 Danes v časopisu 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.35 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: zdravnikov nasvet: mag. psihologije Silvana Gasar 8.15 Obvestila 8.30 Novice, pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Olimpijski komite Slovenije 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Zlata kočija - formula ena 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: Glas ljudstva 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno: Naj jeseniški hokejist 14.15 Voščila 14.30 Novice 15.00 Glasovanje Naj občan 2001 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Čez pregrade do Merkurjeve nagrade 17.30 Včeraj danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Jesenice 18.40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Misli iz Biblije 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, Radio jutri 19.30 Naj občan 2001 - glasovanje 20.00 Naš nasvet: Anton Hladnik 22.00 Popevka tedna 22.05 Večerni glasbeni program do polnoči 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 5.45 Danes godujejo 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes - jutri 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 9.30 Povej naglas 10.00 Dogodki danes, jutri 10.30 Zakladi slovenskih spominov 11.00 Pogovor z županom občine Železniki 12.00 BBC - novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Kulturni paberki 16.50 Pregled tiska 17.00 Novice 17.30 Kulturni paberki 18.00 Glasbeni vrtiljak 18.45 Miklavž je med nami 20.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro 7.20 Nočna kronika 7.30 Na današnji dan 7.35 Vreme 8.55 Gospodarstvo 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o... 10.00 Kam danes 11.30 RGLova uganka 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.57 Izbranka tedna 13.30 Play off 14.00 Pasji radio 14.50 Gospodarstvo 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Iz tujega tiska 16.30 Na sceni 17.30 RGLov kino 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.05 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Vedeževanje 21.00 Odprta dlan R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 07.10 Bim-bam-born 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah -AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 08.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristisu 08.45 Spominjarflo se 09.00 Poročila 10.00 Poročila 10.15 Mali oglasi 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Zlati zvoki 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Pogovor o ... 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.45 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 1. Luč v temi, 2. Dodajati življenje dnevom, 3. Vstani in hodi, 4. Svet oblikuje mlade 21.30 Radijski roman 22.00 Mozaik dneva 22.25 Slomšek nas uči 22.30 Ponovitev popoldanske oddaje Pogovor o 23.30 Nočni glasbeni program ČETRTEK, 6. DECEMBRA 2001 7.50 Napovedniki 7.55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Mostovi 9.00 Male sive celice, kviz 9.50 Zgodbe iz školjke 10.30 Avstralska kronika, francoska poljudnoznanstvena serija 11.30 Obiskali smo..., francoska dokumentarna serija 12.00 Razgledi slovenskih vrhov: Slavnik - Robovi Krasa 12.30 4x4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.10 Vremenska panorama 13.50 Večerni gost: Tomaž Humar 14.45 Mario, nedeljski večer v živo 16.30 Poročila, Vreme, Šport 16.45 Boris, kratki igrani film 16.55 Na liniji, oddaja za mlade 17.45 Humanistika 18.20 Dosežki 18.45 Risanka 18.55 Napovedniki 19.00 Kronika 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.05 Tednik 21.00 Prvi in drugi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.35 Šport 22.40 Vreme 22.50 Podoba podobe 23.20 Humanistika, ponovitev 23.55 Dosežki, ponovitev 7.55 Napovedniki 8.00 Vremenska panorama 9.00 Videospotnice 9.30 Kašmir - vojna v raju, ameriška dokumentarna oddaja 10.20 Val d'lsere: Svetovni pokal v alpskem smučanju, superveleslalom (ž), prenos 11.50 Hoch-filzen: Svetovni pokal v biatlonu, sprint (m), prenos 15.40 Svetovni pokal v alpskem smučanju, superveleslalom (ž), posnetek iz Val d'lsera 16.30 Rad imam Lucy, ameriška čb nanizanka 17.00 Ženska, brzilska nadaljevanka 18.05 Novoletna pomaranča, francoski film 20.00 Športni film 20.25 SP v rokometu (ž): Slovenija - Italija, posnetek iz Trenta 22.00 Šoferja, jugoslovanska nadaljevanka 22.50 Poseben pogled: Sužnji undergroun-da, ameriški film 0.15 Akcija!, nemška nanizanka 1.05 Videospotnice 8.55 TV Prodaja 9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja, ponovitev 10.10 Šov Jerrvja Spingerja, ponovitev 11.00 TV podaja 11.30 Begunec, ameriška nanizanka 12.30 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 13.25 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 14.15 TV prodaja 14.45 Spet zaljubljena, ameriška nanizanka 15.40 Ricky Lake, pogovorna oddaja 16.35 Tretja izmena, ameriška nanizanka 17.30 Fant zre v svet, ameriška humoristična nanizanka 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 18.35 Korak za korakom, ameriška humoristična oddaja 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 Co-lumbo: Velika prevara, ameriški film 21.50 Will in Grace, ameriška humoristična nanizanka 22.20 Tretji kamen od sonca, ameriška humoristična nanizanka 22.50 Noro zaljubljena, ameriška humoristična nanizanka 23.20 Ekstra magazin, ponovitev 23.40 Dannvjeve zvezde, ponovitev POP TV 9.10 Dragon Bali, japonska risana serija 9.35 Hroščenborgi, mladinska serija 10.00 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka 10.55 Črni biser, argentinska nadaljevanka 11.50 Prepovedana strast, mehiška nadaljevanka 12.40 TV prodaja 13.10 Lepo je biti milijonar, ponovitev 14.05 Zakon o Los Angelesu, ameriška nanizanka 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah show: Žrtev je zakon, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, mehiška nadaljevanka 17.20 Črni biser, mehiška nadaljevanka 18.15 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Popolni četrtki: Raztresena Ally, ameriška nanizanka 20.55 Prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 21.30 Seks v mestu, ameriška nanizanka 22.00 Zahodno krilo, ameriška nanizanka 22.50 Trije, ameriška nanizanka 23.40 M.A.S.H., ameriška humoristična nanizanka 0.10 24 ur, ponovitev 6.00 Video strani 7.00 TV prodaja 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz domače skrinje, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 10.00 TV podaja 11.00 Konjenik, film 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 13.45 TV prodaja 14.15 Video strani 15.15 Vera in čas 15.45 V sedlu 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz domače skrinje 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 19.30 Wai Lana joga 20.00 Policist s petelinjega vrha, jugoslovanska serija 21.00 Črna Marija, vugoslovanska urbana drama 23.00 TV razglednica 23.30 Kuharski dvoboj, ponovrtev-0.15 Video strani ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1669 19.15 Gorenjski glas jutri 19.20 Z okrogle mize sejma ski-expo 19.55 GTV priporoča II 20.00 BIO MAGI, oddaja o alt. Pogledih 21.00 Obiskali smo dom dr. Janka Benedika 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1669 22.00 Jasnovidka Sara 23.00 Liqui Molly - Vroča kolesa, 1. oddaja 23.25 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1669 00.00 GTV jutri, Ste že prelistali naš TTX? SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Selška dolina 1941 - 1945 Trnjeva pot k svobodi 10.35 Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.10 British gardens - angleški vrtovi, angleška dokumentarna odddaja 20.35 Iz produkcije ZLTV - Moj video 21.05 Lahko noč ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Glasbena oddaja 19.30 Aktualno v občini 20.00 Predstavljamo vam -obdelava skrila ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Prispevek iz radovljiške občine 18.48 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Šolska košarkarska liga 20.53 SQ jam, ponovitev 21.43 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket... Telemarket... Napoved sporeda... Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Lokalne novice, ponovitev 19.15 Otroški program 20.15 Lokalne novice, ponovitev 20.30 Izmenjava programa, ponovitev 21.05 SQ - JAM, ponovitev naj glasbene oddaje 22.05 S.E.M. - Kako ostati zdrav in zmagovati, ponovitev 22.40 Videostrani 6.50 TV koledar 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 Aretacija in proces 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.05 Otroški program 12.00 Poročila 12.15 TV Koledar 12.35 Moja usoda si ti, mehiška nadaljevanka 13.25 Tragični udarec, ameriška melodrama 15.00 Poročila 15.05 Raziskovalec, dokumentarna serija 16.00 Izobraževalni program 16.45 Hrvaška danes 17.00 Vsakdan 18.30 Kulturna dediščina 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Prostor pod strelnim ognjem, politični magazin 21.05 Željka Ogre-sta z gosti, pogovorna oddaja 22.10 Poslovni klub 22.45 Odmevi dneva 23.05 Današnji šport 23.15 Znanstveno soočanje 0.20 Maščevanje z mečem, ameriška drama 1.50 Naša sodnica, ponovitev 2.35 Svet mode, ponovitev 8.00 Panorame hrvaških turističnih krajev 10.20 Jack in Jill 11.05 Nikita 11.55 Govorimo o zdravju 12.35 Slačilnica 13.15 TV intervju 14.10 Evropski magazin 14.35 Pol ure kulture 15.15 Otroški program 16.05 Poročila za gluhe 16.10 Moly 16.40 Hugo 17.10 Moja usoda si ti, mehiška nadaljevanka 18.00 Panorama 18.30 Kolo sreče 19.00 Na zdravje IX 19.30 Svetovni muzeji 19.45 Aretacija in proces, igrana serija 20.10 Naša sodnica, ameriška nanizanka 21.00 Polni krog 21.20 Podelitev evropskih filmskihj nagrad, prenos iz berlina 23.05 Seinfeld 23.25 Zvezdne steze 0.10 Na meji verjetnega AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program 8.05 Caroline v velemestu, nanizanka 8.25 Sabrina - Najstniška čarovnica 8.50 Čarovnice 9.30 Beverty Hills 90210 10.00 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Superveleslalom (ž), prenos iz Val d'lsera 11.45 Otroški program 15.45 Be-verly Hills 90210 16.30 Sedma nebesa 17.15 Sabrina - Najstniška čarovnica 17.40 Čarovnice 18.30 Caroline v velemestu 19.00 Dharma in Greg 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Policista iz Kitzbuhla 21.05 Alarm za kobro 11 22.00 Kaisermuhlen Blues 22.50 De Luca, zabavna oddaja 23.20 Umetnine 2.00 Likvidator, angleška komedija 3.40 Malo možnosti za jutri, ameriška kriminalka AVSTRIJA 2 6.10 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.50 Zlata dekleta 10.15 Legende o Jezusu, ponovitev tv filma 11.50 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Milijonsko kolo 12.30 Ozri se po deželi 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Tri dame 14.05 Hišnica 14.50 Falcon Crest 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dodrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.00 Pogledi od strani 20.15 Univerzum: Tekmovanje do južnega pola 21.05 Vera, pogovorna oddja 22.00 Čas v sliki 22.30 Euro Avstrija 23.00 Primer za dva 0.00 Čas v sliki 0.30 Kralj Oueensa 0.55 Zlata dekleta 1.20 Univerzum 2.05 Pogledi od strani 2.10 Kuharski magazin 2.35 Milijonsko kolo 3.00 Dežela in ljudje 4.20 Dobrodošla, Avstrija, ponovitev SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO MURSKI VAL EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Fidifarm 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Biovre-menska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zanimivosti: Zlata mineta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek: 16.50 EPP 16.50 EPP 17.00 Novice 17.20 Prispevek 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 To so naši 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 20.00 V družbi z Markom Črtaličem 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22. ure na 88,9 in 95,0 Mhz UKV R TRIGLAV MIKLAVŽEVANJE NA RADIU TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav 6.20 Jutranja basen 6.20 Jutranja uganka 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 6.55 Jutranja humoreska 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.35 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Pogled s Triglava: Zdrav način prehranjevanja 8.15 Obvestila 8.30 Novice - pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 8.50 Zakladi ljudske modrosti: Miklavž 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.05 Aktualno: vedeževanje 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: Mavrica - oddaja o kulturi - tokrat o Miklavžu 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: OKS 13.20 Glasovanje Naj občan 2001 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi - Ma-kler 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Novice za obrtnike - OOZ Jesenice 15.00 Gibljive slike: Kino Železar 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno: Miklavž 17.30 Včerja, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Glasovanje Naj občan 2001 18.30 Tednik občine Radovljica 18.40 Oglasi 19.00 Črna komika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan -Jutri na Radiu Triglav 19.30 Zimzeleni četrtek in Drago Ariani 22.00 Popevka tedna 22.30 Računalniške novice - glasba do polnoči 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 5.45 Danes godujejo 6.15 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes, jutri 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Dogodki danes, jutri 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 BBC novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj-dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.55 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Pregled tiska 17.00 Prenos na 4. radijski mreži 18.00 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 20.00 Glasbeni program RA Sora KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, AMZS, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.35 Anketa 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.55 Gospodarstvo 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje 10.00 Kam danes 10.30 Tema denva 11.30 Uganka RGL 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.15 Štajerski dogodki 12.30 Šport in rekreacija 12.45 Dogodek dneva 12.55 Odgovori poslušalcem 13.30 Turizem 14.00 Pasji radio 14.30 Komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Iz tujega tiska 16.30 Dosjeji 17.30 Živalski program 18.00 Jugonostalgija 19.05 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program KINO Petek, 30. novembra 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.30 Aerobika 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EEKEm 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 07.10 Bim-bam-born 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah -AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 08.00 Kmetijski nasvet8.15 Jutranja aktualna tema 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 9.30 Okdrivajmo domovino in svet 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave (Robert Božič) 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Fi-difarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Maestral 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Glasbeni gost 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.45 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 Karavana prijateljstva 22.00 Mozaik dneva 22.25 Slomšek nas uči 22.30 Ponovitev dopoldanske oddaje Doživetja gora in narave 23.30 Nočni glasbeni program CENTER amer. rom. kom. KAJ ŽENSKE LJUBIJO ob 17.30 in 22. uri, franc. angl. nem. špan. erot. drama INTIMNOST ob 20. uri STORŽIČ amer. kom. AMERIŠKA PITA 2 ob 17. uri, franc. angl. nem. špan. erot. drama INTIMNOST ob 19. uri, slov. soc. drama KRUH IN MLEKO ob 21. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA odštekana kom. FILM, DA TE KAP 2 ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. drama SLADKE SANJE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. film OPERACIJA MEČARICA ob 18. uri, amer. film HAN NI BAL ob 20. uri ŽIRI angl. kom. PUNČKA, MOGOČE PA BO ob 20. uri Sobota. 1. decembra_ CENTER amer. kom. AMERIŠKA PITA 2 ob 16. in 18. uri, amer. rom. kom. KAJ ŽENSKE LJUBIJO ob 20. in 22. uri STORŽIČ amer. rom. kom. KAJ ŽENSKE LJUBIJO ob 16.30 uri, slov. soc. drama KRUH IN MLEKO ob 18.45 uri, franc. angl. nem. špan. erot. drama INTIMNOST ob 20. uri, amer. rom. kom. AMERIŠKA LJUBLJENCA ob 22. uri RADOVLJICA -LINHARTOVA DVORANA amer. akcij film HITRI IN DRZNI ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. ŽENSKA ZA ZNORET ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. film OPERACIJA MEČARI- CA ob 18. uri, amer. film HANNIBAL ob 20. uri DOVJE krim. drama PREPRODAJALCI ob 19. uri ŽIRI amer. znan. fant. drama 1.1. UMETNA INTELIGENCA ob 20.uri Nedelja. 2. decembra_ CENTER amer. kom. AMERIŠKA PITA 2 ob 15. uri, amer. rom. kom. KAJ ŽENSKE LJUBIJO ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ amer. kom. AMERIŠKA PITA 2 ob 16.30 uri, slov. soc. drama KRUH IN MLEKO ob 18.30 in 20. uri, franc. angl. nem. špan. erot. drama INTIMNOST ob 21.30 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA odštekana kom. FILM, DA TE KAP 2 ob 18 in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. ŽENSKA ZA ZNORET ob 18. uri, amer. drama SLADKE SANJE ob 20. uri ŽELEZAR amer. film OPERACIJA MEČARICA ob 18. uri, amer. film HANNIBAL ob 20. uri ŽIRI amer. znan. fant. drama A.l. UMETNA INTELIGENCA ob 17. uri, angl. kom. PUNČKA, MOGOČE PA BO ob 20. uri Ponedeljek. 3. decembra CENTER amer. rom. kom. KAJ ŽENSKE LJUBIJO ob 16.30 in 21.15 uri, Proslava ob občinskem prazniku ob 19. uri STORŽIČ amer. kom. AMERIŠKA PITA 2 ob 17. uri, slov. soc. drama KRUH IN MLEKO ob 19. uri, franc. angl. nem. špan. erot. drama INTIMNOST ob 21. uri Torek, 4. decembra__- CENTER amer. rom. kom. KAJ ŽENSKE LJUBIJO ob 16.30, 18.30 in 20.30 uri STORŽIČ amer. kom. AMERIŠKA PITA 2 ob 17. uri, slov. soc drama KRUH IN MLEKO ob 19. in 20.30 uri ŠKOFJA LOKA franc. angl-nem. špan. erot. drama INTIMNOST ob 20. uri Sreda. 5. decembra__- CENTER amer. rom. kom. KAJ ŽENSKE LJUBIJO ob 16.30, 18.30 in 20.30 uri STORŽIČ amer. kom. AMERIŠKA PITA 2 ob 17. uri, slov. soc drama KRUH IN MLEKO ob 19. uri, franc. angl. nem. špan. erot. drama INTIMNOST ob 21. uri ŠKOFJA LOKA amer. pust. film MLADI VOHUNI ob 18. uri, akcij. krim. OPERACIJA MEČARICA ob 20. uri Četrtek. 6. decembra J, CENTER prem. mlad. pust. filma HARRY POTTER ob 17. uri, danska rom. drama ITALIJANŠČINA ZA ZAČETNIKE ob 20. uri STORŽIČ amer. rom. kom. KAJ ŽENSKE LJUBIJO ob 17.30 uri, prem. mlad. pust. filma HARRY POTTER ob 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. drama POT DOMOV ob 20. uri - Filmsko gledališče ŠKOFJA LOKA akcij. krim. OPERACIJA MEČARICA ob 20. uri KUHAJMO Z DANICO DOLENC Skuhajmo nedeljsko kosilo Ragu juha s kokošjimi želodčki, sočna pečenka s paradižnikom, krompirjeva polenta, endivija z jajčno zabelo, skutine blazinice Ragu juha s kokošjimi želodčki 30 dag kokošjih želode kov, 1,5 1 kostne juhe; 1 korenček, žlica olja ali pol žlice kurje masti, 1 žlica sesekljanega peteršilja. Želodčke temeljito očistimo, operemo, skuhamo do mehkega, odcedimo in jim olupimo notranjo kožico. Nato jih narežemo na lističe in nadevamo v kostno juho, ki smo jo posebej skuhali. Dodamo lahko še kakšen drobno zre-zan srček. V takšno juho zakuhamo rezance, blekce ali ribano kašo. Na koncu drobno zribamo ali v mešalniku zrežemo 1 korenček, ga popražimo na olju ali na kurji masti (po okusu) ter s tem zabelimo juho. Preden jo serviramo, jo potresemo še z žlico sesekljanega zelenega peteršilja. Kostna juha: 1 kg mozgovih kosti, 2 1 vode, vsa jušna zelenjava (korenček, por, prerezana in opečena čebula, košček zeleninega gomolja, lovorjev list, cel poper, peteršiljeva korenina...). Kuhamo jo na majhnem ognju najmanj 2 uri. Šele nazadnje jo solimo, jo precedimo in zakuhamo. Sladica za nedeljsko popoldne Skutine blazinice 25 dag moke, 25 dag margarine (ali pol margarine, pol masla), 25 dag skute, sol, 15 dag marelične, jagodne ali češpljeve marmelade. Maščobo in moko dobro razdrobimo z nožem, da dobimo drob-ljance, dodamo pretlačeno skuto, malo osolimo in hitro pregnete-mo. Testo naj nekaj časa počiva na hladnem, da se bo lažje valjalo. Razvaljamo ga za nožev hrbet na debelo (2 do 3 mm) in zrežemo na pravokotnike. Te nadevamo z marmelado, jih zvijemo v blazinice, robove pritisnemo, nadevamo na malce pomaščen pekač in hitro spečemo v vroči pečici. Še vroče povaljamo v sladkornem prahu. Sočna pečenka s paradižnikom 50 dag govejega križa, 5 dag prekajene slanine, poper, sol, 3 dag masti ali 2 žlici olja, čebula, zelena, lovorov list, klinčki, 5 paradižnikov, 2 del vina. Meso ločimo od kosti, ga naso-limo, popopramo in pretaknemo s slanino. Na maščobi prepražimo sesekljano čebulo, narezane liste zelene, očiščen in narezan paradižnik, začimbe in kosti. Na kosti položimo pretaknjeno meso in prilijemo vino. Pokrijemo in duši-mo do mehkega. Zdušeno meso razrežemo in prelijemo s preceje-no omako. Krompirjeva polenta 1 kg krompirja, 7 dag surovega masla, 2 do 3 jajca, 35 do 40 dag moke, sol, 8 dag poljubnega trdega sira, 10 dag surovega masla, 5 dag parmezana. Kuhan in olupljen krompir še vroč pretlačimo in mu primešamo maslo, jajca, moko, sol, nastrgan trdi sir ter vse skupaj ugnetemo v testo. Tega oblikujemo v debel svaljek in ga denemo v namočen in ožet prtič, potresen z drobtina-mi. Zavijemo ga kot štruklje in kuhamo v slanem kropu 1 uro. Kuhan svaljek razvijemo, zrežemo na lepe rezine, jih nadevamo na vroč servirni krožnik in zabelimo z maslom, povrhu pa potresemo z naribanim parmezanom. Ponudimo k mesu. Endivija z jajčno zabelo 1 glava endivije (cca 50 dag)' sol, česen, olje, jabolčni kis, 2 trdo kuhani jajci. Solato očistimo, operemo, dobro odcedimo, nadevamo v solatno skledo, osolimo, dodamo strt česen in olje, ki smo mu rahlo vmešali oba rumenjaka in ga razredčili z jabolčnim kisom. Dobro premešamo, po okusu še dosoli-mo ali dolijemo kisa, še enkrat premešamo in po vrhu potresemo s sesekljanima beljakoma. Ponudimo. LESTVICA RADIA KRANJ št. 251 Ureja Igor Štefančič, PETEK, 23. 11. 2001, ob 16.30 Ig imimi uputu DOMAČA: 2 - 5 1. ADI SMOLAR: VROČI TELEFON 3 2 2. CALIFORNIA: LE SPOMINI 4 3 3. V.I.S. MESEČINA: TVVIST _ 4. ZMELKOOW: POREDNI GOST * - 5. TINKARA KOVAČ: SLEPA SREČA TUJA: 3 7 1. AFROMAN: BECAUSE I GOT HIGH 4 2 2. SUPERMAN LOVERS FEAT. MANI HOFFMAN: STAR U G HT 2 15 3. ALCAZAR: SEXUAL GARANTEE 3 5 4. ATC: IcTM IN HEAVEN (WHEN YOU KISS ME) 6 3 5. CHER: THE MUSICS NO GOOD VVITHOUT YOU 2 14 6. RIGHT SAID FRED: LOVE SONG 2 13 7. JEANETTE: HOW ITS GOT TO BE 4 4 8. LITTLE TREES: HELP! I M A FISH 4 11 9. ZUCCHERO: BAILA 3 9 10. MARY J. BLIGE: FAMILY AFFAIR 4 10 11. DADDY DJ: THE GIRL IN RED * _ 12. JODE BERNAL: DREAMS * _ 13. OLI P.&EMILIA: WHEN YOU ARE HERE _ 14. KIM VVILDE: LOVED * - 15. KYLIE MINOGUE: MORE MORE MORE te? le telesi pripravljata: ANA JAGODIC in IGOR ŠTEFANĆI0 Franjo Potočnik iz Mojstrane, človek odprtih rok Humanitarna nota je dala pohodom pravo vrednost Za Franja Potočnika, zavzetega hribolazca, je bilo leto 2000 nekaj posebnega. Star je bil 65 let in življenjski jubilej je sklenil kronati s pohodi na Triglav. Naj jih bo 50, 65, 100... Na koncu jih je bilo 366, pravo vrednost rekordu pa je dala humanitarna akcija, ki se je rodila ob tem. Mojstrana - Življenje Franja Potočnika iz Mojstrane je tesno povezano z gorami, celo njegov domači naslov je Ulica Jakoba Aljaža. Obhodil je že veliko gora doma in v tujini, ko pa se je lani pripravljal na svoj 65. rojstni dan, si je domislil nekaj posebnega. Odločil se je, da bo opravil okroglo število vzponov na Triglav, a v začetku ni pričakoval, da jih bo natanko toliko, kot je dni v (prestopnem) letu. Zakaj ravno Triglav, ko je tudi po Franjevem mnenju v Sloveniji še dosti lepših gorskih kotičkov? Gre pač za slovenski simbol in najvišji slovenski vrh naj bi enkrat v svojem življenju osvojil vsak Slovenec. Franjo ga je že večkrat predtem. V začetku je šlo le za vzpone, pozneje pa se je ideja razširila s humanitarno akcijo in samohodec Franjo je dobil še vrsto sodelavcev. Eden od njih je bil tudi Ivo Skumavc, Franjev prijatelj iz Planinskega društva Dovje Mojstrana, ki je navezal stik z urgentnim oddelkom jeseniške bolnišnice in tamkajšnjim kirurgom Matejem Andoljškom. Domenili so se, da bo Franjo s svojimi vzponi, ki jih je podpiralo vse več sponzorjev, jeseniški bolnišnici pomagal priti do invalidskih vozičkov, ki jih ta potrebuje tudi za hitro reševanje ponesrečencev. Franjo je 9. marca na vrh Triglava stopil petdesetič, 1. maja stotič, 23. julija dvestotič... in nič več ni bilo dvoma, da "bo Triglav osvojil natanko tolikokrat, kot ima leto Miklavžev dar Špeli, Jakobu in Amiru Jesenice - Fundacija Objem dobrote na Jesenicah je zbirala denar za šestletno Janjo, ki se zdravi na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Na dobrodelnem koncertu v gledališču Toneta Čufarja so deklični mamici izročili ček v vrednosti 710 tisočakov, kolikor so uspeli zbrati s koncertom in prispevki. Kot so na koncertu obljubili, sedaj pomagajo že novim otrokom. Za Špelo, Jakoba in Amirja bodo jutri, 1. decembra, ob 19.30 v gledališču priredili koncert za naslovom Miklavžev dar Špeli, Jakobu in Amirju. Nastopili bodo: člani ekipe TV Dober dan, Tone Fornezzi - Tof, Ansambel Vita, KUD Teater za vse Jesenice, pevka Barbara Koblar, citrar Dejan Praprotnik in otroška folklorna skupina Kresničke iz Radovljice. Lahko pomagate tudi z nakazilom na ŽR Fundacije Objem dobrote: 51530-678-58111 (s pripisom Miklavžev dar). Dragotina Pintar pod streho Zgodaj jeseni smo obiskali Dragotino Pintar v Besnici, ki je po zaslugi dobrih ljudi dobila bivalni kontejner. Da bi lažje kljuboval zimi, so ga zaščitili še s streho, vendar je imela do jeseni pokrite samo polovico. Njena prijateljica in dobrotnica Ncvenka Sušnik je iskala do-natorje, ki bi ji bili pripravljeni odstopiti kritno za preostanek strehe, a zaman. Sedaj pa seje dogovorila s trgovskim podjetjem Dom Žabnica za ugodnejši nakup kritine na obroke. Dragotina je dokončno pod streho in seji ni treba bati zime. Hvala vsem, ki so pomagali. Območno združenje RK Kranj je pomagalo s prispevkom iz akcije Sosed sosedu. dni. Svoj "plan" je izpolnil že sredi decembra, v 2278 dneh, kolikor je trajal podvig, pa je na poti in na vrhu doživel vsakršne avanture. Njegov podvig je bil pravi magnet za sponzorje: podprlo ga je in s tem pomagalo jeseniški bolnišnici, 42 slovenskih podjetij in okoli petsto posameznikov. Nič čudnega, da se je Franjo, ki je na tako naporen način vse minulo leto pomagal zbirati denar, znašel med 29 ljudmi, ki jih je revija Naša žena razglasila za Ljudi odprtih rok. Tako je tudi Franjo Potočnik pred dvema tednoma i/, rok pokroviteljice akcije Štefke Kučan prejel priznanje za svoj humanitarni prispevek. "Počaščen sem, da sem prejel takšno priznanje," je dejal srčni gornik. "Vendar pa akcija ni bila le moja zasluga, temveč se je v njej združilo veliko dejavnikov in srečo sem imel, da so se mi pridružili številni prijatelji, ki so prispevali k skupnemu uspehu. Sami vzponi na Triglav, čeprav rekordnih 366, brez humanitarne note ne bi imeli tolikšne vrednosti. Tako pa sem vesel, da sem skupaj z drugimi storil nekaj dobrega. Veseli me tudi, da sem ob tej priložnosti srečal tudi veliko ljudi, ki razmišljajo na podoben način in jim je dobrodelnost način življenja." Pa gre Franjo Potočnik še tolikokrat na Triglav? "Tolikokrat kot minulo leto ne, pač pa še enkrat ali dvakrat," je dejal. "Tudi ta teden bom šel, enkrat sredi tedna, enkrat pa v soboto, če bo le vreme dopuščalo. Rad sem v naravi, poleti so moji pohodi v gore bob' samotarski, pozimi pa se najdemo s prijatelji in skupaj utiramo gaz proti vrhu. Pozimi je tako, da se da proti Triglavu priti samo iz Krme in se nas potem na tem edinem izhodišču najde več pohodnikov." Potem ko je Franjo okusil zadoščenje ob lanski dobrodelni akciji, že razmišlja, kako bi se spet lotil česa podobnega. "Za sedaj še ne morem reči kaj konkretnega, vsekakor pa bom nekaj v tem smislu storil ob svoji sedemdesetletnici," je skrivnosten človek, ki je bil v letu 2000 vsak dan na Triglavu. "Vendar se bom tokrat organizacijsko bolje pripravil, že leto dni pred akcijo obiskal sponzorje in navezal potrebne vezi. Lani smo vse to počeli bolj spontano, sproti, za naprej pa bomo lahko z več izkušnjami morda lažje počeli." • Danica Zavrl Žlebir Foto: Tina Doki Brdo - Minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski se je ta teden na Brdu sestal s predstavniki invalidskih organizacij in društev ter predstavniki urada vlade za invalide in bolnike. Na delovnem srečanju so obravnavali delovno gradivo predloga zakona o invalidskih organizacijah in predlog zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika, izhodišče za pripravo predloga zakona o izenačevanju možnosti invalidov ter teze za besedilo zakona o usposabljanju in zaposlovanju oseb z invalidnostjo. Ob tej priložnosti so slovesno obeležili tudi mednarodni dan invalidov, ki bo 3. decembra. • Foto: Tina Doki Za Vesno že milijon V akciji Povečevalo za Vesno, v kateri Humanitarni zavod Vid zbira denar za Vesno Šušteršič s Podreče, je do tega tedna prispevalo 25 darovalcev, /branih pa je 1.127.391 tolarjev. Prispevali so: Lušina, d.o.o., Železniki (135.000), Valentin Dolenc, Škofja Loka (3000), Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Kranj (30.000), družina Jene, Mavčiče (100.000), Mojca Jene, Mavčiče (80.000) in Rdeči križ Mavčiče (25.000). Počasi se nateka tudi denar za računalnik z Braillovo vrstico, ki ga potrebuje Tržičanka Maja Jakovljevič. Doslej je 45 darovalcev zbralo 683.891 tolarjev. Darovalci, kijih doslej še nismo objavili, pa so naslednji: neznana darovalka (5000), Čistoča, d .o.o., Trzin (10.000), Oman Tržič (10.000), Valina, d.o.o., Ljubljana (10.000), Marjana Dobrin, Tržič (5000), Marjan Godnjov, Tržič (5000), Frančiška Pavovec, Ljubljana Črnuče (10.000), Boštjan Perne, Tržič (10.000), Valentin Dolenc, Škofja Loka (3000), Kip Trade, d.o.o., Škotja Loka (15.000), Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Kranj (30.000), Mladinski servis Kranj (20.000) in Oman Tržič (10.000). Vsem hvala za pomoč. Sredstva še vedno zbira Humanitarni zavod Vid na računu 05100-8010018831 (Abanka, d.d., Ljubljana, PE Kranj) s pripisom "računalnik za Majo" ali "povečevalo za Vesno". • D.Z. Na Društvu za nenasilno komunikacijo, Milana Majcna 12, Ljubljana vodijo svetovalne pogovore z mladimi in ženskami, ki doživljajo nasilje, ter z mladimi in moškimi, ki nasilje povzročajo. Vsi, ki potrebujete informacije ali bi se želeli naročiti na svetovanje, jih pokličite na telefonsko številko 01/4344 822. Športniki že tretjič darovali porodnišnici Prejšnji teden je Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo v Kranju že tretjič zapored prejela donacijo Mountain bike kluba iz Kranja, ki vsako poletje priredi tekmovanje v spustu z gorskimi kolesi z Jošta. Kranj - Letošnje tekmovanje jc bilo že sedmo po vrsti, tretjič zapored pa so športniki pomagali kranjski porodnišnici. Skupaj z donatorji so pod geslom Spustimo se za naše malčke Jošt 2001 zbrali 450 tisočakov, je povedal Go-razd Čopek, predsednik Mountain bike kluba Kranj. Simbolični ček za tolikšno vsoto so prejšnji teden izročili direktorju porodnišnice prof. dr. Marku Lavriču in njegovim sodelavkam. V porodnišnici so bili denarnega prispevka zelo veseli, saj jim sponzorska sredstva omogočajo nakup opreme, ki si je z rednim financiranjem ne morejo privoščiti. Letos so zbirali za reanimacijsko posteljico in jo pred časom tudi že predali namenu, sedaj pa je v teku že nova akcija. Kupili naj bi namreč porodno posteljo, ki omogoča tudi alternativne porode, s čimer želijo poskrbeti za nadstandard svojih storitev. Denar za pomoč kranjski porodnišnici so pomagali zbrati naslednji donatorji: generalni sponzor LDS Kranj, Merkur Kranj, Gruden, d.o.o.. Mestna občina Kranj, Študentski servis Kranj, Zavarovalnica Triglav Kranj, Iskrateling, Opel servis Pintar, Hervis šport Kranj, Kolin-ska, d.d., Ljubljana, Jata diskont Kranj, Franci Gorjanc, s.p.. Stara pošta, Klimatske naprave Belehar, Rendulič Hartcrom Duplje, Občine Preddvor, Šenčur in Cerklje, Dom na Sv. Joštu, Dežnikarstvo Jenko, Nordeks diskont Bobovek, Stimacomp, d.o.o., Škotja Loka, Žagar Valy, d.o.o., Gumnitehna, d.o.o., Talon, d.o.o., Monicolor trgovina Kranj, Trgovina Tomas šport, Frizerski salon Andreja, Bahtale Commerce - diskont na Beli in v Stražišču, Antus Jesenice. Na sliki: skupinski posnetek darovalcev (med njimi tudi Jelko Kacin v imenu kranjske LDS) z obdarovanci. • Danica Zavrl Žlebir, • Foto: Gorazd Kavčič Piše Milena Miklavčič Usode Tavčarjevo poljansko otroštvo Kaj je to sreča, še vedela ni "Takole ti bom rekel, " je začel Matevž že naslednji dan, ko je bil prvi del njegove zgodbe objavljen. "Eni so pljuvali po meni, če nimam nobenega spoštovanja do svoje mame, drugi pa so mi čestitali, da sem še upal na glas povedati. P r mej duš, kako ljudje hitro pogruntajo, kdo se skriva za izmišljenim ime-nom," se je čudil in kar ni mogel verjeti, da so ga, tl*di iz sosednjih vasi, tako hitro razkrinkali. Pa to naroči bralcem: če ima kdo podobno usodo, kot sem jo imel jaz, jo naj pove, da bom videl, kako so drugi prenašali to prekletstvo nezakonskih otrok, mi Je na koncu zabičal, zadovoljen, da bodo, vsaj nekateri, nekaj časa govorili o "pamentnih " stvareh. Kaseta, na katero sem posnela Matevža, sem ter tja predvaja le tišino, kajti takrat je Matevž razmišljal, kaj bi še povedal. Obdobja, ko je moral paziti na svoje po pol brate, se ne spominja rad. "Še danes mi gredo otroci na živce, je dejal, čeprav ne toliko kot takrat, ko so mi jih obesili okoli vratu, v roke dali "štrek" in me nagnali na pašo. In P°tem se mije tisto otroče drlo ves ljubi dan, jaz pa nisem vedel, kaj mu naj dam v usta, da bom imel *nalo miru. Če sem le mogel, sem ga odnesel kam sfran, da ga nisem slišal, potem sem lahko v miru malo zaspal, ker le tako nisem mislil na lakoto, ki mi je mrcvarila želodec. Poleti je še bilo, ko sem trgal kislice, pa borovnice, malin je bilo tudi, kolikor sem si jih poželel. Jeseni sem lahko s seboj odnesel le kakšno korenje z njive, da sem ga glodal. Tega pa otroku nisem mogel dati, ker bi se lahko zadušil. Pa se je vseeno zregljal in zrastel. Nihče ga ni učil hoditi, pa je shodil, tako kot sem jaz. A sem že povedal, kako me je stara mat zapostavljala? Žleht pa je bila Žlehtl Ko je pekla kruh, me je ponavadi poslala k materi s kakšnim sporočilom. Ko sem se vrnil, je po hiši še zmeraj dišalo po kruhu, ona pa ga je že vsega poskrila in se mi lagala, da ga ni več. Zmeraj sem dobival stare skorje, tudi če so drugi jedli svežega. Mleko mi je zalivala z vodo, v katerega sem namakal skorje. Vsega se ji je zdelo škoda. Do brata ni bilo tako pasja. Njega je imela raje. Ti, ki imaš kratke noge kot tvoj oče, zate je vse dobro, mije govorila in če je le mogla, me je ošvrknila s kakšno palico ali metlo, s katero je pometala obeljeno peč. Toda moja mama ni nikoli hotela priznati, čigav sem. Enkrat sem si šel tega možakarja ogledat. Bil sem že malo starejši in sem si več upal. Srečal sem ga, ko je ravno peljal gnoj na njivo. Nič posebnega se mi ni zdel. Je pa vzel robec iz žepa in mi dal goldinar. Da boš imel za cukre, je rekel, in pognal konja naprej. To me je prepričalo, da je res moj oče. Včasih ljudje niso razmetavali z denarjem, ker ga niso imeli, če še ne veš." Toda tisti goldinar je Matevžu vlil korajže. Mislil je, da ga bo oče porajtal tudi naslednjič. Toda to se ni zgodilo, je rekel. Sel je mimo, kot da me ni. Ko me je spet videl, da sem pohajkoval okoli štale, je odve-zal psa, da se je zakadil vame in mi pošteno obgri-zel stegna. Se danes se mi pozna. Oče ni nič rekel, samo s tem mije dal vedeti, da me noče več videti blizu, je sklepal fant, za katerega se nihče ni brigat Potem ko je šel služit, je bil večkrat lačen kot sit. Le enkrat je naletel na gospodarja, ki je imel srce in je poskrbel, da so hlapci ležali na toplem in imeli dovolj jesti. To so bila zame najlepša leta, priznava Matevž. "Čeprav mi je bilo komaj 16 let, mi je bila domača hči, ki ji je bilo že 25 let, zelo všeč. Skupaj sva pela na koru v cerkvi in to mije dalo malo korajže. da sem ji včasih pomežiknil. Drugega se nisem upal. Ne vem, ali je o tem povedala doma, ali je bilo po sredi kaj drugega, ob letu me je gospodar poklic al k sebi in mi dejal, da lahko grem, da me ne potrebuje več. Zimo sem potem preživel v farovžu, saj je imel župnik nekaj prašičev in kravo. Vsako jutro sem ga moral prebujati, kajti zvečer je zmeraj bral in je zjutraj "pozabil" vstati. Saj ni bil slab. samo ves čas sem moral moliti in to v ledeno mrzli cerkvi, kar mi pa sploh ni bilo všeč. Bogvaruj, da bi šel na kakšen kozarček v gostilno, ki je bila tik zraven cerkve! Pa je veliko mojih vrstnikov tam v zimskem času preple-salo vse nedelje! Ko sem spomladi šel stran, je vzdignil prst in mi zagrozil: slabo se ti piše, ker se tako hitro preobješ belega kruha! " V najinem pogovoru mi je večkrat omenil, da do matere ni čutil nobene prave ljubezni. Pa ne samo zato, ker ga je odvrgla, takoj ko se je rodil, temveč tudi zato, ker se ni nikoli zmenila zanj. Samo takrat ji je prišel prav, ko je moral paziti še na druge njene otroke. "Ko so mi nekoč povedali, da je bolna in da me kliče k sebi, še sam nisem vedel, naj grem, ali ne. Pri župniku sem prihranil nekaj denarja, pa sem se bal, da je za to izvedela, in ga hoče izpuliti od mene. Ležala jc pokrita s starimi pruštofi, vsa zabuhla v glavo in povedali so mi, da se ji že blede in da bo kmalu umrla. Ko sem jo gledal, se v meni ni nič premaknilo. Bo pač umrla, sem si rekel, vsakega enkrat to doleti. Sedel sem pri njej več kot uro, ko pride domača gospodinja in mi reče, da bi jo zdravnik mogoče še rešil, da je dobila zastrupitev pri porodu, da ga lahko grem iskat, če mi je kaj do nje. Malo je manjkalo, da ji nisem rekel, da mi je vseeno, potem pa sem se le obrnil in zaprosil enega hlapca, če me potegne z vozom do dohtarja. Celo pot sem razmišljal, koliko me bo to stalo in vedno bolj mije postajalo žal, da sem to storil." Toda dohtarji ni več mogel pomagati. Gospodinja mu je dala nekaj masla in jajc in Matevžu ni bilo potrebno odvezali robca, v katerem je hranil svoje premoženje. Potem je umrla, sama, tako kot je živela. Pravzaprav še danes ne vem, koliko je bilo vseh otrok, ki jih je rodila. Za vse še vedel nisem. En brat je še živ, v Ameriki, tam je delal v rudnikih, sedaj je že upokojen in že tretjič poročen z neko Indijanko. Ena sestra je še nekaj v šole hodila in je delala v ljubljanski porodnišnici, ampak videl sem jo samo enkrat ali dvakrat. Nič ne pomenimo drug drugemu, kaj jaz vem, zgleda, da nas je ta nezakonski stan vse zaznamoval in ožigosal. " , IIMIft ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si Uspeh žirovskega judoista ŠPORTNO PLEZANJE Sašo Jereb drugi v Evropi Osemnajstletni Sašo, član Judo kluba Olimpija, je dosegel enega največjih uspehov slovenskega juda. Žiri - Sašo Jereb, 18-letni študent ljubljanske Fakultete za šport, doma iz Žirov, je po več kot tridesetih letih pripeljal slovenski judo v finale enega od moških evropskih prvenstev. Dekletom je to že uspelo, med moškimi pa je za to poskrbel Sašo, član Judoistič-nega kluba Olimpija, v katerem je njegova trenerka Rusinja Olga Šthirba. Sašo je imel tri priložnosti za izpolnitev norme za nastop na evropskem mladinskem prvenstvu v Budimpešti, ki se je končalo pretekli teden. Normo je potrdil dvakrat. Najprej na tekmi v Gradcu, kjer je bil drugi, in nato še na Češkem, kjer je bil tretji. Le na drugi tekmi na Madžarskem mu je šlo nekoliko slabše. Jereb je razen tega mladinski državni prvak v kategoriji do 73 kilogramov, kot član članske reprezentance pa je VATERPOLO v kategoriji do 73 kilogramov med judoisti iz 11 držav. Za Saša Jereba bi bila že uvrstitev med najboljših pet uspeh, zato je drugega mesta še bolj vesel. Na poti h kolajni je vse tekmece premagoval dokaj hitro in prepričljivo. Najprej po treh minutah z 10:0 "vrgel" Romuna, v drugem krogu pa že po dveh minutah na enak način Bolgara. Z Nizozemcem v tretjem krogu je imel nekoliko več dela in gaje premagal po točkah s 5 : 0. V 4. krogu je bil nasprotnik Belorus, ki je bil poražen z 10 : 0 že po dveh minutah. Belorus je kasneje osvojil bronasto kolajno. Peto kolo je bilo finalno. Rus Rustan Kotzoev je Jereba z metom v drugo stran presenetil in zmagal. Sašo Jereb, ki je štipendist Olimpijskega komiteja Slovenije in mu pomaga tudi domača Alpina, ima ambiciozne programe. Zelo rad bi prihodnje leto nastopil na članskem evropskem prvenstvu maja v Mariboru, kjer bo za Slovenijo le eno mesto v vsaki kategoriji, Denis Rus (Impol) pa bo najhujši Sašov tekmec. Ker je še mladinec, bi prihodnje leto rad sodeloval na svetovnem mladinskem prvenstvu v Koreji in na evropskem mladinskem prvenstvu na Nizozemskem. Upa, da se bo uvrstil vsaj na mladinski tekmovanji, kjer bo imel novo priložnost za mednarodni uspeh. • Jože Košnjek sašo Jereb na velikem tekmovanju na Hrvaškem Svobodna Hrvaška zmagal Začenjajo najmlajši Kranj - Državno prvenstvo za mlajše kategorije, za dečke do trinajst, petnajst in sedemnajst let poteka po ligaškem sistemu. Edino kategorija do devetnajst let bo tako pokal kot prvenstvo odigrala na turnirski sistem, kajti večina te kategorije tudi nastopa za člansko kategorijo. Tako so v nedeljo z državnim prvenstvom začeli vaterpolisti do trinajst in sedemnajst let. Rezultati, ki so bili doseženi so bili pričakovani. Pestro pa bo tudi ta konec tedna, kajti z ligaškim tekmovanjem bodo v nedeljo začeli petnajstletni vaterpolisti, že v soboto, pa bo v Kranju z dopoldanskim polfinalom (začetek ob 10.00 uri), ko se bosta srečali moštvi Triglava Živila in Branika kot prvi par in Olimpije in Kopra kot drugi par. Koper se je v finalni del uvrstil po zmagi nad Kokro 8:5, Branik pa neposredno, kajti tekme s Kamnikom ni bilo in s popoldanskim finalom (ob 16.00 uri) bo zaključeno tekmovanje za pokal v kategoriji devetnajstletnikov. Rezultati v mlajših kategorijah: do 17 let 1. krog - 25.11.2001: Kokra - Koper 7:19; Branik - Triglav Živila 3:10, Olimpija - Delfin 12:8; do 13. let 1. krog - 25 11. 2001: Kamnik - Gorica 7:15, Kokra -Koper 5:0, Branik - Triglav Živila 2:26, Olimpija - Delfin 2:8. • J. Marinček Radovljiška tekmovanja Radovljica - Radovljiški športniki so se udeležili nekaterih tekmovanj doma in v drugih krajih. Mednarodnega tekmovanja na Rogli še je udeležilo 7 tekmovalcev Taekvvondu kluba iz Radovljice. Iz Radovljice so tekmovali Pia Kepic, Eva Baš, Nika Plečnik, Matic Pristov, Tilen Feldin, Rane Didarevič in Slaviša Zeljkovič, novo ustanovljeni klub v Kranju pa je predstavljal Primož Lukanc. Nika Plečnik je odlično začela, v drugem krogu pa je po nepotrebnem izgubila. Odlično sta se odrezala najmlajša člana, Radovljičan Matic Pristov in Kranjčan Primož Lukanc. Starejši del radovljiške ekipe je bil nekoliko uspešnejši. Tilen Feldin je bil prvi, Slaviša Zeljkovič in Rene Dizdarevič pa sta bila tretja. Prvo večje tekmovanje, na katerem bodo sodelovali Radov-ljičani in Kranjčani, bo 8. decembra na Češkem. Nekateri radovljiški plavalci so tekmovali na mednarodnem mitingu v Gradcu, kjer je tekmovalo 378 plavalk in plavalcev iz 6 držav. Urška Slapšak je bila prva na 50 metrov hrbtno in 3. na 50 prosto in delfin, Anja Klinar je bila prva na 200 mešano, Tamara Sambrailo pa 2. na 50 prsno in 100 prsno ter tretja na 100 mešano. Tamara in Anja sta zmagali v svojih kategorijah, uspešna pa je bila tudi Lavra Babic. Športna zveza Radovljica in Košarkarski klub Radovljica sta organizirali mednarodni košarkarski turnir za mlajše kategorije. Naslednji turnirji bodo na Jesenicah, v Avstriji in Italiji. Med košarkarji, rojenimi leta 1988 in 1989, je zmagal Sneidero iz Italije pred Celovcem iz Avstrije, Radovljico in Jesenicami. V skupini fantov, rojenih leta 1990 in mlajših, je zmagala Radovljica pred Jesenicami, Feldkirchom in Landskoronom. • Jože Košnjek Jesen 2001 v Termah Rogaška •terme Rogas^3 Zakaj bi čakali na praznični december s spomini na poletne dni. Sonce nas še vedno greje, zato si podaljšajte utrip poletja in poiščite nove izzive zase v tej jeseni v Termah Rogaška. Privoščite sebi in svojim najbližnjim razkošje užitkov. Gostoljubje odličnih hotelov s štirimi zvezdicami Save in Zagreba ter številne vodne radosti v Rogaški rivieri dopolnjuje bogata paleta dodatne ponudbe, ki se je v Rogaški izgrajevala več kot 400 let. To jesen smo v času od 17. 11 do 21. 12. 2001 za vas pripravili ' tri pakete na bazi polpenziona, ki vključujejo 2, 5 ali 7 nočitev v ho- telskem kompleksu Sava in zajemajo tudi: - vsakodnevno jutranjo gimnastiko v bazenih Rogaške riviere - aerobiko v vodi - bogat zabavni in animacijski program - zabavne večere ob živi glasbi - prost vstop v termalni kompleks Rogaške riviere in fitnes - številne sprehode in izlete v okolico zdraviliškega parka Turistična taksa je 154 SIT dnevno po osebi. Privoščite si torej jesensko razkošje užitkov v Termah Rogaška in nas pokličite. Prijazno Vam bomo posredovali informacije na telefonskih številkah: 03/811-4000 in 03/811-4703. cena vikend paketa: 15.600 SIT na osebo cena petdnevnega paketa: 35.100 SIT na osebo cena sedemdnevnega paketa: 49.200 SIT na osebo NOGOMET PRAZNIČNI METROPOL BOŽIČNE POČITNICE V HOTELIH METROPOL PORTOROŽ 5-dnevno praznovanje že od 42.000.- SIT Animacija, vodeni izleti in sprehodi, večerje z zabavno glasbenimi programi, Božični koncert, polnočnica.... Vse to je vključeno v ceno Božičnih počitnic! * * * * Tiotel Roža Martina že osmič, Jure prvič Škofja Loka - Minuli konec tedna je bil na steni v Škofji Loki zaključek domače sezone v športnem plezanju. V dveh dneh so se za naslove državnih prvakov pomerili v 12 kategorijah, najbolj zanimiv je bil seveda članski obračun v nedeljo. Pri ženskah o zmagovalki seveda ni bilo dvoma in Martina Čufar je ta naslov odnesla že osmič zapored. V moški konkurencije pred tekmo vodil Jure Golob, vendar je še vseeno potreboval solidno uvrstitev za osvojitev prvaka. To mu je tudi uspelo in tako prvič postal državni prvak. Rezultati iz Škofje Loke: ženske: 1. M. Čufar (AO Mojstrana), 2. M. Vidmar, 3. K. Vidmar (obe PK Škofja Loka); moški: 1. F. Jenster-le (AO Kranj) in A. Grom (AO Vrhnika), 3. K. Bečan in M. Sova (oba ŠPO Tržič). Skupni vrstni red državnega prvenstva: članice: 1. Martina Čufar (AO Mojstrana) 300 točk, 2. Natalija Gros (AO Kranj) 200, 3. Eva Tušar (PK Škofja Loka) 196; člani: 1. Jure Golob (AO Rašica) 243, 2. Franci Jensterle (AO Kranj) 231, 3 Matej Sova (ŠPO Tržič) 216. • T.C. * * * * * Grand Hotel jJMETROPOL INFORMACIJE IN REZERVACIJE 05 690 7000 Živila Triglav doma Kranj - Jutri, 1. decembra, se bo nadaljevalo državno nogometno prvenstvo. Jesenski del se je končal prejšnjo nedeljo, tokrat pa se začenja že spomladanski del, ki mora biti končan prej zaradi sodelovanja naše državne reprezentance na svetovnem nogometnem prvenstvu. Živila Triglav bo igral jutri, 1. decembra, ob 13.30 v Kranju z Rudarjem iz Velenja. Domžale bodo gostovale pri Eri v Šmartnem. V Kopru bo derbi, saj bosta igrala prvi in drugi na lestvici, Primorje iz Ajdovščine in Koper Sport Line. ROKOMET_ Termo s Preventom Škofja Loka - Konec tedna se bodo nadaljevale rokometne lige. V I. A moški državni ligi bo Termo iz Škofje Loke igral jutri, 1. decembra, ob 20. uri doma s Preventom. Chio bo jutri gostoval v Ormožu, Planina pa bo igrala v nedeljo opoldne z Viasom. V II. državni ligi moški bo Radovljica jutri ob 18. uri gostovala pri Krimu, Sava a prav tako jutri ob 20. uri pri Svišu. V III. Moški državni ligi bo v nedeljo ob 18. uri tekma Cerkve : Dom Žabnica, v soboto ob 16. uri na Planini Duplje : Alples in v nedeljo ob 11. uri Jezersko : Razkrižje. • J.K. Sejem v Ljubljani Ljubljana - V Ljubljani na Ljubljanskem sejmišču bodo v nedeljo, 2. decembra, zaprli 32. sejem Šport in rekreacija 2001, ki je največji športni sejem v Sloveniji. Slovenci imamo pomembno vlogo pri razvoju smučanja v Evropi. Bloško smučanje je prva uporaba smuči v Srednji Evropi. Smučarski skoki in poleti so doživeli svoj krst in razvoj v Planici. Pred pol stoletja so v Gorjah prvič smučali slepi. • J.K. SMUČARSKI TEKI Fabjanova in Brodar V Planici je bila prva pregledna tekma mladinske in Al reprezentance v smučarskem teku. Zmagi sta odšli v Kranj po zaslugi Vesne Fabjan in Nejc Brodar. Rezultati: dekleta: 1. Vesna Fabjan (TSK Merkur Kranj), 2. Renata Podviz (TSD Olimpija); 3. Mirjam Soklič (SD Gorje); 4. Brigita Belšak (TSD Olimpija); 5. Katja Višnar (TSK Bled); fantje: 1. Nejc Brodar (TSK Merkur Kranj), 2. Miha Plahutnik (TSK Debitel Vrhnika), 3. Blaž Jelene (TSK Merkur Kranj), 4. Darjan Brus (TSK Valkar-ton Log); 5. Matej Jakša (ŠD Planica); 6. Igor Jesenovec (TSD Olimpija); 7. Nejc Plešec (TSD Olimpija); 8. Rok Bremec (ŠD Gorje); 9. Miha Preveč (TSK Valkarton Log). • A. G. KEGLJANJE NA LEDU_. Zmaga Trubo Hit Jesenice Jesenice - Na letošnjem državnem ekipnem prvenstvu v kegljanju na ledu je nastopilo 16 ekip iz Rateč, Kranjske Gore, Jesenic, Bleda in Maribora. Finale je bil v nedeljo, 25. novembra, na Jesenicah. Pri moških je zmagala ekipa Turbo Hit Jesenice, ki je tako ubranila lanski naslov. Nastopila je v postavi: Borut Berčič, Stane Mlekuž, Ivan Piber, Milan Radanič in Brane Štefelin. Drugo mesto je zasedla ekipa: M Star ŠD Rateče - Planica, tretje pa ekipa Jesenice - Javornik. Pri ženskah je zmagala ekipa Bled - Dame, ki je prav tako ubranila lanski naslov. V ekipi so bile: Majda Čufar, Silva Erman, Anica Kosar, Dragica Kučan in Valerija Štefelin. Pri mladincih so državni prvaki Ledenko 1 iz Maribora. Omenimo še, da bosta 9. decembra na Jesenicah še državni prvenstvi v disciplinah: posamezno in ekipno posamezno, zatem pa se bodo najboljši kegljači in kegljačice na ledu začeli pripravljati na svetovno prvenstvo, ki bo marca 2002 v Švici. • J. Rabič KEGLJANJE__ Hidru točka v Tržiču Tržič - V 8. krogu je Hidro dokazal, da favoriti ne zmagujejo vedno in na gostovanju Ljubelju odvzel prvo točko v kvalitetni ter zanimivi tekmi do zadnjih lučajev. Do prve zmage je prišla tudi ekipa Železnikov, Kranjska Gora pa je doma zabeležila še eno visoko zmago. Rezultati: SHP Ljubelj II: Hidro II 4:4 (5322:5313), Per 946, Nunar F. (oba Lj) 923; Inglič 931, Kršinar (oba Hid.) 908; Kranjska Gora : Adergas 7:1 (5187:4917), Brejc 905, Simeonov (oba K.G.) 899, Železniki II: Jesenice III 7:1 (4637:4473). Vrstni red: 1. SHP Ljubelj 13, 2. Kranjska Gora 12, 3. Adergas 8.... Pari 9. kroga jutri, v soboto, 1. decembra: v Medvodah ob 9.30 uri Hidro II : Kranjska Gora, na Jesenicah ob 10. uri Jesenice III : SHP Ljubelj II, v Kranju ob 11. uri Adergas : Polet II. • J. Pogačnik ODBOJKA_I__ Odbojkarji za pokal Kranj - V soboto in nedeljo bo v dvorani "Balon" v Novi Gorici finalni turnir Pokala Slovenije v odbojki. Lanskoletni naslov pokalnega prvaka branijo odbojkarji Calcit Kamnika, ki so v lanskem finlau ugnali Blejce. Tudi letos sta se obe ekipi uvrstili na finalni turnir, vednar zadnji rezultati v prvoligaški konkurenci ne dajejo prav velikega upanja na ponovitev lanskega finala. V soboto že ob 11.30 se bosta v prvem moškemu polfinalu pomerila Merkur LIP Bled in Fužinar GOK IGEM. Calcit Kamnik se bo s Salonitom Anhovo (soorganizator zaključnega turnija) pomeril ob 19. uri. Sodeč po zadnji tekmi, ki sojo Kamničani izgubili, čaka Calcit Kamnik kar veliko dela. V ženski konkurenci se bosta ob 14. uri pomerila Nova KBM Branik in Ljubljana, ob 16.30 pa domačinke - HIT Nova Gorica in Formis Bell Miklavž. V 2. DOL moški čaka igralce Termo Lubnika težka tekma na domačem igrišču, saj se bodo ob 19. uri v OŠ Šk. Loka mesto pomerili z vodilnim SIP Šempetrom. Igralci Astec Triglava gostujejo v Črnučah, prav tako pa gostujejo Blejke (v Prevaljah) in odbojkarice Mladi Je; senice (Ptuj). Odbojkarice 3S Kamnika pa se lahko po sobotni tekmi prebijejo na sam vrh tabele. Ob 18. uri se bodo v šp. dvorani v Kamniku pomerile z vodilnim in še neporaženim Purus Tabor Mariborom. Kamničanke lahko z eventuelno gladko zmago naredijo velik korak k napredovanju med prvoligaše. V 3. DOL igrajo doma - Figura Kamnik. MOK Kočevje (Stari ZD Kamnik ob 15. uri) in pri ženskah ŽOK Partizan Šk.Loka : HIT Nova Gorica II (OŠ Šk. Loka mesto ob 17. un) in Bohinj : ŽOK Šentvid (OŠ B. Bistrica ob 17. uri). • B.M. KOŠARKA_ Zanimiva košarka na Jesenicah Jesenice - Na Jesenicah bo v prihodnjih dneh zanimiv košarkarski spored. V soboto (jutri), 1. decembra, ob 19. uri bo v telovadnici os^ novne šole Prežihov Voranc na Jesenicah tekma 7. kroga v pr^1 košarkarski ligi med Kobram Jesenice in Lekom Jezica. V sredo, • decembra, ob 20. uri bo četrtfinalna tekma za Pokal Slovenije me Kobram Jesenice in KIK Group Ilirija iz Ljubljane. Igrale o0^0.1}^ mladinke. V soboto, 1. decembra, ob 10. uri bo v telovadnici U Prežihov Voranc na Jesenicah tekma ŽKK Kobram Jesenice ! SD KO> Nova Gorica, v nedeljo, 2. decembra, ob 14.30 pa tekma domačin s KIK Group Ilirija iz Ljubljane. • J.K. Praktični del kriminalističnega tečaja v Gotenici KRIMINAL Na kočevski postaji iztiril potniški vlak Ranjene v namišljeni železniški nesreči so reševalci brž odpeljali, prizorišče nesreče z iztirjenimi vagoni, mrtvimi potniki in raztresenimi stvarmi pa prepustili kriminalistom. Kranj - Letošnjega osnovnega kriminalističnega tečaja v Gotenici se udeležuje štirideset novincev iz vseh slovenskih uradov kriminalistične policije, tudi kranjskega. Predavanja so se začela septembra, trenutno imajo tečajniki dvotedenski "predah" za praktične vaje, potem pa spet v "šolske klopi". Do januarja, ko bodo izobraževanje sklenili z izpiti in nato, bogatejši za nova znanja, zasedli različna mesta v kriminalistični policiji, od tehnike do klasične kriminalistične preiskave. Med letošnjimi tečajniki so nekatera dekleta in fantje čisti začetniki, drugi pa že imajo izkušnje z drugih policijskih področij. Kako izgleda praktični del kriminalističnega tečaja, nas je zanimalo v torek, koje bil na sporedu prvi iz niza vaj, ogled kraja železniške nesreče. Temu sledi še preiskovanje premoženjskih kaznivih dejanj, ogled kraja eksplozije in ogled kraja požara oziroma požiga. Vodja praktičnega dela tečaja Drago Pavlic nas je povabil na železniško postajo v Kočevju, kjer že več let poteka tovrstno usposabljanje kriminalistov. Na šestem tiru seje iztiril potniški vlak, ob njem so po Drago Pavlic mo seznaniti z značilnostmi, posebnostmi ogledov prizorišč velikih nesreč, ko je izjemno pomembna dobra organizacija, teamsko delo, sicer se vse skupaj lahko sprevrže v kaos, neučinkovitost in celo nestrokovnost. Tečajniki dobro sodelujejo med seboj, seveda pa manjka psihološki efekt, ki se ga ne da zaigrati." Medtem ko smo mimogrede slišali, da je torkovi železniški nesreči v Kočevju botroval "človeški faktor", smo ob "iztirjenih" vagonih srečali tudi preiskovalnega sodnika iz kranjskega okrožnega sodišča Srečka Škrbca, ki je sodeloval kot zunanji strokovni opazovalec. Srečko Škerbec svoje izkušnje pa lahko posredujem tudi v obratni smeri. Preiskovalni sodnik oglede lažjih nesreč praviloma prepušča policiji, udeležuje pa se hudih, smrtnih prometnih nesreč, tedaj policija dela po njegovih navodilih. Za sodišče je namreč zelo pomembno strokovno zavarovanje sledi oziroma dokazov." Po dopoldanskem ogledu kraja železniške nesreče so se tečajniki vrnili v Gotenico. Vsaka od sedmih skupin je popoldne izdelala svojo skico in jo nato z ostalimi vred strnila v celoto. Četudi je na ogledu manjkal psihološki učinek (kri, mrtvi, vpitje, zavijanje siren, nadležni radovedneži ipd.), pa se jc tudi iz namišljene nesreče dalo videti, kako zahtevno in strokovno pomembno je terensko delo kriminalistov. Na Gorenjskem se je vlak nazadnje iztiril sredi lan- vclika skala na progi, ki seje od-krušila s pobočja. • Helena Jelovčan, foto: Tina Doki Tatovi na delu Kranj - V ponedeljek popoldne je neznanec v samopostrežni trgovini Mercator na Oldhamski cesti v Kranju izkoristil odsotnost bla-gajničarke in iz registrske blagajne ukradel 75.000 tolarjev. Jesenice - Nekdo je v gozdu v Javorniškem rovtu, last P. S., posekal devet bukovih dreves, jih razžagal in odpeljal. Vredna so 160.000 tolarjev. Kranj - 26-letni osumljenec M. K. iz okolice Kranja je v sredo zvečer prišel na Petrolov bencinski servis ob Koroški cesti, stopil v skladišče ter ukradel 40 zavojčkov cigaret marlboro. Policisti že pišejo kazensko ovadbo. "Dej dnar!" Jesenice - Zaradi očitnega izsiljevanja pa bodo policisti ovadili 43-letnega Jeseničana M. Z. Ta naj bi z nožem grozil moškemu in z besedai "Dej dnar!" od njega zahteval borih 400 tolarjev, ki jih je moški držal v rokah. Nož mu je nastavil na roko, hkrati pa ga zgrabil še za oblačila, tako da mu je moški denar izročil. M. Z. naj bi ga zapil. Bled - Kar milijon tolarjev pa naj bi od Blejke v gostinskem lokalu Coctail bar že avgusta zahteval makedonski državljan B. S. Grozil naj bi, da jo bo prijavil policiji, če mu denarja ne bo dala. Toliko naj bi znašala kazen, ki naj bi jo B. S. zaradi nje plačal svojemu šefu, lastniku bara. Blcjka mu jc avgusta izročila 500.000 tolarjev, septembra še 296.307, /a i/si-ljevanje pa so policisti /vedeli šele pred dnevi. Sin proti očetu Kranj - V sredo okrog šestih zvečer je 21- letni M. J. doma napadel svojega očeta, ga s pestjo udaril v obraz in ranil, ga žalil in se na sploh do njega grdo obnašal. Policisti ga bodo ovadili kaznivega dejanja nasilništva. Železniki - Zaradi grdega ravnanja pa se bo moral zagovarjati 41-letni M. L., ki seje na hodniku bloka spri s sosedom. Prijel ga je za vrat in ga potiskal po hodniku, tako da ima odrgnino na vratu in poškodovan palec na desni roki. Najdena kolesa na policiji Radovljica - Tukajšnji policisti so našli dvanajst koles, za katera Se niso ugotovili lastnikov. Zato vabijo vse, ki so prijavili tatvino svojega kolesa oziroma kako drugače ostali brez njega, naj do 15. decembra pridejo na policijsko postajo v Radovljici, prinesejo dokaz o lastnišvu in poiščejo svoje kolo. Po 15. decembru bodo policisti kolesa predali na upravno enoto. • H. J. Nalepka za registrirano vozilo V ponedeljek, 3. decembra, bo namesto podaljševanja v prometnem dovoljenju v Sloveniji začel veljati nov sistem registriranja motornih in priklopnih vozil z nalepkami. Maja tudi registracija mopedov. Ljubljana - Glavna novost novega sistema registriranja motornih in priklopnih vozil je nalepka, ki bo zamenjala vsakoletno podaljševanje veljavnosti prometnega dovoljenja. Nalepka bo nameščena na notranji strani vetrobranskega stekla vozila, na mopedih, motorjih in traktorjih brez kabin pa na zunanji strani. Brez davka na dodano vrednost stane 1.105 tolarjev, veljala pa bo največ leto dni oziroma do naslednje registracije. tleh ležali "mrtvi", raztreseni čevlji, denar, torbe... "Tečajniki delajo v sedmih skupinah, vsaka skupina ima svojega inštruktorja, ki vodi in usklajuje ogled. Le-ta zajema različna področja kriminalističnega dela, od ugotavljanja vzroka i/tir jenja - pogovoriti se je bilo treba s strojevodjo in kret-ničarjem - pa do ugotavljanja identitete trupel in lastništva raztresenih predmetov," je povedal Drago Pavlic. Tečajniki so merili, zapisovali, oštevilčevali najdeno, skicirali, fotografirali, kose "trupel" spravljali v črne vreče in jih na koncu prenesli v skupni ograjeni prostor. Janko Goršek, inštruktor v eni od skupin, je bil z delom svojih tečajnikov zadovoljen, čeprav se, kot je dejal, pozna, kdo že Jma predhodne policijske izkušnje 'n kdo ne. "Kriminaliste mora- Janko Goršek "Take nesreče niso ravno pogoste, vsaj na Gorenjskem ne. Večkrat prihaja do nesreč na nezavarovanih križanjih cest in železnice. Na železniški nesreči sam še nisem bil, zato me delo, ki je podobno kot pri letalskih ali helikopterskih nesrečah, zanima. Kot preiskovalni sodnik se lahko iz praktične vaje kriminalistov marsičesa naučim, skega oktobra nad blejsko Zako. Nesrečo, ki jo je osem potnikov, sprevodnika in strojevodja preživelo brez posledic, jc zakrivila Rok trajanja registracije bo namreč na nalepki označen s preluk-njanim dnem, mesecem in letom, do katerega bo moralo vozilo na ponovni tehnični pregled, kjer bo dobilo tudi novo lepko. S tem bo po eni strani olajšan nadzor policije nad spoštovanjem registracijskih pravil (zdaj je na cestah kar precej vozil brez podaljšane veljavnosti prometnega dovoljenja), saj bo nalepka neke vrste osebna izkaznica vozila, po drugi strani pa bo sistem prikladnejši tudi za lastnike vozil. Novost tega sistema je namreč tudi ta, da bodo lastniki vozil vse papirne formalnosti poslej lahko opravili na enem mestu, pri organizaciji, pooblaščeni za tehnične preglede, ki bodo imele računalniško krmiljene steze za ugotavljanje brezhibnosti vozil. Prvo registracijo bo sicer še treba opraviti v kraju stalnega bivališča, vse naslednje pa lahko pri kateri koli od pooblaščenih organizacij v državi. Odpadlo bo torej nadležno tekanje od enih do drugih vrat, izkušnje z organizacijami, ki so bile že doslej pooblaščene za registracijo, pa kažejo, da imajo te za stranke bistveno ugodnejše delovne čase kot upravne enote. Pomembnost novega registracijskega sistema podpira tudi podatek, daje bilo konec prejšnjega leta v Sloveniji registriranih 1,350.000 motornih vozil. Vsako peto je bilo na tehničnem pregle- du zavrnjeno, slovenski vozni park pa je v primerjavi z drugimi evropskimi državami star. Dobra polovica vozil je namreč starejša od šest let, kar sedemnajst odstotkov vozil pa je starejših od dvanajst let. V današnjem Uradnem listu so objavljeni pravilniki o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil, o registrskih tablicah in o registraciji motornih vozil. Z majem prihodnje leto pa bomo v Sloveniji kot eni zadnjih v Evropi začeli registrirati tudi mopede oziroma skuterje. • H. J. Kilogram marihuane v garaži 24-letnega Kranjčana G. G. so kriminalisti zaradi domnevne preprodaje droge obravnavali že februarja, zdaj pa so mu spet stopili na prste. Ilegalca pešačila skozi predor v Avstrijo NESREČA Pred policijo drvel v drevo Škofja Loka - V sredo okrog pol desetih zvečer sta policista v bližini stavbe nekdanje škofjeloške policije ob Kidričevi cesti zaradi sumljive križ-kraž vožnje ustavljala osebni avto. Kot se je pozneje izkaza-'°> je bil za volanom 18-letni O. J. iz Stare Oselice. Fant se za modro luč in zvočne signale ni zmenil, nasprotno, še močneje je pritisnil na plin in jo mahnil po Partizanski cesti. V ovinku je Pri hiši trčil v betonsko škarpo, ki je avtu vzela odbijač, nato pa šc hi-treje nadaljeval proti Groharjevemu naselju. V križiču je zaradi prevelike hitrosti peljal naravnost v park, letel 25 metrov in trčil v drevo. Ker seje O. J. v avto zaklenil, so reševalci razbili avtomobilsko steklo. Dežurna zdravnica, kije prihitela na kraj nesreče, je ugotovila lažje pošHodbe, kljub temu pa so mladega voznika odpeljali na podrobnejše preiskave v Klinični center. O. J. je preizkus z alkotestom odklonil. • H. J. Karavanke - 38-letna hrvaška državljanka J. I. in 41-letni avstrijski državljan R. G. sta iz Hrvaške z vlakom pripotovala v Slovenijo. Na mejnem prehodu Jesenice so avstrijski varnostni organi zavrnili J. I. zaradi prepovedi vstopa v države Evropske unije. Še istega dne je šel par v Ljubljano na avstrijski konzulat, kjer pa J. I. ni mogla dobiti vizuma. Očitno odločena, da prideta v Avstrijo, sta se zjutraj peš napotila po avtomobilski cesti iz Ljubljane do bencinskega servisa Vo-klo, kjer sta ju v avto vzela neznanca in ju odpeljala do bencinskega servisa na Hrušici. Pot sta nadaljevala peš mimo mejne poli- cije Karavanke in po gozdu proti predorski cevi. Pod nadvozom, ki vodi v predor, sta prebrodila Savo, prečkala magistralno cesto in preplezala žičnato varovalno ograjo ter krenila v predor. Po 800 metrih hoje v predoru ju je prijela patrulja mejne policije. •H. J. Zasežena marihuana - Foto: PU Kranj - G. G. so takrat sumili, da vodi skupino, ki se predvsem v zloglasni "luknji" na Zlatem polju ukvarja s preprodajo mamil, zlasti marihuane in hašiša. Četverici so v dobrih dveh mesecih našteli kar enajst kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z ma- Izločana sodnica ostaja Kranj - Pred začetkom sojenja prejšnji torek je obtoženi Vitomir Gros, nekdanji kranjski župan, zaradi dvoma o nepristranskosti zahteval izločitev predsednice senata Marjete Dvornik. O zahtevi je ta teden odločala predsednica okrožnega sodišča v Kranju Terezija Zorko ter jo zaradi neutemeljenosti zavrnila. • H. J. mili ter omogočanja uživanja mamil. Na sojenju je bil G. G. skupaj / drugimi osumljenci sicer oproščen, vendar ga kriminalisti niso spustili z oči. Prepričani, da se še naprej ukvarja / nedovoljenimi posli, so ga spremljali, na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika pa v torek pri njem opravili tudi hišno preiskavo. V garaži hiše, kjer G. G. živi, so našli približno kilogram marihuane. Istega dne so kriminalisti osumljenca prijeli in ga s kazensko ovadbo predali preiskovalnemu sodniku. Ta se je po zaslišanju odločil za sodni pripor. • H. J. ••••••• KULTURA / kavka@g-glas.si Na sprehodu po Knjižnem sejmu Favorit Slovenski pravopis 2001 Ljubljana - V sredo se je v Cankarjevem domu tudi za obiskovalce odprl 17. knjižni sejem. Že prvi dan pestro dogajanje, predstavitve novih knjig, pogovori z avtorji, debatne kavarne... Prva hita sejma sta nedvomno novi Slovenski pravopis 2001 in Družinski atlas sveta, slednji je bil na sejmu tudi temeljiteje predstavljen. Podeljene nagrade avtorskim prvencem, najboljšim knjigam... KRANJ - dvorana PRIMSKOVO Četrtek 13.12. ob 20.00 uri BALKANSKI SPIJON 150 Ts.ooo Žlahtni komedijant Imta 2000 - BORIS CAVAZZA Režija: BRANKO ĐURIĆ Igrajo: BORIS CAVAZZA, JANEZ HOČEVAR - RIFLE, MUSTAFA NADAREVIĆ, MARIJANA BRECEU NINA IVANIČ Prodaja vstopnic: UJ1SIEHGLAS" generalni medijski pokrovitelj tel.: 04/201 42 47 Na stojnici Didakte je bilo živo. Konec novembra že tradicionalno vse poti ljubiteljev dobre knjige vodijo v Ljubljano na Knjižni sejem. Letošnji sejem je po številu založb, ki na njem razstavljajo in ponujajo svoje založniške dosežke, kljub pogosto omenjani krizi v založništvu, primerljiv s sejmi zadnjih nekaj let. Dejstvo pa je, da so se organizatorji tokrat še bolj potrudili, saj so pripravili kup spremljevalnih prireditev in dejavnosti. Že prvi dan so v okviru debatnih kavarn potekali pogovori na teme šolskega založništva, možnosti prodaje "lepih knjig", vloge in pomena nacionalne enciklopedije, new ageu v literaturi, kako promovirati visoko literaturo v primerjavi s trivialno..., ogledati si je bilo mogoče dve predstavi v okviru teatra na sejmu, potekal je program za mulari-jo na sejmu... Prav mladi so v sredo dopoldan prvi "zavzeli" Cankarjev dom, se najbolj pogosto ■ $ predsednikom naju druži to, do sva že dolgo let oba predMtojnli - on malo večje, laz malo manjšo norišnice" knjiga, v kateri je zbranih 70 bleščečih razmišljanj izpod peresa enega najuglednejših slovenskih psihiatrov knjiga, v kateri avtor načenja pogovore in odpira teme, ki zadevajo notranje stiske fcrav vsakega človeka knjiga, ki nastavlja zrcalo stanju duha na Slovenskem knjiga, ki s pronicljivo pisavo odstira kopreno predsodkov o duševnem zdravju • knjiga, v kateri pisatelj z besedo, podobo, zgodbo, čustvom In izkušnjo plete mrežo, v kateri bralec prepoznava svoj lastni, enkratni človeški položaj ZAZNAVE GRTCA J02E P C L C V založbi časopisa Primorske novice konec novembra izide zbirka esejev JOŽETA FELCA ZAZNAVE Z GRIČA. Knjigo si lahko v predpraznlčnem času zagotovite V PREDNAROČILU PO UGODNI CENI 3300 SIT. NAROČILNICA primorske novice Im«, priimek _ Podjetje/ustanova Ulica_ Kraj/poštna št. Telefon 'Davčna it. •velja samo za pravne osebe, ki so davčni zavezanci. Izvod(ov) knjige ZAZNAVE Z GRIČA Naročam _ po prednaročnlškl ceni 3.300 SIT (po povzetju). Naročilnico pošljite na naslov: Primorske novice, Ulica OF 12,6000 Koper. Datum: Podpis: ustavljali v drugem preddverju, v tako imenovanem multimedij-skem delu sejma, ob knjigah na računalnikih, pridno pa so tudi vnovčevali tako imenovane "čeke za branje", kijih šolarjem za bralno spodbudo namenilo Strokovno združenje založnikov pri GZS. V gornji veliki sprejemni dvorani je moč srečati predvsem razstavne prostore večjih založnikov, medtem ko prvo preddverje spodaj zaznamuje "nakupovalni vrvež", namenjen predvsem prodaji, kjer ne manjka sejemskih popustov tudi do 70-odstotnih. "Na sejmu smo izpostavili knjigo Arneja Hodaliča Potovanje v navidezno ogledalo, ki je bila tudi naš največji založniški zalogaj v zadnjem času. Pri tem smo ponosni tudi na nagrado Nagradi za najboljši knjižni prvenec sta prejela pesnica Lucija Stupica za zbirko Čelo na soncu in pesnik Peter Svetina za zbirko Kavarna v prvem nadstropju. Schvvent-nerjevo nagrado za pomemben prispevek slovenskemu založništvu in knjigotrštvu je prejel Franc Kattnig, odgovorni urednik založniškega programa Mohorjeve založbe iz Celovca. Krilati lev, ki jo je prejela...," je povedal direktor ene izmed obeh večjih založb z Gorenjskega, založbe Didakta in predsednik Društva založnikov Rudi Zaman. Založba je stara 12 let, na sejmu pa se pojavlja desetič. "Kar se tiče založb, jih je letos podobno kot v zadnjih treh letih, število novih naslovov je približno 4000, a se mi zdi, da glede na situacijo na trgu število nekoliko upada. Zagotovo je sejem pridobil pri vsebini in se kot tak iz leta v leto izboljšuje," je še povedal Zaman, ki poleg Hodaličeve monografije promovira tudi novo zbirko novejšega leposlovja Gostosevci, v katero sodijo sicer svetovne uspešnice, ki so jih naše založbe doslej obšle. Na sejmu se sicer predstavlja 6 založb, ki prihajajo z Gorenjskega, med njimi tudi po izdanih naslovih na leto vedno večja Učila iz Križev. Na leto izdajo več kot 100 naslovov. "Lahko rečem, da kri- ze, kot so jo doživljale večje založbe pri nas nismo doživljali, saj nas je v "ekipi" manj, a smo zato bolj fleksibilni in hitri, ko se je treba odzvati na prave izzive na trgu," je povedal direktor Učil Srečo Mrvar. Tokrat napri-mer predstavljajo aktualno knjigo o Osami Bin Ladnu, za katero so pravice za tisk dobili pred slabim mesecem, danes pa je že na policah. Na sejmu se pojavljajo peto leto, vsakič pa predstavijo več novosti. Na sejmu so predstavili tudi novo zbirko tematskih leksikonov, ki jo pripravljajo v sodelovanju z znano nemško založbo Duden. V nekaj dneh bosta izšla leksikona Matematika in Geografija, do prihodnjega junija pa še leksikoni s področij fizike, zgodovine, rastlin, biologije, živali in kemije. "Če smo leta 1994 začeli s šolskimi pripomočki in kasneje nadaljevali z manjšimi knjižnimi projekti, se danes lotevamo obsežnejših knjižnih projektov. To so predvsem leksikoni, priročniki, monografije, knjige, ki se navezujejo na aktualne dogodke, kuharske knjige... Domače leposlovje nekako ostaja izven naših domen, saj gre za manjše naklade, pa tudi tržno je manj zanimivo." Sejem bo svoja vrata zaprl v nedeljo, dotlej pa se bo na njem dogajalo še marsikaj zanimivega, seveda povezanega s knjigo. • Igor Kavčič Knjiga o kamniških grofih Andeško - Meranskih Kamnik - Preteklo soboto je bil v prostorih galerije Veronika predstaven zbornik o kamniških grofih Andeško - Meranskih. Izšel je v slovenskem in nemškem jeziku in je plod triletnega dela in medsebojnega sodelovanja z mestom Andex na Bavarskem. V trinajstih prispevkih so avtorji prestavili nova spoznanja o tej rodbini. Zveza kulturnih organizacij Kamnik in Javni sklad za kulturne organizacije Občine Kamnik sta po uspeli razstavi o prvih spoznanjih o Andeško - Meranskih grofih na Slovenskem leta 1999 in velikem zanimanju na mednarodnem znanstvenem simpoziju lansko leto, letos uspeli zbrati vse znanstvene razprave in raziskave v zbornik, ki je bil pred dobrim tednom predstavljen tudi v rodnem mestu grofov, v Andexu na Bavarskem. Slovenski in nemški zgodovinarji so v trinajstih prispevkih predstavili nova spoznanja o imenitni rodbini, njihovem prihodu in vzponu na Kranjskem v drugo polovici 12. stoletja, živ- ljenju in padcu v drugi polovici 13. stoletja. V tem času so pomembno vplivali na razvoj mesta Kamnik in njegove bližnje okolice, preko Tuhinjske doline pa so vplivali vse do Slovenj Gradca. V novem zborniku si sledijo razprave o položaju Kranjske v času grofov Andeških, o njihovem življenju, potem ko so z rodno Bavarsko prekinili stike in o italijanski vojvodini Meraniji, ki so jo nekaj časa zmotno povezovali z bavarskimi grofi. V razpravah je obravnavana njihova vloga pri nastanku Malega gradu v Kamniku, samostana v Mekinjah in ženskega samostana v Velesovem, ki po njihovi zaslugi še danes hrani naj- starejši kipec Marije z detetom na Slovenskem iz leta 1210. Izvemo tudi, da so vplivali na razvoj Slovenj Gradca, ki je po njihovi zaslugi dobil prvo cerkev v Evropi, posvečeno sv. Elizabeti, daje bilo med njimi tudi nekaj svetnikov in blaženih, da so sodelovali v četrti križarski vojni in se medtem zadrževali v Zadru. Med njimi je bil tudi Henrik Istrski, ki naj bi bil vpleten v kraljevi umor v Bam-bergu. Obravnavajo tudi Andeško Agnes, zapostavljeno francosko kraljico in seveda Veroniko z Malega gradu, ki bi utegnila biti ukleta grofica Andeška. Zbornik vsekakor ponuja izredno zanimivo branje za vse ljubitelje slovenske zgodovine, za gorenjski prostor pa predstavlja pomemben prispevek k sestavljanju mozaika srednjeveške zgodovine. • Katja Dolenc KULTURNA KREDENCA Angelski zvoki na Primskovem Primskovo - Danes, v petek, ob 19. uri, bo v cerkvi Marije vne-bovzete koncert z naslovom Angelski zvoki. Nastopili bosta Shir-lie Roden (vokal in kitara) ter Alenka Zupan (flavta). V programu bosta predstavili skladbe Handla, Schuberta, Vivaldija, Gruberja, Hribarja in Slomška, ter stare pesmi Irske, Walesa in Anglije. Obe glasbenici sta doslej v štirih letih nastopali po vsej Sloveniji na več kot tridesetih koncertih ter povsod navdušili. S koncertom na Primskovem začenjata z novo koncertno turnejo, naslednji nastop na Gorenjskem bo v kapeli v Viru pri Domžalah, kjer bosta pomagali zbirati prispevke za gradnjo cerkve. Koncert Angelski zvoki je zelo privlačen vsem generacijam, melodične skladbe različ- nih dežel pa so obogatene z izvrstnimi priredbami za glas, flavto in kitaro, ki sta jih napisali glasbenici sami. • I.K. 15. Stražiški kulturni teden Stražišče - Pod geslom Evropsko leto jezikov - Slovenščina moj jezik se bo jutri, v soboto, 1. decembra, ob 19. uri v Šmartinskem domu začel že 15. Stražiški kulturni teden. Ob nastopu komornega zbora Osti jarej in lajnarja Rastka Tepine bodo odprli razstavo Nejča Slaparja (ta bo odprta vsak dan od 17. do 21. ure). V nedeljo se bosta ob 18.30 uri predstavili komorna zasedba zbora De Profundis in plesna skupina Alter Ego. Prvi dan v tednu bo namenjen celovečerni igrici Babica Pripoveduje, ki so jo pripravili v OŠ Stražišče, ogledali pa si jo boste lahko ob 18.30 uri v Šmartinskem domu. Ob isti uri na istem mestu bo v torek, 4. decembra, na vrsti pogovor s profesorjem dr. Bogdanom Dolencem* predavateljem na Teološki fakulteti, nastopil pa bo tudi Šmartin-ski zbor. V sredo bo otroke obiskal Miklavž, četrtek pa bo ob 18. uri v Šmartinskem domu na ogled Mo-lierova komedija Namišljeni bolnik, v izvedbi Teatra na robu iz Črnuč. Na večeru zborovskega petja, v petek, 7. decembra, bodo nastopili MePZ Svoboda Stražišče, Kranjski Kvintet in MePZ Sava. Stražiški teden se bo zaključil v soboto z nastopom Folklorne skupine KD Sava, organizatorji pa bodo gostili tudi goste iz drugih slovenskih Stra-žišč in Stržišč. Odbor Stražiškeg« kulturnega tedna bo za svoja dol- goletna prizadevanja v ponedeljek prejel tudi nagrado Občint Kranj, in sicer veliko Prešernovo plaketo. • I.K. Depresije ne skrivajmo, ampak zdravimo V Sloveniji ima okrog 10.000 ljudi težave v duševnem zdravju, vsaj desetkrat toliko Slovenk in Slovencev pa naj bi bilo depresivnih. Begunje - Depresija se običajno začne s potrtostjo, depresivne osebe izgubijo voljo do dela, so nemirne in se izogibajo družbi. Njihovo življenje izgubi barve in svet postane črnobel. Veliko primerov depresije ostane neodkritih, kajti ljudje o duševnem zdravju neradi govorijo, težko se odločijo tudi za zdravljenje z antidepresivi. Primarij doktor Andrej Žmitek, specialist psihiatrije in predstojnik moških oddelkov psihiatrične bolnišnice v Begunjah, pravi, da imajo ljudje neupravičene predsodke pred zdravili in odvisnostjo. Težko bi našli človeka, ki ni bil Se nikoli potrt. Je vsaka potrtost depresija? "Nikakor. Vsaka potrtost še ni depresija. Vsakdo je kdaj potrt, žalosten, kar jc normalen človeški odziv na izgubo ali druge težave, medtem ko je depresija resnejša motnja v duševnem delovanju. Imenujemo jo bolezen in jo je treba ustrezno ter pravočasno zdraviti. Kljub temu da so depresije običajno dobro ozdravljive, je pravilno zdravljenje bistveno in jih lahko zelo skrajša, nezdrav-ljene depresije lahko postanejo kronične in jih je težje zdraviti." Kaj se dogaja z depresivnim človekom in kateri znaki spremljajo to bolezen? "Najbolj očitna je potrtost, sledijo izguba volje, oseba se težko odloči za aktivnost, najraje bi bila kar nedejavna, zelo pogoste so tudi motnje spanja, izguba teka, v enem mesecu lahko shujša tudi okoli 10 kilogramov, težje se zbere in koncentrira, postane nedru-žabna, ob depresiji pa se lahko pojavijo tudi misli o smrti, samomoru, kar je njena največja nevarnost. Več kot 10 odstotkov oseb z depresijo umre zaradi samomora." Alije depresija pogosto neodkrita tudi zaradi predsodka pred psihiatri in psihiatričnim zdravljenjem? "Da, ti predsodki so vsekakor velika težava in ovira, zato se Andrej Žmitek, prim. dr. med. ljudje pogosto odločijo za obisk psihiatra, ko so težave tako hude, da drugače ne gre. Ljudem je treba povedati, da jo lahko zdravi tudi splošni zdravnik. Če primeri niso zelo zapleteni, se zdravljenje lahko začne in konča pri splošnem zdravniku, bolniki se tako izognejo predsodku pred psihiatrijo." Svetovni dan AIDS-a Kranj, Ljubljana - 1. december je svetovni dan boja proti aidsu. Geslo letošnjega je Meni ni vseeno - kaj pa tebi? in poziva moške po vsem svetu, naj pomembno prispevajo k boju proti kugi 21. stoletja. Navezuje se na lansko temo Moški lahko vplivamo in opozarja na njihovo pomembno vlogo pri širjenju bolezni ter obvladovanju epidemije. Tudi letošnja prizadevanja proti aidsu so usmerjena na moške, saj svojemu zdravju namenjajo premalo pozornosti, med okuženimi z virusom HIV in obolelimi z aid-som je več kot polovica moških, moški pogosteje Prevzamejo tvegane vedenjske vzorce, nezaščiteni sPolni odnosi med moškimi pa ogrožajo tako moške kot ženske. Vsako minuto se na svetu okuži 12 novih oseb, od tega jih je polovica starih od 15 do 24 let. V svetu trenutno živi več kot 36 milijonov okuženih ljudi, v Sloveniji so take osebe 103, od leta 1986 je bilo pri nas okuženih 169 oseb, umrlo pa jih je 66. SloMSIC, društvo študentov medicine, vse leto skrbi za izobraževanje mladih in v projektu VIRUS organizira delavnice varne in zdrave spolnosti za osnovne in srednje šole. Včeraj so na ljubljanskih stojnicah delili zloženke, kondome in pentlje ter odgovarjali na vprašanja, jutri bodo podobne akcije po vsej Sloveniji, slovenska akcija pa se bo s koncertom STOP AIDS končala zvečer na Mestnem trgu v Ljubljani. • Renata Škrjanc Zakaj ljudje zbolijo za depresijo oziroma kateri so dejavniki tveganja? "Pravi vzroki depresije niso znani, zato govorimo o dejavnikih tveganja, ki prispevajo k verjetnosti, da se bo pri osebi razvila depresija. Mednje zagotovo spada dednost. Kdor ima v družini več oseb, ki so se zdravile za to boleznijo, je k njej bolj nagnjen. Sledijo hujše obremenitve v otroštvu npr. razbita družina, večje psiho-socialne in ekonomske obremenitve, težje kronične bolezni, skratka vse, kar človeka teži, prispeva k možnosti razvoja depresije. Nanjo pa vplivajo tudi bolezni, ki prizadenejo možgane npr. možganska kap in Parkinsonova bolezen." V katerem starostnem obdobju je depresija pogostejša? "Pogostejša je v obdobju upokojevanja, ko človek preneha z aktivnim poklicnim življenjem, saj se spremeni življenjski ritem, nekateri so v službi pustili veliko svoje energije in ambicij, brez službe ne znajo živeti. Vsaj dva- PREJELI SMO Hotel Triglav kupili domačini Zahtevek za dopolnitev članka pod gornjim naslovom, objavljen v Gorenjskem glasu dne 23. novembra 2001 V vašem cenjenem glasilu je bil dne, 23. novembra 2001 objavljen članek ge. Darinke Sedej z naslovom "Hotel Triglav kupili domačini ". Ker je novinarka v delu, ki se nanaša na odnos lastnikov hotela do potencialnih investitorjev v slovenski planinski muzej, prikazala dejansko stanje delno zavajajoče, prosimo, da objavite sledeči popravek članka na istem ntestu in sicer: Dejstvo je, da je Občina Kranjska Gora kot soinvestitorka v projektu Slovenski planinski muzej, dne 1.2.2001 sklenila dogovor o nakupu Hotela Triglav z lastniki. Po tem dogovoru bi morala skleniti ustrezno kupoprodajno pogodbo in poravnati del kupnine že v letu 2001, preostali del pa v letu 2002. Župan občine Kranjska Gora je Predvideval, da bodo sredstva za nakup zagotovljena v okviru rebalansa proračuna občine za leto 2001, kar pa se žal ni zgodilo. Ker kupoprodajna pogodba ni bila sklenjena in ker ni bilo realnih izgledov, da bi bilo v letu 2001 Kožno zagotoviti ustrezna sredstva, se je Planinsko društvo Dov-Je-Mojstrana kot nosilec projekta odločilo, da izda soglasje lastni-bom, da lahko Hotel Triglav odprodajo drugim zainteresiranim kupcem. S tem je bila seznanjena tako Krajevna skupnost Dovje-Mojstrana, kot tudi župan občine Kranjska Gora dne 17. 10. 2001, ki Se je z navedeno rešitvijo strinjal. Potrdil pa jo je tudi Občinski svet °bčine Kranjska Gora na 32. seji dne 19. //. 2001. Na osnovi navedenega je jasno, da so se lastniki Hotela Triglav v navedenem primeru obnašali korektno in da je izključni razlog, da ni prišlo do odprodaje Hotela Tri-Rlav v muzejske namene pomanjkanje finančnih sredstev na strani lnyestitorjev. Z navedenim ocenjujemo, da je prikazana objektiv- na plat dogajanja in pričakujemo, da bo z ustreznim opravičilom svoj prispevek k temu prispevala tudi - vaša novinarka. Ker smo veseli vsakega objektivnega prispevka na temo Slovenski planinski muzej tudi v prihodnje, verjamemo, da bo glede na dosedanje korektno poročanje ga. Sedej zmogla ta spodrsljaj tudi popraviti. Lep pozdrav! Koordinator projekta SPM Miro Eržen Odprto pismo g. Brunu Koreliču, predsedniku uprave Luke Koper Spremljal sem vaš nastop v televizijski okrogli mizi, prebral oglas treh prodajalcev v številnih dnevnih časopisih in nazadnje še vaš intervju v Dnevniku, v soboto, 17. novembra. Slišal in prebral sem besede, ki so me prizadele enako kot vaša prodaja Banke Koper italijanski banki Sanpaolo IMl - zlasti še, ker sem vas pred nekaj tedni prav zato obiskal v vaši pisarni. Tedaj sem vam pojasnil svoje mnenje o škodljivosti nameravane prodaje, vi pa ste mi v tem kratkem soočanju povedali, da z drugačnimi rešitvami v Ljubljani niste mogli prodreti. Takšno pojasnilo je mogoče razumeti in vzeti resno le, dokler se sami pojavljate zgolj v vlogi predstavnika enega od podjetij, vi pa govorite tudi v imenu lastnikov. S tem ste nase prevzeli veliko odgovornost - ne le za samo prodajo, marveč tudi za zagovarjanje prodaje in z njo zvezanih postopkov pred javnostjo. Zato vas sprašujem: ali so imeli predstavniki države v nadzornem svetu Luke Koper navodilo, da na seji nadzornega sveta glasujejo za takšno prodajo? Če je bilo tako, potem ni razumljivo sprenevedanje vlade, ki vso odgovornost za prodajo prelaga na prodajalce, niti oklevanje guvernerja BS Mitje Gasparija pred podpisom soglasja - zlasti, ker v intervjuju navajate, da vas je tudi bivši guverner BS France Ar- krat več primerov depresije je pri ženskah, vendar je ob tem treba upoštevati dejstvo, da je pri moških večji odstotek neprepoznanih depresij. Vendar to ne pomeni, da je pri mladih in adolescentih ni. Je, le slabše je prepoznavna, saj svojo potrtost in obup lahko kažejo skozi uporništvo in nesprejemljivo vedenje." Alije depresija ponavljajoča se bolezen? Je ozdravljiva? "Posamezna epizoda depresije je v večini primerov dobro ozdravljiva. Depresivno stanje ponavadi traja nekaj tednov. Večina bolnikov po zdravljenju lahko nadaljuje aktivnosti, ki so jih delali pred boleznijo, se vrne v službo in živi kakovostno življenje. Obstaja pa verjetnost, da se depresija ponovi in nikoli ne moremo vedeti ali bo pri bolniku prišlo do ponovitve ali ne, zato je treba zdravila - antidepresive jemati še vsaj pol leta po bolezni." Pri hujših oblikah depresije ljudje povsem izgubijo tek in večina se težko odloči za zdravljenje z antidepresivi, saj se bojijo negativnih stranskih učinkov har pred leti spodbujal k takšnemu načinu prodaje. O vsebini in posledicah takšne prodaje sva govorila pred tedni. Že tedaj mojega interesa ni vodila starostna nostalgija, ampak poznavanje zgodovinskih procesov razvoja bančne mreže v Sloveniji in mednarodnih ekonomskih in finančnih zakonitosti. Tudi tokrat je tako, ko pa se lahko sklicujem že na nekatere argumente iz vaših nastopov; najbolj me v njih moti inštitut "strateškega partnerja", fetišistične oznake, ki je doslej še nihče ni ustrezno pojasnil. Sami ste mi še najbolje pomagali razumeti ta pojem, ko pravite, da strateški partner zanesljivo ne bo vlagal v dolgoročne investicije, na primer v drugi tir. Za katerega, kot mirno priznavate, tudi sami niste pripravljeni nameniti visoke kupnine, s katero se tako pohvalite in pravite, da je zavidanja vredna. Ne bom se čudil, če bodo varčevalci, podjetja, predvsem pa drŽava iz takšne banke pobrali svoje depozite in jih naložili tam, kjer bodo zanje poleg obresti dobili še kaj - zlasti državo pri tem vodi skrb za zaščito razvojnih interesov. Ob tem vas mimogrede sprašujem, ker tega še niste povedali, po sestavi novega nadzornega sveta banke in možnostih zastopnikov slovenskih interesov v primeru, da so v njem v manjšini. Vaša trdite, da je Banka Koper še vedno slovenska, ker da posluje po slovenskih zakonih, pa je namerno zavajanje ljudi in vas še dodatno obremenjuje. Menim, da so veliki zaslužki lastnikov banke in obljubljene visoke plače za novo upravo Banke Koper zgolj kratkoročni osebni interesi, ki zanesljivo ne bodo prispevali k uresničevanju razvojnih interesov slovenskega naroda in države. Trdno sem prepričan, da je prodaja Banke Koper italijanskemu kupcu dolgoročno škodljiva. Niko Kavčič Spoštovano uredništvo Rad prebiram prispevke v Gorenjskem glasu Vašega sodelavca g. Miha Naglica. Še posebej mije in zasvojenosti. Je tako zdravljenje nujno? "Izguba teka je pogosta pri depresiji, bolniki lahko v kratkem času zelo shujšajo. Nekatera anti-depresivna zdravila spodbujajo tek že med depresijo, druga šele potem, ko se bolezen umakne. Strah pred odvisnostjo je ob anti-depresivih odveč, so pa povsem nezdružljivi z alkoholom." Kako si lahko depresivne osebe same pomagajo in kaj lahko zanje storijo svojci in prijatelji? "Veliko uslugo si naredijo že s tem, da poiščejo zdravniško pomoč in se začnejo zdraviti. Dobro je, če ohranijo vsaj katero od svojih aktivnosti in si prigovarjajo, da je tako stanje le začasno in bo minilo ter poskušajo ohraniti vsaj minimalne socialne stike. Bližnji pa naj depresivno osebo spodbujajo, jo pohvalijo in se z njo pogovarjajo, nikakor pa naj je ne silijo v aktivnosti, ki jih ne zmore. Pravočasno zdravljenje je namreč zelo pomembno in zavedajmo se, da nihče ne more vnaprej predvideti duševne motnje." • Renata Škrjanc padel v oči njegov zadnji prispevek v petkovi št. Glasa 23. novembra pod naslovom "Po ljudeh gor, po ljudeh dol", prispevek št. 339, in sicer Tavčar in Bleivveis. Še v posebno zadovoljstvo pa mi je, da imam v svoji zbirki prav Bleiweisovo knjigo, ki jo je napisal pred svojo smrtjo. In sicer knjigo pod naslovom: "Nauk kako pomagati živini o porodu ". Na zadnjih straneh te knjige so tudi "podobe " od 1 - 16, prava ali naravna lega mladega v maternici. Na dveh straneh pa so podobe od 1 - 12 pod naslovom "porodniško" orodje. Ta knjiga je izšla l. 1887, dve leti preje pa je izšla tudi zajetna knjiga dr. Josipa Strupija pod naslovom: "Živinozdravni-štvo" ali "nauk o spoznanju in ozdravljanju zunanjih in notranjih bolezni." Na strani 109-112 piše tudi o norosti pri živini. Knjiga je torej izšla l. 1885. Da imam ti dve knjigi, se imam zahvaliti mojemu dedu Francu Zupanu, ki je bil po pripovedovanju uspešen "padar" torej alternativni zdravilec živine. Rodil se je l. 1861, umrl pa l. 1916. Če Vas bo moj prispevek oz. moj odziv na Nagličev prispevek kaj zanimal, bom počaščen. Sicer pa Vas lepo pozdravljam. Ciril Zupan Postavljanje baznih postaj za mobilno telefonijo V članku, objavljenem 23. novembra 2001 novinarka Darinka Sedej omenja Western Wireless kot družbo, ki gradi, kjer koli se jim zljubi. Ta trditev je popolnoma brezpredmetna in brez vsake osnove, saj družba Western Wirelss gradi svoje bazne postaje, ki so infrastrukturni objekti državnega pomena, izključno na zemljiščih, ki jih odkupi oziroma na tistih, za katera ima sklenjene ustrezne najemne pogodbe. In kakšno je naše mnenje o pobudi lokalne skupnosti v Gozd Martuljku, da morata biti naša bazna postaja in oddajnik RTV Slovenija postavljena na enem objektu? Mi se načeloma s tem strinjamo in smo RTV Slovenija že Prenovljena Dermatovenerološka klinika Ljubljana - V začetku novembra so v Kliničnem centru (KC) odprli prenovljene prostore SOE Dermatovenerološke klinike, kamor so preselili ambulante, ki so bile dosedaj na Polikliniki. Laboratoriji in ambulante so sedaj pod isto streho, kar je zaposlenim izboljšalo delovne pogoje, bolnikom pa olajšalo oskrbo. Obnova je stala 80 milijonov tolarjev. Nove prostore so odprli minister za zdravje prof. dr. Dušan Ke-ber, prof. dr. Zoran M. Arnež, strokovni direktor KC, in prof. dr. Primož Rode, generalni direktor KC. Dr. Marta Penko, predstojnica SOE Dermatovenerološke klinike, je ob odprtju dejala, da bo preselitev ambulant in laboratorija pod isto streho omogočila boljšo organizacijo dela, izkoriščenost opreme, laboratorijev in zaposlenih. Na SOE Dermatovenerološki kliniki je bilo preveč bolniških postelj, zato so se že pred leti odločili za preselitev ambulant s Poliklinike. • R. Š. obvestili, da lahko postavi svoj oddajnik na našem antenskem stolpu. Razlika med televizijskim oddajnikom in bazno postajo mobilne telefonije je samo višina frekvence, na kateri oddajata. Naša glavna težava v tem trenutku je, da država od nas zahteva, da v skladu s koncesijsko pogodbo še pred koncem leta postavimo večji del svojega omrežja in s tem zagotovimo primeren odstotek pokritosti z našim signalom. Zaradi tega v tem konkretnem primeru ne moremo odlašati z gradnjo in čakati na konkreten dogovor z RTV Slovenija. Damijan Nacevski, Vodja odnosov z javnostmi Western Wireless International, d.o.o. Ali Gorje potrebujejo drugi Tivoli? Priokus ironije v naslovu članka novinarke Urše Peternel v Vašem časopisu dne 20. novembra 2001 na 4. strani me je kot občinskega svetnika neprijetno presunil, saj je izgradnja šolske telovadnice v Gorjah najbrž odgovorna občinska zadolžitev, ki jo je najbrž težko ironizirati? Blejska Občina si je, kljub želji Gorijpo ustanovitvi lastne občine, zadala dokaj zahtevno obvezo, izgradnjo nove telovadnice OŠ Gorje. Sedanja telovadnica je namreč primerna le za dvoizmenski šolski pouk, kar pa bi bilo ob občinskih težnjah po izenačevanju kvalitete šolanja na celotnem občinskem območju nesprejemljivo, zato je tudi občinski Svet sprejel odločitev o izgradnji nove telovadnice. Na tej osnovi je bil ustanovljen nekakšen 'gradbeni odbor', v katerem na žalost ni nobenega strokovnjaka, ki je v želji po čim hitrejšem začetku izgradnje postavil temu cilju podrejene časovne termine, občinske službe so same, v lastni režiji in v enem mesecu (za primerjavo: eden od nosilcev blejskega turizma je čakal na navadno prostorsko informacijo deset mesecev) izdelale spremembe Ureditvenega načrta, občinski Svet je te spremembe takoj tudi potrdil. Izgradnja šole se naj bi začela že v letu 2002. Ob tej, za objektivnega opazovalca nelogični in nerazumljivi investicijski evforiji, saj naj bi se proračunska sredstva 'zbirala' do leta 2005, so se 'gradbenemu odboru' nehote prikradle programske in postopkovne napake, s tem pa so se na žalost odprle tudi dileme o realnosti izvedbe investicije. Nerazumljiva je namreč infantilno neodgovorna izjava člana 'gradbenega odbora' v Gorenjskem glasu - citat: '...Nesprejemljivo je zrušiti želje tri tisoč krajanov in osnovne šole na nekaj malenkostih. Projekt zagotavlja kvalitetno vadbo, je dovolj velik, saj v Gorjah ne rabimo drugega Tivolija... '. Ob bok tej izjavi se postavlja izjava drugega intervjuvanca -citat: 'V njej (telovadnici - pripisal podpisani) bo košarkarsko igrišče, na katerem se bodo odvijale tudi tekme na svetovni ravni,... Telovadnica je projektirana za 300 obiskovalcev...'. Iz teh nasprotujočih si izjav lahko sklepamo, da pripravljalci niso usklajeni niti pri osnovnem investicijskem programu in bojim se, da se bo vse skupaj izrodilo v tragedijo. To bo tragedija predvsem za gorjanske otroke - šolarje, ki so že sedaj 'žrtve' investicijskih želja, saj njihov ravnatelj pred letom dni ni dopustil zamenjave zdravju škodljive azbestne fasade kljub odobrenim občinskim finančnim sredstvom, tragedija bo tudi, da bodo v prihodnje šolarji nabirali znanje v šolskem objektu s popolnoma zgrešeno in veljavnim normativom neprilagojeno tehnologijo. V vsakem primeru pa bo to gorjanska prostorska tragedija: 'gradbeni odbor' niti slučajno ne dopušča možnosti preveritve lokacije nove telovadnice na za kraj ter s tem za vse sedanje in bodoče uporabnike primernejšem, razpoložljivem prostoru tik ob sedanji šoli. Prepričan sem, da v Gorjah ni Svet Krajevne skupnosti edini, ki skuša opozarjati na nedoslednosti sedanjih investicijskih priprav, najbrž tudi ni edini, ki želi nuditi otrokom kvalitetno izobraževanje v temu primernih pogojih ? Sedaj načrtovana investicija to nikakor ne omogoča. Boštjan Fuerst Šestinšestdeseta Glasova preja: Gore in Skala Slovenci smo planinci, hribovci in gorniki Vsi hodimo v iste hribe, vendar vsak na svoj način. Nekateri hodijo po označenih poteh, drugi po brezpotjih in tretji plezajo v skali. Na letošnji peti Glasovi preji niso brez razloga razpredali o gorništvu. Mineva namreč 80 let od ustanovitve Turistovskega kluba Skala, ki je z dejanji članov vtisnil trajen pečat v delovanju Slovenskega planinskega društva. Tudi danes je duh Skalašev živ, saj so se nekateri ljubitelji gora leta 1995 povezali v Gorniški klub Skala. Svoje poglede na zgodovinske razlike in aktualna nasprotja v našem gorništvu so v pogovoru z novinarjem in urednikom Jožetom Košnjekom razpletli podpredsednik PZS prof. dr. Janez Duhovnik, načelnik komisije za odprave v tuja gorstva in podpredsednik PZS Tone Skarja ter predsednik Gorniškega kluba Skala prof. dr. Tone Jeglič. Številne obiskovalce iz vse Slovenije je v blejskem hotelu Astoria pozdravil tudi predsednik PZS mag. Franc Ekar, ki je ob omenjenem jubileju poudaril tudi pomen letošnjega sprejema naše planinske organizacije v Olimpijski komite. Ker je srečanje potekalo v dolini, pa je vsem približal gore s pesmijo oktet LIP Bled in tako nekoliko ogrel tudi sogovornike. Vsi tokratni gostje ste zapriseženi gorniki. Zato vas za ogrevanje sprašujem, kakšna je bila vaša letošnja zasebna gorniška sezona, pa Če ste z njo zadovoljni. DUHOVNIK: "Preden odgovorim, naj povem, da sem se rad odzval na ta pogovor. Prepričan sem, da se bom kaj naučil in da bom, podobno kot vi, ob ponovnem srečanju s hribi - to bo najbrž kmalu - drugače gledal na vse; ne le kot športnik, ki ima pred seboj cilj, da čimprej pride gor in dol. Ker sem precej star, sem večkrat pomislil, da začenjam pozabljat, kje sem že po naših hribih hodil. Potem sem šel gledat svoje zapiske in ugotovil, da se da hoditi v hribe po tej majhni Sloveniji celo življenje, pa še ne prehodiš vsega. Tam sem zadovoljen, saj zmeraj srečam prijazne ljudi. Hribi se mi zdijo čedalje lepši, res pa je, da so tudi čedalje bolj strmi, ampak tarnati mi vseeno ni treba!" JEGLIČ: "Rad bi pozdravil vse kolege in prijatelje, s katerimi smo se srečevali od druge vojne naprej v naših gorah. Letošnja sezona ni bila ravno najboljša, ker mi je septembra vreme pokvarilo marsikateri načrt. Kot je že Janez omenil, sem tudi jaz začel razmišljati, da moram ponoviti nekatere že prehojene poti. Letos sem se odločil za Zlatorogove steze - tipično turo, kjer so Skalaši včasih vrgli tudi kakšen tarok. Spet sem si ogledal Prusikovo smer, kjer sem opravil prvi zimski vzpon s prijateljem Milanom Pintarjem. Ponovil sem še Bavarsko in Slovensko smer in šel na škrlatico, ki je tudi Skalaška gora; z nje sem se spustil z vrha po Križevi poti. Bila je kar lepa in tudi delovna sezona. Pomagal sem klubu v Gornji Soški dolini pri obnovi poti od planine Zajavor do mulatiere pod Pogačnikovim domom, ki je dobila ime po Trentarju Abramu." ŠKARJA: "Kar precej sem hodil po naših hribih; najmanj z vnuki, največ pa sam. Imel sem nekaj amaterskih vodništev po naših hribih in francoskih Alpah. Bil sem tudi sopotnik prve slovenske policijske odprave v Himalajo. Vseeno se strinjam z Janezom, da je življenje šola prav do konca, pa da se lahko kaj naučimo tudi na Glasovi preji." Gremo k osrednji temi pogovo- ra: Gore in Skala. V mislih imam Turistovki klub Skala, ustanovljen 2. februarja 1921 v Ljubljani. V biltenu sedanjega Gorniškega kluba Skala in publikaciji Naš alpinizem iz leta 1934 sem prebral razlog za ustanovitev Skale - spopad med generacijami in želja mlajših po novih izzivih gorništva v alpinizmu, smučanju, fotografiranju. Sprašujem najprej gospoda Jegliča, ali je šlo za spopad generacij, morda celo dveh organizacij? JEGLIČ: "Planinsko gibanje je imelo pri nas zelo močan narodnosti naboj. Hoteli so, da se uveljavi naš jezik tudi v gorah, da ne bodo samo tujci gradili koč in markirali poti po naših hribih. Odločili so se, da bodo to napravili sami. Po prvi svetovni vojni smo dobili svojo državo in gore so postale naše. Starejši so videli svojo nalogo v tem, da obnovijo porušene koče in popravijo pota. Bilo je težko gospodarsko obdobje, zato so se ukvarjali z mnogimi problemi. Mladi seveda tega niso razumeli; gledali so po svetu in vedeli, kaj se dogaja v razvoju alpinizma. Zato so želeli tudi sami plezati. Kot so rekli sami, so hoteli osvežiti zatohlo ozračje. Na ta način je nastala Skala, ki si je postavila svoje cilje. So pa imeli dileme; niso niti vedeli, kako naj se imenujejo. Turistovski klub se je imenoval zato, ker so delali ture. Ime bi lahko bi bilo tudi drugačno. V Skali je bilo nekaj izjemnih ljudi; posebej mislim na Juga, našega filozofa in velikega gornika, pa na dr. Henrika Turno, ki je veliko naredil za Slovence. Udaril je v parlamentu po mizi, kjer je pred cesarjem zahteval, da se bo tukaj govorilo tudi slovensko; in cesar je popustil. Turna je imel izdelan nek program; prvič, vzponi na vrhove preko sten, se pravi alpinizem (Tudi sam je bil kar aktiven plezalec); drugič, vključitev znanstvenega dela (On je bil prvi slovenski jamar, kolikor mi je znano, ima pa tudi zasluge, da so se na njegovih kartah ohranila prvotna slovenska imena naših vrhov, predvsem v Julijcih); tretjič, smučanje, ki je bilo takrat nekaj novega (Skala je postala eden vodilnih klubov v takratni Jugoslaviji na področju tekmovalnega smučanja). In še nekaj lahko po- vemo! Človek, ki je naredil prvi projekt za letalnico v Planinci, je bil član Skale Ivan Rozman. Gre torej za različne načine razmišljanja, kar je vedno pozitivno. Če gledamo nazaj, je nastanek Skale ogromno prispeval k razvoju planinstva v Sloveniji. Med starejšo in mlajšo generacijo so bili spori, ki pa so z dr. Pretnarjem izginili. On je sprejel te ideje, ki so se vse po vrsti uresničile. Po drugi vojni Skale ni bilo več, ker red ni prenesel paralelnih organizacij, vendar so njene ideje nadaljevali posamezniki. Aleš Kunaver je ponovil zahtevo Skale in dr. Turne, da moramo iti Slovenci tudi v tuja gorstva. Po moji oceni smo danes vodilna sila v Himalaji, k čemur je veliko prispeval tudi Tone Škarja. Po uspehih vidim, daje tako delovanje v planinstvu in gorništvu samo koristilo razvoju našega gibanja in doprineslo svoje tudi naši nacionalni identiteti. Triglav je naš simbol, kar je spoznal že Aljaž, mislim pa, da bo tudi v prihodnje tako." Gostje 66. Glasove preje, s katerimi se je pogovarjal Jože Košnjek, so bili Janez Duhovnik, Tone Jeglič in Tone Škarja (od desne proti levi). voja turnega smučanja in zimskega alpinizma prizadevali, naj bi bile koče odprte tudi pozimi. Glede tega bi se lahko od Skalašev marsikaj naučili za današnje čase. Dilema glede očitkov SPD, češ da so gostinska in hotelirska organizacija, se mi zdi pretirana. V omenjeni zgodovini tega nisem zasledil. Skalaši so si prizadevali tudi zato, da bi naredili kakšno kočo. Najbolj slavna njihova koča je bila na Voglu, na Rjavi skali, Obiskovalcem v hotelu Astoria je izrekel dobrodošlico organizator Glasove preje Andrej Zalar. Kaj mislita o predvojni, prvotni Skali in njenem pomenu druga dva naša gosta? DUHOVNIK: "V pisani zgodovini, ki jo je objavil dr. Škerlak v Planinskem vestniku v letih 1961 - 1962, lepo piše, da je bila prva doba Skale markacijska. Klub je sklenil dogovor s SPD, da bo markiral nekatere poti, predvsem v visokogorju. To so uspešno naredili in uveljavili tudi Knafeljčevo markacijo. Pomembna zasluga Skale je bila, da so si zaradi raz- kjer stoji današnji hotel. Skala je torej doživela tako usodo, kot jo ima marsikatero društvo. Sprva je glavni cilj, da bi ljudje čimveč hodili v hribe. Ko se z leti ta volja nekoliko zbrusi, pa vsak hoče tam tudi kaj zgraditi. Prav z gradnjo koče so imeli v Skali veliko problemov, o tem so se veliko prepirali in si nakopali so celo dolgove, ki so jih poravnali. Če zgodovino natančno beremo, lahko ugotovimo, da na koncu ni bilo več velike razlike med SPD in Skalo. || ■ I "--Ji, ,if || : , .. y" "i/. M ,..... Oktet Lip Bled deluje že sedemnajst let in je imel doslej že več kot dva tisoč nastopov. V okviru kulturnega društva Zasip pri Bledu nadaljujejo tradicijo zborovskega petja v Zasipu. Oktetovci pa so letos izdali tudi svojo zgoščenko. Organizator Glasove preje Andrej Žalar Sponzorji: Hotel Astoria Bled z dolgoletno ponudbo je ob prelomu tisočletja sprejela v upravljanje Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Bled. Dejavnost hotela, ki ima 64 dvoposteljnih sob, gostom pa so na voljo tudi restavracija, kavarna in seminarska dvorana, tako oblikujeta gostinstvo in turizem ter izobraževalna dejavnost. Pripravljeni pa so tudi na novoletne zabave in silvestrovanje s skupino Arrovv. Med sponzorji Glasove preje je bila tudi tokrat Občina Bled. Vinska klet Kostanjevica v Kmečki zadrugi Krško je največji pridelovalec in dobavitelj cvička v Sloveniji. Pridelava in zaščita cvička je tudi osnovna usmeritev zadruge, ki ima več kot 300 članov - pridelovalcev grozdja. Vina iz Vinske kleti Kostanjevica prejemajo medalje in najvišje ocene doma in v tujini. Pivovarna Union je poznana po blagovnih znamkah piva, sole in vode Zala. Tradicijo Uniona pa poudarja letnica 1864. Zato ni nič čudnega, da se je to nazadnje zlilo v eno organizacijo, seveda, ne le iz teh razlogov." ŠKARJA: "Slovensko planinsko gibanje je razmejeno na tri dele, če gledamo na to, kar je pomembno za svet. Pred prvo svetovno vojno je bilo obdobje prebujanja narodov, zato je bilo planinsko gibanje posvečeno temu. Čas med svetovnima vojnama je v idejnem smislu obdobje Skalašev. Alpinisti so si zastavili nalogo, da preplezajo čimveč naših sten in rešijo čimveč problemov sami; skratka, da tudi te stvari ostanejo slovenske. To nalogo so uspešno opravili, da ne govorimo še o drugem - kulturi, knjigah, filmih in vsem, kjer so bili zraven. Veličasten most čez prepad druge svetovne vojne je Čopov steber. Joža Čop je s svojim najtežjim vzponom na simbolen način predal mesto naslednji generaciji. Potem je šlo le še za to, da se uveljavimo v svetu. To je uspelo povojnim generacijam, da so dosegle svetovni vrh. Vsa obdobja so imela močno nacionalno, včasih tudi nacionalistično obeležje. Prav temu naboju se gre pravzaprav zahvaliti za vse dosežke." Ko brskamo po zgodovini Skale, se mi postavlja še eno vprašanje. Alije šlo za razlike med njo in SPD tudi zaradi političnih razhajanj? So nekateri od znanih slovenskih planincev in alpinistov igrali tudi vidno vlogo v politiki? JEGLIČ: "Mislim, da v takratnih časih ni bilo nobene delitve po politiki. Edino, kar lahko v zgodovini zasledimo, so bili problemi savinjske podružnice zaradi prenosa sedeža iz Luč v Celje. Tam je bilo veliko 'nemčurjev', zato so pazili, da ne pridejo v prevelikem številu v njihove vrste. Ugotoviti pa moramo, da se ne da primerjati skupine okrog sto ljudi z veliko večjim in starejšim SPD. Skala je imela nekaj podružnic, v kateri so bili večinoma mladi ljudje. To jim je dajalo polet, da so stalno prihajali z novimi idejami in jih tudi realizirali. Joža Čop je tisti Skalaš, ki bi ga lahko postavili na zlat prestol, ne smemo pa pozabiti drugih. Danes zelo spoštljivo govorijo o eni najtežjih smeri v angleških gorah, ki jo je preplezala Mira Marko s Skala-šem Edom Držajem. Seveda, je bilo med njimi tudi polno prepirov, ker je vsak zagovarjal svoje ideje." DUHOVNIK: "V Škerlakovi zgodovini, ki je bila pisana po vojni, politika ni bila nikjer omenjena. Če bi bile kakšne politične zdrahe, bi jih prav gotovo potrdili, saj je vse iz preteklosti nasploh veljalo za slabše. Ne smemo pozabiti, da je imela Skala večino v glavnem odboru SPD in je v njem veliko dosegla. To velja tudi za gradnjo doma na Krvavcu. Po drugi strani je Skalaška reševalna služba reševala vse po vrsti, saj ni gledala, kdo je kdo. Očitno takrat politika ni bila bistvena." ŠKARJA: "Rad bi rekel samo to. Slovenci preveč radi poudarjamo razlike, manj pa tisto, kar nas združuje. Slednjega je prav gotovo več, kot tistega, kar nas ločuje. Tudi sami smo kot mladi alpinisti govorili, češ da se v društvih ukvarjajo samo s kočami. Hkrati smo zahtevali od društev, da naj nam dajo denar za plezanje in podobno. Pri mladih je radikalizem značilen. Tako je bilo po prvi svetovni vojni inje še danes. Pred nekaj dnevi smo imeli alpinisti sestanek na PZS, kjer smo govorili o načrtih za prihodnje leto. Veliko je bilo različnih in nasprotnih mnenj, čeprav smo vsi v isti organizaciji. Ko se trči na konkretne interese, potem se pač poudarjajo nasprotja." Ob prebiranju gradiva se mije zdelo zanimivo tudi to, da je bil za sprejem v Skalaške vrste strog preizkus sposobnosti. Kako je to izgledalo? JEGLIČ: "V Skali so člane izključevali zelo hitro, če niso izpolnjevali pogojev. Vsak je dobil svoj karton, kamor je vpisoval ture. Če ni v enem letu opravil najmanj treh predpisanih tur, je članstvo prenehalo. Ko je to spet dosegel, se je vrnil med člane. Je pa bila čast, da si lahko v tem klubu sodeloval! Ni se mogel vpisati vsakdo, ampak le tisti, ki so dejansko hoteli biti v hribih razmeroma za tiste čase zelo aktivni in toliko pogumni, da so zdržali pritisk javnosti. Ne smemo pozabiti, da je bilo plezanje po stenah takrat nekaj groznega. To so bili kot samomorilci. Ko je bila prva smrtna žrtev, bi Skala težko zdržala vse pritiske, če ne bi bilo filozofa Juga. Ampak jih je, gibanje je šlo naprej in gre še danes!" To sprašujem v povezavi z današnjim časom. Ali so danes kriteriji za sprejem v Alpinistični odsek, če to primerjam s Skalo, zadostni; bi se morda dalo zgle' dovatipo merilih Skale? DUHOVNIK: "Med alpinisti -pa če gremo še na gornike, planince, 'šodrovce' in vse druge vrste ljudi, ki hodijo v hribe - je cela vrsta klasifikacij. Čedalje bolj ugotavljamo, da v sodobnem svetu niso te meje več tako ostre. Pn nas je pravzaprav fenomen, da morajo alpinisti delati izpit za ta naziv. Tega drugod v svetu ni; merilo so dejanja, brez kakšnih pečatov. Zadnji čas se to že spreminja tudi v Sloveniji. Odkar je moč kupiti alpinistično opremo na 17 mestih sredi Ljubljane še ceneje kot v tujini, se alpinizem čedalje bolj razvija. Tako je veliko tudi alpinistov, ki niso nikamor včlanjeni. Mislim, da bodo kriteriji, ki so nekako umetno postavljeni, čedalje bolj izginevali. Zanimiv je zgled iz Skale, da so tam odseke ukinili. Ugotovili so, daje med člani posameznih odsekov stalno prihajalo do prepirov, ker so delovali na več različnih pod- Tudi predsednik PZS Franc Ekar se je udeležil srečanja gornikov. ročjih. Zato so se raje dogovorili za skupne akcije, kjer so se dobili vsi, ki so bili pri volji za to. Razmejevanje se bo počasi odpravilo samo po sebi. Tako kot imajo v Športu reprezentance, ki se izkažejo na tekmah, bomo tudi vsi tisti, ki imamo opraviti s planinstvom, gorništvom ali alpinizmom prej ali slej spoznali, da v ta krog spdijo le najboljši. Zato je jasno, da je treba zanje skrbeti drugače, kot za tiste, ki hodijo v hribe samo za svoje veselje." ŠKARJA:' 'Pri alpinističnih odsekih ali klubih so jasna pravila. Vsak gre lahko v šolo, kjer je naj-P_ej tečajnik. Potem postane alpinistični pripravnik in nazadnje alpinist. Gre za stopnjevanje pravic in tudi odgovornosti. To je pač nevarna dejavnost, kjer ne gre brez odgovornosti. Načelnik odseka odgovarja za pripravnika, zato mu ne sme dovoliti udeležbe na turi, ki je pretežka zanj. Tako je v športnem delu alpinizma, sicer pa vsak lahko hodi v hribe po svojih sposobnostih in znanju." Pred 2. svetovno vojno se je Tu-ristovski klub Skala preimenoval v Alpinistični klub Skala. Vojna je prekinila to delovanje. Leta 1946je bila ustanovljena Planinska zveza Slovenije. Skala ni mog-ui ponovno zaživeti, leta 1953 pa so z vrha Škrlatice vrgli Skalaški križ. Alije bil alpinizem takrat Zanemarjen? spevati zraven, če gre na kakšno usposabljanje, takrat pa je bilo zastonj." JEGLIČ: "Dilema ali gospodarstvo ali alpinizem in smučanje iz Skalaškega obdobja je dejstvo. Ravno ta razlika je pospešila razvoj našega planinstva po vojni. Takrat sva bila z Alešem Kunaver-jem samorastnika. Od doma nisva mogla prinesti potrdila staršev za sprejem v alpinistični odsek, ker sva bila premlada. Tako sva sama začela hoditi v hribe, najprej kar z vrvjo iz konoplje za perilo. Ko sva bila sprejeta v GRS, so ti problemi izginili. Ampak odseki so bili revni; če ni država pomagala, ni bilo nič, niti vrvi ne. Sam sem imel več funkcij v odboru PD Ljubljana Matica, zato vem, kakšen je bil položaj. Starejši, rekli smo jim 'fotri', niso imeli posluha za alpinizem, ker je bila najprej na vrsti obnova koč. Ko je v Beogradu padla odločitev za prvo jugoslovansko odpravo, Slovenci še nismo šli zraven. Vse se je začelo z odpravo na Trisul. Kot je posmehljivo zapisal Miha Potočnik ob 40-letnici Skale v Planinski vestnik, smo mi deset let za njimi, vendar so tega krivi oni. Ugotavljal je tudi, da je bilo delovanje Skale in SPD dejansko v isti smeri kljub nekaterim navzkrižjem. Zato je menil, da ni potrebe za ponovno oživitev Skale, saj je planinstvo že prevzelo vse njene ideje. Neke pobude so sicer bile, a takrat ni bil pravi čas zanje." ŠKARJA: "Po vojni je bilo planinstvo vključeno v Fizkulturno zvezo Slovenije in Jugoslavije. Direktor Gorenjskega glasa Marko Valjavec je gostom izročil unikatne čipke iz Železnikov. tako, zato so tudi naši klubi bolj ločeni, vsaj formalno. Res pa je, da so vsi najboljši kadri zbrani v vrhu PZS, kjer med nami ni velikih razlik." JEGLIČ: "Za konec bi rad rekel še to! Večkrat so nam rekli, zakaj uporaba izrazov gorništvo in gorniki, če sta bolj ustaljena planinstvo in planinec. Ko smo ustanavljali klub, smo razmislili o imenu. Odločili smo se za gore in Gorniški klub Skala. Sam dobro poznam planine, pašne planine. Tistim, ki gredo junija v planino, v Posočju še sedaj rečejo planinci. Planina pri nas pomeni planjavo, ki je počiščena za pašo. Zato sem premišljeval, odkod planinstvo, ki ni slovenska beseda. Planine imajo na jugu Jugoslavije, kjer ni bilo gorništva v taki obliki. Vseeno nimamo nič proti, da se je beseda planinstvo utrdila. Eni so hribovci, drugi gorniki, tretji planinci, vsi pa hodimo v iste hribe." ŠKARJA: Te izraze razumemo Pogačnikov dom po pobočjih Pi-havca. Naši fantje iz Posočja, ki poznajo zatiranje fašizma, so to doživeli še posebej globoko. Predlagali so, da na vrhove na meji z Italijo postavimo skrinjice v obliki Aljaževega stolpa za vpisno knjigo. Seveda seje pri nekaterih drugih stvareh tudi zapletlo. Politika se je prvič vpletla v Skalo, ko smo ponovno postavili križ na Škrlatici. Kdor je bil po vojni tam, je lahko videl le od-lomljen ostanek, ki je bil vsem v sramoto. Čutili smo se dolžni, da obnovimo pomnik žrtvam gora. Naš pogovor je na Bled privabil ljudi iz raznih krajev Slovenije. Torej sploh ni bilo mogoče kakš-,no delovanje v klubih. Ko se je Planinska zveza osamosvojila, je bil ta športni element že vgrajen v njej." Leta 1995je Skala ponovno zaživela. Danes deluje v njej sedem Gorniških klubov in Turni klub Gora. Sprašujem predsednika Jegliča, kakšne so njene današnje naloge. Ali gre le za nadaljevanje izvirnih nalog, ali pa doda-SKARJA: "Ne, ni bil zanemar- jate še kaj novega? Nekomu je bil napoti, ker je križ simbol krščanske vere. Tisti, ki ga je podiral, ni opazil nad tablo TK Skala niti državnega grba s posvetilom borcev padlim partizanom. Usoda je hotela, daje Marjan Prevc leta 1953 našel ostanke križa. Takrat ni nihče upal spraviti ostankov iz stene, vendar sem obljubil, da bo križ spet stal na Škrlatici. Obljubo sem držal, seveda, s pomočjo drugih; veliko dela sta opravila predvsem Stanko Kofler in Metod Humar. Pri prevozu materiala nam je pomagal tudi predsednik PZS France Ekar. Ostanke starega križa z obema ploščama pa želimo postaviti kot spomenik v Malem Tamarju. Upam, da bo župan Kranjske Gore to idejo podprl. Križevo pot - to je spust čez najbolj prepadne stene Škrlatice - bomo pa ponudili v naslednji sezoni za vodniško turo, saj je za planince in manj izkušene alpiniste preveč zahtevna. Z našo strpnostjo smo probleme rešili, zato mislim, da smo sedaj pred novim obdobjem sodelovanja Skale in planinske organizacije." Ta misel je dobra iztočnica za zadnje vprašanje gostoma iz PZS. V čem vidita priložnost za sodelovanje s Skalo? DUHOVNIK: "To sodelovanje pravzaprav že dolgo poteka. Velika večina najbolj agilnih članov Čeprav so eni planinci, drugi pa Skalaši, vsi radi hodijo v gore. Skale je tudi v članstvu Planinske zveze Slovenije oziroma njenih društev, kjer se odvija glavno delo. Sodelovanja je kar precej, če pa so problemi, jih bomo tudi rešili. To je edino pametno, saj ne gre, da bi iz malih stvari delali velike probleme." ŠKARJA: "Že sama PZS je v bistvu zveza planinskih društev, ne ravno članov. Poleg društev je tudi nekaj klubov, predvsem plezalnih in alpinističnih. Če bi imeli starejšo demokracijo, kot je angleška, bi imeli tudi planinci vsemogoče klube, od snobovskih do delavskih. Sedaj še ni povsem v vsakem obdobju po svoje. Prvotni pomen besede Alpe so prav tako planine. Vse je zanimal samo tisti del, kjer se je še paslo. Višje gor jih ni nič zanimalo in tega sploh niso poimenovali. Podobno je tudi s Turistovskim klubom Skala. Takrat je turist pomenil nekaj več kot pa danes; šlo je za veleturiste, ki so hodili v Alpe in drugam. Tudi danes komu rečemo, daje hud planinec, če veliko hodi v visoke gore, ne pa zato, če se hudo in jezno drži. Vse to pa ni tako pomembno, kot se včasih sliši." • Besedilo: Stojan Saje, slike: Gorazd Kavčič Beseda obiskovalcev Glasove preje Jen. Celo spodbujali so ga na ta način, da so imeli alpinisti, podobno kot drugi športniki, prednost Pri delitvi živilskih kart. V petdesetih letih so se že začele tudi priprave za predvideno himalajsko odpravo, ki je potem ni bilo. Med a|pinisti, ki so se pripravljali nanjo, je bil tudi Tone Jeglič. Odprave bi najbrž bile že prej, če bi bili organizatorji zanje. Koje PZS leta '963 ustanovila Komisijo za odprave v tuja gorstva, so se začele te stvari reševati bolj dolgoročno." DUHOVNIK: "Tudi sam mis-Bta, da alpinizem ni bil zapostavljen. Če pomislim, kako sem sam Padel vanj, so nas pravzaprav vabili, naj nas čimveč pride zraven. *ežje je bilo prepričati domače, da so ga pustili, saj je alpinizem nevarna stvar. Dejstvo je, daje drsava to športno dejavnost spodbujala. Sedaj mora vsak nekaj pri- JEGLIČ: "Če bi rekel, daje nadaljevanje izvirnih nalog, bi bilo to malo smešno. Življenje gre naprej in z njim tudi razvoj ter stvari v njem. Kot sem rekel, glavni cilji Skalašev so že bili doseženi. Ampak Skalo smo ponovno ustanovili zato, ker je to del naše tradicije in smo dolžni že iz spoštovanja do nje to ohraniti. To nas samo bogati, zato mislim, da je to tudi v interesu PZS. Seveda, cilji in programi so danes različni. Najprej smo rekli, da bomo nekaj naredili za 75-letnico ustanovitve Skale. Leta 1995 smo ustanovili Slovenski gorniški klub dr. Henrik Turna. Ime smo izbrali po alpinistu, jamarju, znanstveniku in pobudniku razvoja slovenskega gospodarstva. Spomnili smo se tudi Abrama, ki ni imel nobenega obeležja, ker je bil duhovnik. Posvetili smo mu zelo lepo pot pod ^osebne čestitke je bil deležen Jože Košnjek, ki je praznoval 55. rojst-ni dan prav na dan pogovora. Metod Humar Jože Stanonik O programih Skale in PZS Metod HUMAR iz Kamnika se je spomnil, da je imela nekdanja Skala več programov. Z enim od njih so si zastavili cilj, da gore približajo tudi tistim, ki jih ne morejo več obiskovati. Zato so imeli predavanja o gorah v domovih upokojencev. On to počne še sedaj, saj si tega starejši zelo želijo. Obiskal bi domove po vsej Sloveniji s tremi različnimi predavanji, vendar niti sam niti klub nima dovolj denarja. Zato je zaprosil za pomoč pri tem, obenem pa je vprašal, ali bi mu kdo omogočil pot na Aljasko, kamor si srčno želi. Ob nekaj napol resnih odgovorih gostov o nastavljanju klobuka, nabiralnih akcijah in obiskih sponzorjev je Tone Jeglič predlagal, da bi skupaj s PZS uresničili dano pobudo in razveselili na tisoče ljudi. Kranjčan Roman Herlec je dodal, da bi k izpolnitvi obeh Metodovih želja lahko pomagal s pisanjem tudi naš časopis. Njegov rojak Saša Slavec pa jc menil, da bi morali med šolsko mladino in starejšimi občani širiti tudi pravljico Jaka Čopa o zlatorogu, saj bi se mu Skala s tem najlepše zahvalila za vse delo. Jože STANONIK iz Škofje Loke je vprašal, kakšne so bile kvalificirane ture Skalašev in kako bi jih primerjali s težavnost- Franci Kindlhofer Franc Zabukošek Svetozar Guček Peter Ferjan Jože Žagar Gregor Gomišček nimi stopnjami današnjih vzponov. Kolje odgovoril Tone Jeglič, začetkov razvoja turnega turnega smučanja pri nas nikakor ni moč primerjati z dosežki sodobnega alpinističnega smučanja. Tudi vzponi niso bili tako zahtevni; vsak član jc moral vsaj enkrat na leto obvezno obiskati Skrlatico, kar je veljalo zlasti prvo desetletje. Franci KINDLHOFER iz Zasipa pri Bledu jc opozoril še na skrb planincev do okolja. Zanimalo ga je, kakšno je stališče gostov do zapiranja gozdnih poti za promet pod vznožjem gora. Vsi so se strinjali, da je v alpskih dolinah treba urediti promet s pomočjo domačinov. Žal je zaenkrat največ težav zaradi tistih, ki ne spoštujejo že sprejetih predpisov. O slavnih Skalaših Franc ZABUKOŠEK iz Gorniš-kega kluba Savinjska Dolina je želel vedeti, kako so se izkazali nekateri Skalaši, ki so odšli v tujino. Tone Jeglič je ugotovil, da se tudi na tujem niso mogli odreči goram. Eden takih mož je Dinko Bertoncelj, ki je odšel v Argentino in postal prvi slovenski hima-lajec. Tega pri nas dolgo nismo niti vedeli, zato je postal prvi častni član današnje Skale. Tone Škarja je komentiral, da Bertoncelj ni bil povsem zamolčan, saj je v knjigi Himalaja in človek iz leta 1955 opisana argentinska odprava na Daulagiri. Svetozar GUČEK iz Ljubljane se je spomnil svojega obiska v Argentini, kjer seje pred 27 leti v kraju Bariloče srečal z alpinisti slovenskega rodu. Tam sta Dinko Bertoncelj in dr. Vojko Arko pripovedovala o začetkih alpinizma v Patagoniji, kjer so dali več dolinam in vrhovom slovenska imena. Izvedel je tudi veliko o odpravi v Himalajo, v kateri je od Slovencev sodeloval le Bertoncelj, Pangerc pa se je žal smrtno ponesrečil med plezanjem v Peruju. Omeniti je treba še tamkajšnje planinsko društvo, ki ga je vodil bivši ljubljanski slaščičar Petri-ček. Alpinist in smučar je bil tudi Frenk Jerman. Med pomembnimi Skalaši doma naje Guček omenil alpinista Joža Copa in načrtovalca ter graditelja prve skakalnice v Planici Ivana Rozmana. O križu in polenih pod noge Peter FERJAN z Jesenic se je oglasil, da bi popravil podatek o najdbi križa s Škrlatice. To, kar so pripisali Prevcu, sta storila on in Karel Korenini, ko sta plezala v Škrlatičnih gredah. Ostanke križa sta hotela spraviti iz skal, a so bili pretežki. Zanimivo je, da je načrt za križ naredil Korenini, izdelali pa so ga na Jesenicah. Jože ŽAGAR iz Gorniškega kluba Gornjesoške doline je vpra- šal, kakšen je odnos PZS do načrtov in prizadevanj sedanjih Skalašev, konkretneje do postavitve domoljubnih skrinjic in verskih znamenj na vrhovih ter spomina na zamolčane velike Slovence. O tem bi morali povprašati vseh 74 tisoč članov, je menil Janez Duhovnik. Glede dela je prepričan, da ga ne bo zmanjkalo za nikogar. Vseeno pa se je treba med seboj dogovoriti, kdo bo kam kaj postavil, da ne bodo podvajali vpisnih knjig. Tudi glede poti razmišljajo, da bi oskrbovanje porazdelili med društva. Tone Škarja pa je ocenil, da bi morali posebej na meji z Italijo poskrbeti za slovenska obeležja na vrhovih, vendar ne bi smela biti klubska. Glede znamenj na vrhovih je prepričan, da ne bi smeli pretiravati in jih postavljati tam, kjer jih nikoli ni bilo. Gregor GOMIŠČEK, podpredsednik Skale iz Ljubljane, je pohvalil izraženo pripravljenost vodstva PZS za sodelovanje. Kot je dejal, pa je doslej bilo večkrat drugače, saj so dobili tudi nekaj polen pod noge. PZS do tega časa ni imela toliko poguma, da bi obnovila križ na Škrlatici ali posvetila kakšno pot zaslužnemu župniku. Pomen Skale je ravno v tem, da je prinesla pluralizem tudi v naše gore, je ocenil Gomišček. Ugotovil je še, da so vsi potrebni za naše gore, zato ne bi smeli iz dejavnosti izločevati nikogar. Družinsko nasilje: spolna zloraba otrok Triletno deklico silil v spolno dejanje V okviru družinskega nasilja narašča tudi število kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajstih let. Na Policijski upravi Kranj so v enajstih mesecih letošnjega leta obravnavali 37 primerov, kar je zelo veliko, če vemo, kako težko se odkrijejo taka dejanja. Največkrat odkrijejo abnormalna dejanja tedaj, ko gre za nasilništvo med štirimi stenami. Statistika pravi, da je po svetu žrtev nasilja v družini vedno več: vsakih devet sekund naj bi na svetu ena ženska doživljala fizično ali spolno nasilje. V Franciji, denimo, od šest do devet oseb na sto žrtev nasilja izkusi nasilje že v obdobju otroštva in kar dve tretjini izmed njih so deklice. Za tako stanje obstajajo številni razlogi: socialno in ekonomsko stanje družine, marginalizirana teritorialna območja, revščina, brezposelnost, alkoholizem... Zakonodaja je ponavadi neučinkovita, javnost pa premalo ozaveščena, vendar pa je tudi premalo volje tistih, ki so poklicani, da bi ukrepali. V Sloveniji si lahko odkrito priznamo, da se zavedamo problematike nasilja v družini šele v nekaj zadnjih letih in to po zaslugi nevladnih organizacij. Njihov glas je bil v začetku kot glas vpijočega v puščavi, saj jih država ni in ni hotela slišati. Tudi družba se večinoma ni /ganila, saj je v Sloveniji še zelo visoka toleranca do nasilja. Roka nad žensko in ena ali dve klofuti? Pa kaj! Saj ni lepo, tako pač je. A prvič, ko se dvigne moška roka nad žensko, pomeni, da se bo tudi drugič in tretjič. Da nasilje ne bo nikoli prenehalo. Ženska, ki kot žrtev razmišlja, da bo nekoč pa vendarle bolje, živi v utvari, kajti nikoli ne bo bolje, samo slabše bo. Nevzdržno. Nasilje v družini ima več plati: li/ično nasilje moškega nad žensko, spolno nasilje, nasilje nad otroki, ki je ponavadi povezano /. nasiljem nad žensko, kajti v teh primerih je žrtev vedno tudi otrok, spolno nasilje nad otroki... Slovenske institucije so kar malo v zadregi, ko javnost od nje terja podatke, saj se statistika vodi na več krajih in le nekaj let. Zakonodaja je do kršiteljev in povzročiteljev kaznivih dejanj in Pavel Jamnik ti, ki se ukvarjajo s primeri spolnega nasilja nad otroki. Lani je Policijska uprava Kranj obravnavala 15 primerov kaznivih dejanj spolnih napadov na mladoletne osebe, letos pa so v enajstih mesecih obravnavali kar 37 tovrstnih primerov in v 25 primerih podali kazenske ovadbe. Kot je zapisal Sašo Majcen, samostojni kriminalistični inšpektor v Uradu kriminalistične policije Policijske uprave Kranj v svoji diplomski nalogi o nasilju v družini prekrškov na tem področju še precej mila, čeprav se po zgledu zahodnih držav že spreminja. A problem je večplasten in terja več sprememb kot le represijo nad storilci: treba je poskrbeti predvsem za žrtev, jo takoj umakniti iz okolja in preprečiti nadaljnja nasilna dejanja. Kam naj gre ženska /. otroki, če ji družba ne more ponuditi stanovanja kot v zahodni Evropi? Komu naj nasilje prijavi, če pa ve, da njen problem ne bo rešen? In se seveda ne javi, kar pomeni, da je nasilja še veliko veliko več kot kažejo uradne statistike. Odkritih kar 37 primerov V tem mesecu potekajo akcije ozaveščanja javnosti, da nasilje v družini in nad ženskami v naši družbi obstaja v veliko več primerih, kot smo si pripravljeni priznati. Žrtve nasilja v družini so tudi otroci, ki utrpijo hude duševne posledice. Ti otroci imajo več težav v šoli, so plašni ali agresivni, zaradi sramu brez prijateljev. Morda še hujše kot fizično ali psihično nasilje jc v okviru družinskega nasilja spolno nasilje ali spolna zloraba, predvsem otrok. Tudi ta problem v naši družbi postaja hudo pereč, kar vedo vsi tiš- in fizičnem nasilju nad otroki, bi bila generalna tipološka definicija storilca spolne zlorabe ta, da gre za večjega močnejšega in starejšega storilca, ki proti otroku ali mladoletniku izrablja svojo moč in vpliv, da se zato lahko vzburi in kasneje tudi spolno zadovolji. Pri tem ni pomembna možnost privolitve oziroma neprivolitve v spolno aktivnost. O tej problematiki smo se pogovarjali z načelnikom Urada kriminalistične policije Policijske uprave Kranj Pavlom Jamnikom in višjim kriminalistom v Uradu kriminalistične policije Kranj Dom-nom Rožičem, ki se ukvarja s spolno zlorabo otrok. Nasilje v družini Kakšna je policijska opredelitev pojma družinsko nasilje? "Policija v Sloveniji ne vodi posebne evidence o kršitvah na področju družinskega nasilja, kot je to na primer v primerih kaznivih dejanj tatvin, vlomov, ropov, kaznivih dejanj s področja zlorab prepovedanih drog in drugih kaznivih dejanj. Pojem družinsko nasilje je zato treba opredeliti z več parametri, ki se nanašajo na kršenje predpisov in norm. Zakonsko milejše kršitve so prekrški, večinoma kršitve zakona o prekrških zoper javni red in mir - motenje miru in ogrožanje varnosti v zasebnem prostoru. Večina kršitev se zoper kršitelje zaključi s policistovo podajo predloga za uvedbo postopka o prekršku pri sodniku za prekrške." Katere kršitev sodijo pod kazniva dejanja? "Sem sodi več kaznivih dejanj: zoper zakonsko /vezo, družino in mladino, odvzem mladoletne osebe, zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje, kaznivo dejanje kršitve družinskih obveznosti, krvoskrunstvo." Katera kazniva dejanja največkrat opredeljujejo družinsko nasilje? "To so predvsem kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, posilstvo, spolno nasilje, če je dejanje storjeno proti osebi, s katero storilec živi v zakonski ali zunajzakonski skupnosti, spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let, kaznivo dejanje spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja, prikazovanje in izdelava pornografskega gradiva. Večina kaznivih dejanj je v poglavju Kazenskega zakonika zoper življenje in telo, zoper človekove pravice in svoboščine, kjer najbolj izstopajo kazniva dejanja ogrožanja varnosti in grdo ravnanje ter nasilništvo. Če so bila ta dejanja storjena v družini, gre za družinsko nasilje." Ali so bili glede na vedno večjo problematiko zakoni kaj spremenjeni? "Z novelo Kazenskega zakonika aprila leta 1999 je prišlo do veljave predvsem kaznivo dejanje na-silništva. Ta člen jc bil bistveno spremenjen, saj je zdaj možno ovaditi storilca tudi v primerih nasilja v družini - od leta 1995 je bilo samo v primerih nasilja v javnosti." Kaj pa v primerih spolnih dejanj? "V primerih spolnih dejanj, storjenih proti otrokom, pa je novela zakonika dvignila starostno mejo oškodovanca s štirinajst na petnajst let." Kršitve v stanovanjih naraščajo Kakšna je policijska statistika o kršitvah predpisov o javnem redu? "Slovenska policija je v letu 1998 obravnavala 38.238 primerov, leto kasneje 39.616 primerov v letu 2000 38.532 primerov kršitev po zakonu o prekrških zoper javni red in mir. Delež Policijske uprave Kranj jc pri tem v vseh treh letih okoli 9 odstotkov ali približno 3.500 kršitev letno." Kakšne so vrste kršitev zakona o prekrških zoper javni red in mir? ^^^^ Domen Rožič "Na prvem mestu je prepiranje in vpitje, sledi motenje miru in ogrožanje varnosti v zasebnem prostoru, pretepanje, drzno vedenje, pijančevanje, klatenje in tako dalje. V vseh treh letih se delež teh kršitev giblje okoli 26 odstotkov vseh prekrškov po zakonu o prekrških /oper javni red in mir." Kaj pa letošnji podatki? "Po analizi, ki jo je napravil Milan Jakovljevič, inšpektor v Uradu uniformirane policije Policijske uprave Kranj, je bilo v prvem polletju letošnjega leta 326 kršitev zoper javni red in mir, največ kršitev pa je bilo storjenih v stanovanjih - kar 306 kršitev, medtem ko je bilo v enakem lanskem obdobju 254 takih kršitev. Kar 20-odstotni porast." Izjemoma letos ali je porast opazen že dalj časa? "Ne le v Policijski upravi Kranj, tudi drugod naraščajo te kršitve. Kljub zakonskim omejitvam, saj na nekatere kršitve zaradi zakonodaje policija nima vpliva, poskuša policija storiti več kot do zdaj, predvsem z večjim sodelovanjem s centri za socialno delo, šolami, zdravstvom." Kriminaliteta v Sloveniji narašča. Kaj pa družinsko nasilje oziroma spolne zlorabe otrok? "V prvih desetih mesecih letos je slovenska policija obravnavala 60 tisoč kaznivih dejanj, od tega Policijska uprava Kranj okoli 3000. Povečanje gre tudi na račun splošne kriminalitete, med katere sodijo tudi kazniva dejanja družinskega nasilja. Policijska uprava Kranj je lani obravnavala 15 primerov kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let." Dobesedno mučene ženske Kaj se je po obravnavi zgodilo? "V desetih primerih so bile zoper storilce podane kazenske ovadbe, v petih primerih pa smo o obravnavanih dejanjih s poročili obvestili pristojno okrožno državno tožilstvo." Kaj pa letos? "Letos smo do 17. novembra obravnavali 37 primerov tovrstnih kaznivih dejanj. V 25 primerih smo zoper storilce podali kazenske ovadbe, v petih primerih pa smo s poročilom obvestili pristojno okrožno tožilstvo, sedem pa je še odprtih oziroma v obravnavi." Ali se vam zdi to veliko? "Da, če vemo, da se ta dejanja težko odkrijejo. V veliko primerih se taka nasilja odkrijejo ob dejanjih nasilništva, velikokrat je vmes alkohol. Policija je klicana na intervencijo, odkrije alkoholi-ziranega storilca, opazi pa še druge abnormalnosti: žensko, denimo, ki je dobesedno mučena. Ali otroka, ki je ves v modricah." (Ob tem kriminalist Domen Rožič pokaže slike dveletnega otroka, ki ima še teden dni po pretepu vidne modrice po obrazu. V pijanosti ga je udaril oče). Ali potem ženska pride na policijo in nasilništvo prijavi? "Če poda predlog, steče predka-zenski postopek, a ženski postane jasno, daje ne bo mogoče zaščititi. Pride nazaj in predlog umakne. Prejšnji teden smo imeli primer, koje bil ogrožen otrok, a oba starša nista želela pričati." Kakšno je preiskovanje družinskega nasilja? "Zelo težavno. Hočeš zaščititi otroka in ga rešiti, a ga ne moreš. Dejanja se dogajajo v okviru družine, za štirimi stenami, do njihovega razkritja pride ali na lastno "Naj pride na policijo ali drugam in to prijavi. Vedno gre samo na slabše, nikoli na boljše. Tisti, ki ustrahuje, bo to še naprej počel in nobenega upanja ni, da bi odnehal." Ali bi lahko navedli nekaj primerov, ki ste jih obravnavali? "Lahko. Zoper 64-letnega moškega sta bili podani dve kazenski ovadbi zaradi utemeljenega suma, da je večkrat lani in letos kot izvenzakonski partner babice deklic, starih tri in pet let, ki jih je varoval, nad njima izvajal različna spolna dejanja. Deklicama je kazal spolni ud, nakar sta ga morali deklici po udu božati in lizati, sam pa je medtem eni od deklic potiskal svoje prste v spolovilo. Z dejanji kljub fizičnim bolečinam pobudo oškodovanca ali oškodo-vanke ali na podlagi prijav drugih, kot so sosedje, sorodniki, šolsko osebje, socialne in zdravstvene službe. Če so sorodniki med seboj sprti, še povedo, če pa niso, ne. Lastna dejavnost policije je v teh primerih zelo majhna in na samo število kršitev policija nima velikega vpliva. Zaradi veljavne zakonodaje in pooblastil, kijih ima, nima vpogleda v dogajanja v stanovanjih, razen redkih izjem, dokler tam ne pride do kršitve." Vedno gre le na slabše Kdo spolno izkorišča otroke? "Žrtve nasilja v družini so ponavadi osebe, ki so v sorodstvenem odnosu z otrokom: starši, sorojen-ci in drugi otroci, ki so po starosti, zrelosti ali položaju nadrejeni, sorodniki, drugi odrasli, ki skrbijo za vzgojo in varstvo, rejniki in znanci." Kdo naj bi po vašem mnenju lahko ali moral odkrivati nasilje nad otroki? "Tisti, ki bi o abnormalnem dogajanju v družini vedeli kaj povedati, izvirajo iz družine, to so ožji sorodniki. Vendar pa jih zakon o kazenskem postopku opredeljuje kot privilegirane priče, ki se niso dolžne izpovedati zoper svojega bližnjega. Nekateri to pravico izkoristijo že v predkazenskem postopku, postopku pred policijo. Zato je potrebno veliko medinsti-tucionalnega sodelovanja med policijo, centri za socialno delo, šolami, da se v korist ogroženega otroka reši posamezen primer. V skupnem dogovoru s tožilstvom in preiskovalnim sodnikom pa zdaj v primerih kaznivih dejanj spolnih napadov na mladoletne osebe poskušamo preskočiti tako imenovano viktimizacijo otrok tako, da že preiskovalni sodnik odredi preiskavo, da zasliši, da je poleg klinični psiholog, skratka, daje za otroka manj stresno. Naše vodilo je, da se otrok čimmanjkrat vznemirja." Kaj bi svetovali ženski, ki je mučena ali pa je mučen tudi otrok? deklice ni prenehal, dokler pri njem ni prišlo do ejakulacije. O tem sta deklici povedali mami, ta pa je obvestila policijo. Moški je bil s kazensko ovadbo priveden na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku, ki pa ga je po zaslišanju izpustil na prostost. Drugi primer: zoper 38-letnega moškega je bilo podanih šest kazenskih ovadb zaradi utemeljenega suma kaznivega dejanja spolni napad na osebo, mlajšo od petnajstih let in ena kazenska ovadba zaradi poskusa storitve istega dejanja. Moški je bil utemeljeno osumljen, daje od leta 1996 dalje izvršil različna spolna dejanja, kot je božanje po spolovilu in intimnih delih telesa nad tedaj osemletno deklico, od leta 1999 naprej pa še nad njeno devet let staro sestro-Obe sta njegovi sorodnici. Deklici sta povedali mami, ta pa Centru za socialno delo in policiji. Za moškega je preiskovalni sodnik odredil pripor. Tretji primer: zoper 41-letnega moškega so bile podane tri kazenske ovadbe zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let. Bil je utemeljeno osumljen, da je lani pod pretvezo, da snema film, k sebi zvabil več deklic, ki so se morale obleči v ozke kopalke, nakar je med p1.' pravami na snemanje deklice otipaval po telesu na intimnih delih- Četrti primer: zoper 35-letneg. moškega sta bili podani kazenski ovadbi zaradi utemljenega suma storitve kaznivih dejanj spolno nasilje in nasilništvo. Utemeljeno je bil osumljen, da je svoji ženi nasilno v spolovilo potiskal kokošje jajce, nato pa hotel z nj° spolno občevati. Še pred tem pa.lc grdo ravnal s svojo taščo, ki jo Jc doma davil in ogrožal njeno varnost, v družini pa povzročal ogrO' ženost, zgražanje in prestrašenos_ To je del kaznivih dejanj, sp»sc* je mnogo daljši. Med njimii s tudi taka, za katera ni bilo pod'^ ge za utemeljeni sum in sm okrožno državno tožilstvo obveščali samo s poročilom." • . Darinka Sedej Interbrew objavil ponudbo za odkup Unionovih delnic Belgijski koncem Interbrevv je v sredo objavil ponudbo za odkup delnic Pivovarne Union po ceni 73.000 tolarjev. Ponudba bo "odprta" do 27. decembra, Pivovarna Laško ali kdo drug pa lahko do 17. decembra vloži konkurenčno ponudbo. Ljubljana - Novica, da želi "svetovni lokalni pivovar", belgijski Interbrevv kot drugi največji pivovarniški koncern na svetu prevzeti Pivovarno Union, je že precej stara, novo v precej napeti pivovar-ski zgodbi pa je to, da je agencija za trg vrednostnih papirjev v ponedeljek koncernu odobrila prospekt za odkup delnic in da je ta v sredo že objavil javno ponudbo za odkup še preostalih delnic Pivovarne Union po ceni 73.000 tolarjev na delnico. Vodstvi Pivovarne Union in koncema Interbrevv sta na novinarski konferenci v sredo predstavila nekatere podrobnosti iz ponudbe za odkup Unionovih delnic, strategijo koncema Interbrevv na slovenskem trgu in njegovo sodelovanje s Pivovarno Union. Kot je že znano, sta Pivovarna Union in Interbrevv 12. oktobra letos podpisala dogovor o strateškem partnerstvu, ki vključuje tudi dogovor o licenčnem polnjenju piva Union v Zagrebački pivovari in pivovarni Trebjesa v Nikšiču v Crni gori. V okviru dogovora je Interebrevv potlej pridobil skoraj četrtino Unionovih delnic, med njimi tudi lastne delnice pivovarne. Sredi tega meseca je podpisal dogovor, po katerem bo Pivovarna Union v Sloveniji varila pivo ene izmed vodilnih mednarodnih blagovnih znamk Interbrevva in ga prodajala na trge Evropske unije, interebrevv je prejšnji ponedeljek obvestil agencijo za trg vrednostnih papirjev in urad za varstvo konkurence o nameri, da objavi Ponudbo še za odkup preostalih njenih delnic. Agencija je v ponedeljek odobrila prospekt, v sredo, Pa je belgijski koncem že objavil ponudbo. Javna ponudba in prospekt za odkup delnic se nanašata na 340.040 navadnih imenskih delnic, ki jih je Interbrevv pripravljen plačati po 73.000 tolarjev. Ponudbo za odkup, ki velja od srede, 28. novembra, do vključno 27. decembra, je v imenu belgijskega koncema in za njegov račun dala borzno posredniška hiša Publikum iz Ljubljane. Delničarji, ki želijo prodati delnice, morajo do vključno 27. decembra oddati na Publikum izjavo o sprejemu ponudbe, plačilo pa bo v osmih dneh po tem, ko bo klirinško depotna družba prejela od agencije za trg vrednostnih papirjev ugotovitveno odločbo, da jc ponudba uspela. Interbrevv lahko na Podlagi zakona o prevzemih prekliče ponudbo in odstopi od po- godb, če kdo drug objavi prospekt, ki vsebuje veljavno konkurenčno ponudbo; to bo možno objaviti do 17. decembra. Poglejmo še nekatere podrobnosti iz prospekta! V njem piše, da je Pivovarna Union lani imela nekaj manj kot 1,3 milijarde tolarjev čistega dobička, v letošnjem prvem polletju pa 386 milijonov tolarjev. Interbrevv je po količini proizvodnje piva drugo največje podjetje na svetu, njegova moč pa je v povezovanju petih svetovno znanih znamk piva Stella Artois, Hoegaarden, Leffe, Bass Ale La-batt in Beck's, s 175 močnimi lokalnimi blagovnimi znamkami, ki imajo večinoma tudi največji delež na svojem trgu. Navzoč je že v več kot 120 državah na svetu, med drugim tudi na trgih nekdanje Jugoslavije, kjer ima v Zagrebački pivovari 69-odstotni delež, v pivovarni Trebjesa v Nikšiču 73 odstotkov lastništva, v bosanski pivovarni Uniline pa 59 odstotkov. In kaj se bo zgodilo po prevzemu? Sodelovanje med Interbre-vvom in Pivovarno Union daje možnosti za okrepitev Unionove-ga tržnega deleža v Sloveniji ter za širitev Unionovih znamk na trge bivše Jugoslavije in ostale dr-. zave jugovzhodne Evrope, uvedbo nekaterih mednarodnih blagovnih znamk družbe Interbrevv na slovenskem trgu, izdelovanje piva ene izmed vodilnih blagovnih znamk Interebrevva v Ljubljani (za prodajo na tujih trgih Evropske unije) ter izmenjavo tehničnega znanja in najboljših poslovnih običajev. Interbrevv in Pivovarna Union bosta proučila tudi možnosti za prodajo Fructalovih izdelkov v osrednji in jugovzhodni Evropi, enako pa tudi za izdelke blagovnih znamk Zala in Sola. Pivo Union na jug in na zahod Kot je na novinarski konferenci dejal Gauthier de Bioley, pod- Zavezništvo pri poslu: vodstvo Interbrevva, Pivovarne Union, Zagrebačke pivovare in pivovarne Trebjesa iz Nikšiča. predsednik za strategijo in poslovni razvoj koncema Interbrevv, je po njihovem mnenju ponudba za delničarje Pivovarne Union zanimiva predvsem zaradi cene, ki je v zadnjem letu zelo porasla. Ce bi se pojavil še kakšen ponudnik, se bodo temu primerno odzvali. V primeru, da Pivovarna Laško ter kapitalski in odškodninski sklad ne bodo prodali delnic in jim ne bo uspelo pridobiti večinskega lastništva, bodo s Pivovarno Union sodelovali v okviru sklenjenih pogodb. Jaak de VVitte, izvršni podpredsednik koncema Interbrevv za Srednjo Evropo, je dejal, da je ljubljanska pivovarna odlična, prav tako tudi njeno pivo in blagovne znamke. S svojo geografsko tego bi lahko postala most med srednjeevropskimi trgi in trgi Evropske unije, tudi potlej, ko bo Peko ne more kupiti samega sebe Državna komisija je minuli ponedeljek pozno popoldne sporočila, da razpis za prodajo Pekovih delnic ni uspel. Zanje so ponujali 520 milijonov tolarjev. Kranj - S prodajo Peka spet ni bilo nič, državna komisija za Prodajo 81,3 odstotka njegovih delnic je pojasnila, da hčerinske družbe in vodstvo Peka niso zunanji večinski lastnik, kakršnega predvideva vladni program, ^ed morebitnim ponovnim izpisom bodo preverili, ali se *a Peko zanima kakšen strateški partner. državna komisija je končno rekla svoj "ne" in prodaja Peka je tako že drugič propadla. Peko ne ^ore kupiti sam sebe, ker hčeri n-ske družbe in vodstva Peka niso 2unanji večinski oziroma strateški Partner, kakor pričakuje vlada. Z nakupom lastnih delnic bi dodat-n° finančno obremenili poslovanje Peka in njegovih odvisnih družb, takšna investicija ne bi pri- PP|"-j-*fln|i ^p « iq w , j i m fi 'Tt- ' ;%< / "\ / ... / nesla nove dodane vrednosti. Zato za nadaljnji razvoj in obstoje peka ni primerna in nesprejemljiva, je pribila komisija. Takšen nakup delnic je tudi pravno sporen. Odvisne družbe smejo v skladu z 244. členom zakona o gospodarskih družbah pridobivati delnice le, če je bilo to dovoljeno družbi sami v skladu s 240. členom zakona. Pri izračunu največ- jega dovoljenega števila lastnih delnic se namreč štejejo kot lastne delnice družbe. Skupaj jih je lahko največ 10 odstotkov osnovnega kapitala. Odvisne družbe in Pekovo vodstvo pa so se v prvem koraku potegovali za 55,3 odstotka delnic Peka in nato morda še za 26 odstotkov. Prav tako ni možen nakup, da bi jih kasneje prodali strateškemu partnerju. • M.V. v večinski lasti Interbrevva, pa bo ostala močna slovenska pivovarna s koreninami v slovenskem in ljubljanskem okolju. Mitja Lavrič, predsednik Pivovarne Union, je predstavil tri pogodbe, ki jih je pivovarna že podpi- sala v okviru strateškega partnerstva z Interbrevvom. Po pogodbi, ki so jo podpisali z Zagrebačko pivovaro, bodo že januarja prihodnje leto začeli v tej pivovarni variti tudi pivo Union. Podobno pogodbo so podpisali s pivovarno Trebjesa v Nikšiču, tik pred podpisom je pogodba s sarajevsko pivovarno, v kateri je Union pred nedavnim pridobil večinski de lež. Že v začetku prihodnjega leta bodo v Ljubljani začeli s proizvodnjo piva nekaterih mednarodnih blagovnih znamk družbe Interbrevv, ki ga bodo prodajali na trge Evropske unije, predvsem v sosednje države. Zagrebška in nikšiška pivovarna imata z Interbrevvom kot večinskim lastnikom dobre izkušnje. V Zagrebu, kjer je predsednik uprave Boris Lalič, so v zadnjih šestih letih za naložbe namenili 100 milijonov mark, proizvodnjo piva so povečali z 905 tisoč na 1,6 milijona hektolitrov, tržni delež pa z 29 na 43 odstotkov, s čimer so se uvrstili na prvo mesto na Hrvaškem. Podobno je bilo v nikšiški pivovarni Trebjesa. Kot je povedal predsednik njene uprave Patrice Dierick, so v zadnjih treh letih vložili 28 milijonov mark, povečali tržni delež s 6,2 na 11,2 odstotka, se s šestega mesta prebili na četrto mesto v Jugoslaviji in s povprečnimi plačami 655 mark (neto) močno presegli črnogorsko povprečje (255 mark). Pivovarna je lansko leto sklenila z devetimi milijoni mark dobička, od tega so ga polovico namenili za dividende, ostalo pa za nove naložbe. • Cveto Zaplotnik NEPRECENLJIVO, TODA DOSTOPNO UDOBJE °°0s,T Vsakdo se rad pelje v zanesljivem in varnem avtomobilu. Da o udobju sploh ne govorimo. Če se odločate za nakup novega avtomobila, potem morate vedeti, da Oplovi modeli Comfort udobje tudi zagotavljajo. Astri, Vectri In Zafiri z opremo Comfort je skupna bogata oprema, ki vključuje ABS, električni pomik prednjih stekel, električno nastavljivi ogledali, centralno zaklepanje in meglenke. In vsem tem vozilom je skupen tudi prihranek v znesku do 220.000 SIT. Vendar ne pozabite - udobja je res na pretek, količina vozil pa omejena. npFi ropniT lwJr**lZJ...... V*MIE5il«JI I AT VIS, C Staneta Žagarja 53 a, Kranj Centrala: 04 281 71 77 • Prodaja vozil: 04 / 281 71 71 in 281 71 72 • Prodaja nadomestnih delov in dodatno opremo: 04 281 71 78 • Sprejem vozil v servis: 04 / 281 71 81 Med i a Ari GORENJSKI GLAS • 20. STRAN FINANCE, NEPREMIČNINE / cveto.zaplotnik@g-glas.si Petek, 30. novembra 2001 Hidria z novo podobo Spodnja Idrija - Pretekli teden je mednarodna korporacija Hidria iz Spodnje Idrije na Ljubljanskem gradu predstavila novo celostno grafično podobo korporacije. V sodelovanju z agencijo Arsenal in obenem tudi mlada korporacija. Najstarejše podjetje, ki deluje v njenem okviru, je Perles Švica, ki je bilo ustanovljeno leta 1936, sama korporacija pa je bila ustanovljena leta 1989. Hidria združu- Design je bila izbrana modro srebrna kombinacija, ki izraža tako žlahtno konzervativnost kot napredno, visoko tehnološko urejenost. Modro srebrna kombinacija je prepoznavna, hkrati pa je nevsiljiva. Takšen je tudi nastop korporacije v Sloveniji in na tujem. Novo celostno grafično podobo bo prevzelo vseh 24 podjetij, ki delujejo v korporaciji. Hidria je stara je 24 domačih in tujih družb, v katerih je zaposlenih nad 2400 ljudi. Letno ustvari 35 milijard tolarjev prihodka, od tega večino na tujih trgih. Doslej se Hidria ni veliko pojavljala v javnosti. Gradila je vrednote, ki družijo vsa njena podjetja, in si postavljala ambiciozne cilje. Eden od njih je 100 milijard prihodka, ki naj bi ga dosegli v prihodnjih petih letih. • J.K. NLB uvaja sodobno tehnologijo Ljubljana - V Novi Ljubljanski banki (NLB) so se že pred štirimi leti odločili za tehnološko prenovo poslovanja in s tem za nakup nove informacijsko tehnološke podpore. V projekt z delovnim naslovom Sigma so se poleg matične banke in njene bančne skupine vključile tudi Banka Domžale, Banka Zasavje in Koroška banka, ki se bodo z NLB združile predvidoma do kunca prihodnjega leta, pridružena Banka Celje in tudi Gorenjska banka. S prvim delom projekta, ki je vključeval tudi izbor tehnologije, analizo poslovnih procesov in pripravo predlogov za spremembe v tehnologiji, trženju in načinu dela, so že končali, v drugem delu, ki se je začel predlansko spomlad, pa razvijajo elektronsko bančništvo za občane in podjetja, telefonsko bančništvo, multimedijske terminale (E-kios-ki) in informacijsko podporo za klasično poslovanje prek bančnih okenc. V banki so najprej centralizirali niz administrativnih opravil, ki so potrebna za nemoteno in kakovostno delo s strankami na bančnem okencu. Oktobra so začeli uvajati novo informacijsko podporo pri odobravanju in vodenju kratkoročnih posojil za občane, do konca leta jo bodo uvedli tudi pri sklepanju vseh vrst depozitov, zaključek projekta pa načrtujejo do konca prihodnjega leta. •CZ. Pri Moji naložbi znižali stroške Kranj - V pokojninski družbi Moja naložba so vstopne stroške, ki se obračunavajo na znesek vplačane premije, znižali z dosedanjih 4,5 na 2,9 odstotka. Izstopnih stroškov, ki so predstavljali 0,3 odstotka izplačanega zneska, ob rednem prenehanju zavarovanja ne bodo več zaračunavali, ob izrednem prenehanju pa so jih znižali z enega na pol odstotka. Predsednik uprave Lojze Grobelnik zagotavlja, da so z manj kot tremi odstotki vstopnih stroškov po tem najugodnejši ponudnik na trgu prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj v Sloveniji. Obremenitev vplačanih premij so znižali že drugič letos. • CZ. Pocenitev diesla in kurilnega olja Kranj - Uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov, kije začela veljati v soboto, je podaljšala sedanji način določanja in spreminjanja cen še za eno leto. Prva sprememba po uveljavitvi nove uredbe je bila že v torek. Medtem ko se maloprodajne cene bencinov niso spremenile, sta se pocenila plinsko olje D-2 in ekstra lahko kurilno olje. Cena dieselskega goriva D-2 se je znižala s 147 na 144,5 tolarja za liter, cena kurilnega olja pa s 84,7 na 82 tolarjev. Ob nakupu večjih količin olja je cena še nižja. • CZ. UUBEČNACELJEdd Industrija keramičnih izdelkov Ljubečna, Kocbekova 30 p.p. 39, 3001 Celje, Slovenija Iščemo komunikativne zastopnike na terenu: 1 zastopnika za območje: Gorenjska, Posočje, Obala in Kras, Notranjska 1 zastopnika za območje: Osrednja Slovenija, Dolenjska, Posavje Pogoji: - VI. stopnja strokovne izobrazbe gradbene ali ekonomske smeri - najmanj 2 leti izkušenj na komercialnem področju - poznavanje gradbenih materialov - registrirana s.p. dejavnost za zastopanje in posredovanje Pisne vloge sprejemamo do vključno 17. 12. 2001. Kandidate, ki bodo izpolnjevali zgoraj navedene pogoje, bomo v roku 10 dni povabili na razgovor. Vloge pošljite na naslov: LJUBEČNA CELJE, d.d., Kocbekova 30, p.p. 39, 3001 CEUE. Milanu Tomšetu nagrada Avgusta Kuharja Ljubljana - Fundacija Avgusta Kuharja je v sredo, na začetku dvodnevnega simpozija o varnosti in zdravju pri delu, že petič podelila nagrade in priznanja za dosežke na področju varnosti in zdravja pri delu. Nagrado za izjemen dosežek, to je za sistem varnosti in zdravja pri delu v holdingu Helios Domžale, je prejel član gorenjskega društva varnostnih inženirjev Milan Tomše, sicer vodja inženiringa za varnost in zdravje pri delu in požarno varnost v Heliosu Poslovne storitve. Kot piše v obrazložitvi, je znal zasnovati učinkovit sistem varnosti in zdravja pri delu v podjetju, kjer so za zdravje ljudi glavna nevarnost kemikalije, ki jih uporabljajo pri izdelavi barv in lakov. Vodstvo holdinga je uspel prepričati, da so varnost in zdravje pri delu, varovanje okolja in požarna varnost zelo pomemben del poslovne politike. Lani so v vseh podjetjih holdinga beležili 34 ne- zgod, od tega 31 z lahkimi poškodbami. Stopnja bolniške odsotnosti je bila še dokaj visoka, 8,9-odstotna, s spremembami tehnologije in ukrepi za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu pa jo želijo znižati na 4,9 odstotka. Nagrado za najboljše diplomsko delo, ki so jo tokrat podelili drugič, je prejel Marko Tomazin iz KLI Logatec, med dobitniki desetih priznanj za dolgoletno strokovno delo v društvih varnostnih inženirjev pa je tudi zdaj že upokojeni varnostni inženir Ludvik Soklič, dejaven član gorenjskega društva in tudi avtor dveh knjižic o varstvu pri delu in požarni varnosti v tekstilni industriji. •CZ. Delničarji Murke o pokrivanju izgube Lesce - Delničarji Murke Lesce bodo na skupščini 11. decembra obravnavali poročilo o poslovanju družbe v lanskem letu in o pokrivanju izgube iz lanskega leta in iz prejšnjih let. Uprava predlaga, s tem pa se strinja tudi nadzorni svet, da bi 388 milijonov tolarjev revalorizirane izgube iz preteklih let in 125 milijonov tolarjev lanske izgube pokrili v breme revalorizacijskega popravka osnovnega kapitala. Delničarji družbe Iskra Telekom Holding - Korporacijski center za telekomunikacije in računalništvo Kranj bodo na skupščini 10. decembra obravna- vali letno poročilo za lani ter sklepali o razporeditvi lanskega dobička, spremembi statuta družbe, o imenovanju novih članov nadzornega sveta in o prodaji nepremičnin na Blejski Dobravi. Uprava predlaga, da bi lanski čisti dobiček v znesku 5,7 milijona tolarjev ostal nerazporejen in da bi za nova člana nadzornega sveta imenovali Darka Pretnarja in Braneta Račiča. Delničarji družbe ETP Kranj se bodo v petek, 14. decembra, sestali že na četrti redni skupščini, na njej pa bodo sklepali tudi o predlogu pokrivanja lanske izgube. • CZ. Bank Austria se bo še razširila Kranj - Bančna skupina Bank Austria Creditanstalt (BA/CA) načrtuje v Mariboru ustanovitev osrednjega razvojnega centra za jugovzhodno Evropo, svojo dejavnost pa želi razširiti tudi v Sloveniji. Največjo možnost za širitev predstavlja nakup Nove Kreditne banke Maribor, k že obstoječim poslovalnicam v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Murski Soboti in Novi Gorici pa bo dodala še nove v Kranju, Celju in Novem mestu. V Sloveniji je prisotna že deset let in predstavlja z 20-odstotnim deležem drugo največjo mednarodno banko. Bank Austria Creditanstalt je daleč največja bančna skupina v Avstriji inje v okviru bančne skupine HVB zadolžena za trge Srednje in Vzhodne Evrope. Bančna skupina HVB pa je ena največjih v Evropi, saj je njeno premoženje vredno več kot 716 milijard evrov. • CZ. Tio Pnevmatika v prisilni poravnavi Kranj - Okrožno sodišče v Kranju je pred kratkim začelo postopek prisilne poravnave nad dolžnikom Tio Pnevmatika, proizvodnja industrijske pnevmatike in hidravlike, d.o.o., Lesce. Za upravitelja prisilne poravnave je imenovalo Andreja Marinca iz Ljubljane, v upniški odbor pa upnike Verigo Lesce - v stečaju, Avtomontažo Bus Ljubljana - v stečaju, Meting ŽJ Jesenice, Zavarovalnico Triglav Kranj in delavsko zaupnico Mojco Šmid - Balek. Upniki lahko v 30 dneh od objave oklica prijavijo svoje terjatve sodišču. • CZ. OBVESTILO Člane društev RFD obveščamo, da organiziramo enodnevno posvetovanje o novih slovenskih računovodskih standardih za gospodarske družbe, kakršne bodo morale upoštevati od 1. 1. 2002 dalje. Posvetovanje bo v sredo, 12. decembra 2001, ob 9. uri v dvorani 15 Mestne občine Kranj. Posvetovanje bo vodila svetovalka Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, univ. dipl. ekon. ga. Romana Hieng. Predavateljica bo s pomočjo pisnega gradiva (ok. 80 strani) obravnavala najvažnejše spremembe v temeljnih SRS (1-30), kakršne bodo veljale od 1. 1. 2002 dalje za gospodarske družbe pri vodenju njihovih poslovnih knjig. Za predavanja bo pripravljeno gradivo, brez katerega ni mogoče spremljati izvajanj predavateljice. Gradivo bodo udeleženci dobili pred vhodom v dvorano. Cena gradiva je 5.000 SIT (z vračunanim 8 % DDV). Za udeležbo nakažite 25.000 SIT - od tega 5.000 SIT za gradivo -(z vračunanim 19-odstotnim DDV) na žiro račun DRFD Kranj, št.: 51500-678-80443. Ob prihodu na posvetovanje izročite, pri vhodu v dvorano, potrjen tretji del prenosnega naloga od Agencije... Za pravne osebe, ki so včlanjene v DRFD Kranj, je vstop prost. Člani DRFD Kranj pismeno gradivo plačajo na osnovi računa, ki ga bodo prejeli skupaj z gradivom pri vhodu v dvorano. Vljudno vabljeni! Predsednik DRFD Vinko Perčič KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRANJ, 30. 11. 2001 nakupni/prodajni nakupni/prodajni nakupni/prodajni MENJALNICA 1 dem 1 ats 100 iti A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) NISO POSREDOVALI PODATKOV GORENJSKA BANKA (vse enote) NISO POSREDOVALI PODATKOV HRANILNICA LON, d.d. Kranj 112,80 113,10 16,02 16,10 11,40 11,46 HIDA - tržnica Ljubljana 112,95 113,10 16,05 16,08 11,41 11,44 HRAM ROŽCE Mengeš 112,80 113,15 16,02 16,13 11,40 11,46 ILIRIKA Jesenice 112,90 113,20 16,05 16,10 11,40 11,45 ILIRIKA Kranj 112,90 113,20 16,03 16,10 11,40 11,45 ILIRIKA Medvode 112,90 113,10 16,01 16,09 11,37 11,44 INVEST Škofja Loka 112,90 113,30 16,07 16,12 11,40 11,46 KREKOVA BANKA Kranj, Šk. Loka 112,92 113,43 16,09 16,13 11,38 11,46 KOVAČ (na Radovljiški tržnici) 112,95 113,25 16,03 16,12 11,40 11,46 ŠUM Kranj 236 26 00 VOLKSBANK-LJUD. BANKA d.d..Kranj 112,94 113,34 16,02 16,14 11,39 11,47 PBS D.D. (na vseh poštah) 112,93 113,65 16,02 16,16 11,38 11,48 SZKB Blag. mesto Žiri 112,92 113,83 16,01 16,21 11,38 11,52 TALON Škofja Loka 112,80 113,20 16,02 16,10 11,38 11,47 VVILFAN Jesenice supermarket Union 586 26 96 VVILFAN Kranj 236 02 60 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 530 40 40 (8.h - 13.h, 13.45h - 18.h) VVILFAN Tržič 596 38 16 povprečni tečaj 112,89 113,30 16,00 16,12 11,39 11,46 Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 15,53 tolarja. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. OMEGA IC, D.O.O. Kranjska c. 4 SI-4240 RADOVLJICA Tel.: 04 530 03 30 E-mail: info@omegaic.si K sodelovanju vabimo naslednje sodelavce: Področje programiranja z naslednjimi pogoji: - vsaj višješolska izobrazba - znanje angleškega jezika - poznavanje osnov programiranja - zaželeno poznavanje DELPHI-ja, ORACLE, VISUAL Basic - veselje do dela Področje organizacije z naslednjimi pogoji: - vsaj višješolska izobrazba - znanje angleškega jezika - sposobnost komuniciranja s sodelavci in strankami - veselje do dela Novim sodelavcem nudimo delo v prijetnem okolju, z modernimi orodji, izobraževanje, možnosti napredovanja. Svoje vloge, z vsemi dokazili, pošljite na naš naslov. O izbiri bomo vse kandidate obvestili v 15 dneh po objavi. Goren|ska<^ Banka Banka * posluhom V NAJEM ODDAMO LOKAL V KRANJU on vi 11 m a(.ov\i< i ci.obi s Lokal se nahaja na Koroški cesti 2 v Kranju, v skupni izmeri 60m2 s samostojnim vhodom in sanitarijami. Izhodiščna mesečna najemnina je 55 DEM/m2 v tolarski protivrednosti. Ponudnik naj v svoji ponudbi navede: • firmo in sedež ponudnika s telefonsko številko in kontaktno osebo, • registracijo podjetja in dejavnost, ki bi jo opravljal v lokalu, • ponujeno ceno za m2 najetih prostorov, • podpisan osnutek najemne pogodbe. Rok za zbiranje ponudb je 8 dni po objavi. Ponudbe morajo biti poslane v zaprti kuverti na naslov: Gorenjska banka, d.d. Kranj, sektor splošnih poslov, Bleivveisova cesta 1, 4000 Kranj s pripisom"Globus-najem". Banka si pridržuje pravico, da ne sklene najema z nobenim od ponudnikov. Podrobne informacije dobite po telefonu: 04/208-44-77. Gorenjska^ Banka Banka d posluhom Nedrčki, ki jim ni para Deset let mineva, odkar je Jana Zupane v Vogljah odprla svojo šivalnico za izdelovanje spodnjega perila. Voglje - Danes mineva natančno deset let, odkar je Jana Zupane na prigovarjanje moža Franca dala slovo neznosnim normam in enoličnemu delu v Gorenjskih oblačilih in odprla šivalnico, v kateri je prišla do izraza njena ustvarjalnost. V šiviljstvu Zu-Ja šivajo spodnje perilo in lahko konfekcijo. Zlasti nedrčkom ni para, tako so udobni, da ženske pozabijo, da so jih oblekle (preverjeno!). "Deset let je že, odkar sem šla na svoje, vendar se mi včasih zdi, da sem doma že dvajset let, toliko se je zgodilo v zadnjem desetletju. Takrat odločitev ni bila lahka, nekatere sodelavke so bile presenečene, moja odločitev se jim je zdela zelo tvegana. Toda, spodbujal me je mož Franc, še danes sem opazovala ljudi, kako so oblečeni. Za oblačila imam že od nekdaj šesti čut, preprosto vem, v kakšnih se ljudje dobro počutijo, ne vem, ali se je tega moč naučiti," pripoveduje Jana Zupane. Spodnje perilo mora biti izdelano zelo natančno, prilegati se mora telesu in zlasti na najbolj rnu hvaležna, saj brez njega verjetno ne bi zbrala toliko poguma. Šivati sem začela sama, v sobici trikrat tri metre in šivala veliko več kot prej. Toda ni bilo več ubijajoče norme, predpisanih nekaj sekund za kos oblačila in vedno znova istih šivov. Do izražaje lahko prišla moja ustvarjalnost, saj so me oblačila zanimala že od nekdaj, nikoli mi nič ni ušlo, ko sem občutljivih koncih ne sme tiščati. Šivanje spodnjega perila jc precej bolj zahtevno, kot se morda komu zdi. Jana Zupane je imela na začetku veliko dela, da je prišla do dobrih modelov oziroma krojev. Včasih je minil cel dan, daje nastal pravšnji kos perila. Najbolj pomembno je to pri nedrčkih, ki ne smejo tiščati, saj sicer povzročajo prave muke. "Celo leto sem HTP GORENJKA (GorGniha X^ KRANJSKA GORAMd.d. "V KRANJSKA GORA, d.d. J ♦ Borovška 99 _>/ 4280 Kranjska Gora objavlja prosta dela in naloge VODJE RECEPCIJ v HTP Gorenjka Kranjska Gora, d.d. Poaoii: -VI. stopnja izobrazbe ustrezne smeri, - 5 let delovnih izkušenj na podobnih vodstvenih delih, - aktivno znanje tujih jezikov (nemščine, angleščine, italijanščine), - izpit B kategorije, - poznavanje dela z računalnikom, - delovno razmerje sklepamo za določen čas z možnostjo sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas. Pismene prijave naj kandidati, s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od objave pošljejo na naslov: HTP Gorenjka Kranjska Gora, d.d., Kadrovska služba, Borovška 99, 4280 Kranjska Gora. RAZMIŠLJAŠ O LASTNEM PODJETJU? Youngbusiness.net je evropska mreža uspešnih mladih podjetij. Ali se jim želiš pridružiti? KAKO se jim pridružiš, lahko ugotoviš na BREZPLAČNIH predstavitvenih delavnicah, ki so ob četrtkih na Jesenicah ali v Kranju. Ali imaš poslovno zamisel? Si starosti med 18 in 30 let in ne veš, kako jo realizirati? Youngbusiness.net in BSC Kranj sta tu zato, da ti pri tem ali pri iskanju Poslovne zamisli pomagata. Svoj prostor na BREZPLAČNI predstavitveni delavnici si zagotoviš tako, da TAKOJ pokličeš po tel.: 04 5835 890 BSCKrani &iT*™ hSSESut*Jesenice «™-*»S2 delala kroj za nedrček in lahko rečem, da sem naredila dobrega, saj so ženske, ki prihajajo k nam, z njimi zadovoljne," pravi Jana. V šiviljstvu Zu-Ja je ob desetletnici deset zaposlenih, te dni pa imajo desetodstotni popust. "Same desetke," se smeje Jana in pravi, da je njihovo šiviljstvo že pravo družinsko podjetje. Na pomoč ji priskoči mož Franc, šiva tudi snaha Lucija, ki je trenutno na porodniškem dopustu, saj je pred dvema mesecema pri jokal a Tanja. Poleg 22-letnega sinalgor-ja ima še 18-letnega Uroša. Šivalnico imajo še vedno v domači hiši v Vogljah, kjer jc tudi prodajalna. Pred dvema letoma so odprli prodajalno v Domžalah, v kratkem jo nameravajo odprti v Kopru. "Skupaj z možem sanjava tudi o tem, da bi našo šivalnico in trgovine preselila kam bližje Kranju, vsaj ob glavno cesto, saj je do naše vasi veliko ovinkov in kup- Lesarji o okoljskih zahtevah EU Ljubljana - Zveza lesarjev Slovenije in Združenje lesarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) sta pripravila posvet z naslovom Slovensko lesarstvo pred okolje varstvenimi zahtevami EU, na katerem so govorili o okoljskih zahtevah Evropske unije (EU), ki jih bodo morali v prihodnje izpolnjevati tudi slovenski lesarji. cem moramo po telefonu stalno razlagati, kako pridejo v Voglje. Kupci pa prihajajo od blizu in daleč, lahko rečem, da z vse Gorenjske," pravi Jana Zupane. • Marija Volčjak Marca letos je začela v Evropski zvezi veljati smernica VOTS, ki ureja zmanjšanje emisije lahko hlapnih organskih spojin v ozračje, v praksi pa naj bi se to udeja-nilo v letih od 2005 do 2007. Države EU, kamor naj bi takrat spadala tudi Slovenija, bodo morale zmanjšati okolju škodljive emisije, kar naj bi prineslo precej sprememb tudi pri površinski obdelavi lesa. Samo v državah Evropske zveze so lani porabili kar 470 tisoč ton lesnih premazov, kar je 8 odstotkov vseh premazov. Letno se sprosti v zrak 200 tisoč ton organskih topil, kar zelo obremenjuje okolje. Nova evropska direktiva loči med majhnimi, srednjimi in velikimi podjetji, meja pa je 25 ton topil, ki jih podjetje spusti v okolje in le majhna podjetja spadajo pod to mejo. Predstavitveni katalog rokodelcev Kranj - V začetku letošnjega leta so v kranjski Območni obrtni zbornici ustanovili sekcijo domače in umetnostne obrti, ki združuje rokodelce kranjske regije. V sekciji si prizadevajo za ohranjanje slovenskih in umetnostnih obrti ter za dvig kakovosti tovrstnih izdelkov, s pomočjo kranjske Mestne občine pa naj bi v starem delu mesta uredili galerijski prostor, kjer bi na enem mestu predstavili raznolike rokodelske izdelke in obiskovalcem praktično prikazovali domače obrti. Barba Štembergar Zupan, predsednica sekcije, meni, da bi skupni predstavitveni prostor širil znanje o domači in umetnostni obrti med domačini in tudi tujimi obiskovalci. Boris Škrjanc, izdelovalec vi-tražev in član kranjske sekcije, je sodeloval na letošnjem svetovnem Skupščina gorenjskih tajnic Kranj - Danes, 30. novembra, se bodo na redni letni skupščini sestale članice kluba tajnic Gorenjske. Govorile bodo minulem delu, se pogovorile o letošnjem poslovanju kluba in se dogovorile o prihodnjem delu. Izvolile bodo tudi nove organe kluba z dveletnim mandatom. Za novo predsednico Kluba tajnic Gorenjske jc predlagana Lidija Polak iz Merkurja, ki je tudi že pripravila predlog aktivnosti v prihodnjem letu. V programu aktivnosti je zapisala uveljavljanje poklica tajnica in poslovnega sekretarja, strokovno usposabljanje članic, športne in družabne aktivnosti ter srečanja in sodelovanje pri izboru tajnice leta. Novost je predlog o uvedbi projektnega dela na posameznih področjih. Sicer pa bodo tajnice na današnji skupščini, ki bo v prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo v Kranju, obširno spregovorile tudi o programu gorenjskega kluba tajnic. • A. Ž. sejmu v Los Angelesu Edinstveno iz Slovenije in s svojimi izdelki navdušil strokovno javnost. Nedavno je sekcija izdala ličen katalog, v katerem se s svojo dejavnostjo in izdelki predstavlja 15 rokodelcev, ki izdelujejo vitraže, kr-panke, leseno posodo, lončarske in svilene izdelke, skodle, izdelke i/ prešanega cvetja in se ukvarja- jo z ročnim graviranjem stekla. "Izdelan katalog nam daje možnost, da svoje spretnosti in zamisli, ki jih uresničimo vsak v svojem materialu, predstavimo okolju, kjer živimo. Želimo si, da se domača obrt ohrani in predstavi v vsej svoji kakovosti," je ob izidu kataloga zapisala Barba Štembergar Zupan. • R. Š. □ ® O 90,9 MHz QDlkv7 <=> 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz Radio Cerkno, d.o.o., lokalna radijska postaja, Pot na Zavrte 10, tel.: 05/373-47 77 Na posvetu so med drugim povedali, da se Sloveniji obeta tudi povsem nova proizvodnja topil, ki bodo prilagojena zahtevam EU in predstavili škofjeloško podjetje Brelih, ki trenutno edino uvozi iz Italije letno 180 ton okolju prijaznih topil. Slovenija na tem področju ni zahtevala prehodnega obdobja, zato se bo morala z zahtevami uskladiti do 31. oktobra 2007. Prilagajanje novim okolj-skim predpisom bo v lesni industriji zahtevalo zmanjšanje emisije škodljivih snovi v ozračje, redni nadzor in dovoljenje Agencije za okolje. Agencija, kjer se bodo morali proizvodni obrati, ki letno porabijo od 15 do 25 ton topil, prijaviti kot zavezanci za izpolnjevanje teh pogojev, bo morala pripraviti poseben načrt zmanjšanja škodljivih emisij, slednjega bodo morala pripraviti tudi lesna podjetja. Po ocenah Gospodarske zbornice Slovenije se bo moralo z novimi zahtevami v Sloveniji uskladiti okoli 600 podjetij, med njimi 20 s področja površinske zaščite lesa. V Gorenju so se že odločili za 90-odstotno zmanjšanje emisije hlapnih organskih topil in bodo sedanje lakiranje zamenjali s prašnim. GZS je osnutek novih okolje varstvenih stan dardov prvič javno predstavila sredi novembra. "Čeprav gre za velike denarne naložbe, si lahko industrija obeta tudi prihranke energije in večjo produktivnost. Kljub temu da v Sloveniji še velja miselnost, da je skrb za okolje nepotreben strošek, se v zadnjem času to mnenje spreminja. Okolje ni le Obveza, temveč tudi izziv in priložnost," je na posvetu med drugim dejala Janja Leban z GZS. • Renata Škrjanc To je to! Vsa darila so v pravem katalogu. Miklavžev popust 20% D0LN0V. Šuceva 23. 4000 Kranj na vso blago čevlji, torbice, tekstil samo od 01.12. do 06.12. Ste že izbrali darila za vse vaše sorodnike in prijatelje? Zdaj je pravi čas za praznične nakupe. V novem Merkurjevem katalogu boste našli vsa novoletna darila. Na stotine Veselo na delo! Da vam bo v novem ietu zares uspelo! idej in več kot 120 vročih cen! Ob tako bogati izbiri vas bo gotovo zamikalo, da bi obdarili tudi sebe. Zakaj pa ne? MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo V desetih letih povečali kmetije le za en hektar Ni tragedija, da imamo (tudi) majhne kmetije, problem je v tem, da nimamo velikih, so ugotavljali na tradicionalnem posvetu kmetijske svetovalne službe in predlagali več ukrepov, s katerimi bi izboljšali posestno sestavo in nadoknadili velik zaostanek za Evropsko unijo. Bled - Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je v ponedeljek in torek pripravila na Bledu že tradicionalni posvet kmetijske svetovalne službe. Kot je dejal njen vodja Branko Ravnik (doma iz Bohinja), posvet ni bil namenjen preverjanju delovanja kmetijske svetovalne službe, ampak je kot osrednji strokovno politični dogodek obravnaval za sedanje razmere zelo aktualno temo: posestno sestavo in z njo povezano kmetijsko politiko. predne posestne politike. Ko se peljemo po Avstriji, Nemčiji ali Franciji, uživamo ob pogledu na lepo zaokrožene kmetije, ki imajo okoli gospodarskih poslopij tudi po več deset hektarjev kmetijskih zemljišč. Na takšnih kmetijah ni Udeleženci blejskega posveta "Ni naključje, da letošnji posvet namenjamo problematiki posestne sestave naših kmetij. Statistični podatki namreč kažejo, da smo v zadnjih desetih letih kljub denacionalizaciji uspeli povečati kmetije le za en hektar, tako da zdaj povprečna kmetija meri 4,5 hektarja zemljišč, kar tri četrtine teh pa je na območju z omejenimi možnostmi za kmetovanje," je na začetku posveta dejal Peter Vrisk, MEŠETAR predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, in poudaril, da je povprečna slovenska kmetija po velikosti štirikrat do petkrat manjša od primerljive kmetije v državah Evropske unije, poleg same velikosti pa je pomembna tudi sestava. Znani so primeri, ko ima okrog dvajset hektarjev velika kmetija tudi petdeset parcel ali še več. "Urejanje posestne sestave bi moralo biti temelj vsake na- Država pomaga čebelarjem Vlada je na seji prejšnji četrtek na predlog ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dopolnila uredbo o neposrednih plačilih za rejo živali in plemenskih živali ter podporah za pospeševanje prodaje kmetijskih pridelkov oz. živil. S spremembo uredbe je uvedla sofinanciranje nakupa sladkorja za krmo čebel v skupnem znesku 35 milijonov tolarjev oz. 22 tolarjev za kilogram. Do podpore bodo upravičeni čebelarji, ki so vpisani v register pri Čebelarski zvezi Slovenije. Vlada seje za tak ukrep odločila zato, ker je bilo letos zaradi spomladanske pozebe in poletne suše manj paše za čebele, s tem pa tudi manjši pridelek medu. Če so čebelarji hoteli ohraniti čebelje družine, so jim že med pašno sezono pri krmljenju morali dodajati sladkor, to pa je še poslabšalo njihov ekonomski položaj. Dopolnilne dejavnosti na kmetijah Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v soglasju z ministrom za zdravje izdal dva pravilnika, ki urejata dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Prvi določa veterinarsko sanitarne pogoje za predelavo živil živalskega izvora, drugi pa sanitarno zdravstvene pogoje za predelavo živil rastlinskega izvora. Za predelavo živil živalskega izvora kot dopolnilne dejavnosti na kmetijah veljajo tiste določbe predlani sprejetega pravilnika o veterinarsko sanitarnih pogojih za proizvodnjo živil živalskega izvora ter oddajo v promet za javno potrošnjo, ki se nanašajo na kmetijske obrate. Pravilnik o veterinarsko sanitarnih pogojih za predelavo živil rastlinskega izvora je obsežnejši in določa pogoje glede prostorov, opreme, naprav, higiene, načina dela in osebja. Poleg splošnih pogojev navaja tudi posebne za predelavo sadja, zelenjave, gozdnih sadežev, začimb in zelišč ter za peko kruha, potic in peciva ter izdelovanje testenin na tradicionalen način. • CZ. Šenčur, tel.: 279-00-00 www.avtokadlvec-jk.sl Č>HYUnDHI OB NAKUPU DOBITE dodaten komplet ALUMINIJASTIH PLATIŠČ In ZIMSKIH PNEVMATIK UGODNO FINANCIRANJE WtM PRIHRANITE DO i WjF 280.000 SIT \ jŠjft ELANTRA jjfifcJF PRIHRANITE DO Wf 300.000 SIT ^§KjF PRIHRANITE DO vffr 330.000 SIT WSf PRIHRANITE DO 3gg9r 250.000 SIT problem onesnaženje ceste, ko kmet vozi gnojnico, in tudi ne, da bi sosedu, ki ni kmet, smrdelo z. dvorišča kmetije. Evropske države so namreč ob zaokroževanju kmetij veliko pozornost namenile tudi prostorskim planom. V Nemčiji le redko vidimo, da bi bilo spalno naselje blizu kmetije. Tam so znali zelo dobro ločevati obrtne cone, spalna naselja in kmetijska območja, pri nas je drugače: vse se meša in prepleta. Tisti, ki je pred desetimi leti prišel na vas, hoče diktirati kmetu, ki je tam že sto, sto petdeset let. To so hudi problemi, veliko je že zamujenega in se ne da popraviti, v prihodnosti pa bo v sodelovanju s stroko, kmetijsko politiko in ministrstvom za okolje in prostor to treba bolje Evropski inšpektorji na obisku Ljubljana - V Sloveniji se je od ponedeljka do danes mudila evropska veterinarska inšpekcija, ki je pregledovala, kako država oz. republiška veterinarska uprava uresničuje predpise in ukrepe za preprečevanje bolezni goved BSE. Obisk je le slučajno sovpadal s pojavom prvega primera tovrstne bolezni v Sloveniji, saj so ga v Evropski uniji načrtovali še pred odkritjem bolezni pri pet let stari kravi v Zgornji Savinjski dolini. Inšpektorji so pregledali delovanje veterinarske službe, označevanje in registracijo goved ter odstranjevanje klavničnih odpadkov, obiskali pa so tudi nekaj kmetij, klavnic in kafilerijo v Zalogu. To je bil že letos tretji obisk evropskih veterinarskih inšpektorjev v Sloveniji. Kot je znano, so pri junijskem pregledu dali poudarek rdečemu mesu, mesu divjadi in mleku, septembra pa varni prehrani. • CZ. Predavanje o jagodičevju Naklo - Kot so sporočili iz kmetijske svetovalne službe, bo v torek ob pol štirih popoldne v zadružnih prostorih v Naklem predavanje o gojenju ribeza, malin, kosmulj, tajberija, robide in joste. Predavala bo Darinka Koron iz Kmetijskega inštituta Slovenije. • CZ. urejati," je dejal Peter Vrisk in dodal, da tudi v Evropski uniji posestna sestava ni bila vedno takšna, kot je zdaj, ampak so se desetletja prizadevali za povečevanje kmetij. Slovenija na tem področju še ni pripravljena za vstop v unijo, zato bi njeni pogajalci morali v pogajanjih uveljaviti določena prehodna obdobja ali boljše pogoje. S kmetijskim proračunom, kot ga je predlagala zbornica in ki je bistveno višji od vladnega predloga, bi kihko veliko prispevali k preobrazbi kmetij, kmetijskih zadrug in tudi živilsko predelovalne industrije. "Slovenska politika je preveč li-beralistična, še posebej do trga s kmetijskimi zemljišči. To jc lahko zelo nevarno. Malokateri kmet si danes lahko privošči nakup zemlje, za uspešne podjetnike pa ni problem in si jo kupijo zato, da bi jo pozidali ali jo imeli za hobi. Danes je kar moda, da imajo premožnejši tudi še kmetijo. Da je kmetijska zemlja za določen krog ljudi zanimiva, dokazuje tudi nakup delnic kmetijskega gospodarstva Raki-čan," je dejal predsednik zbornice Peter Vrisk in dodal, da bo Slovenija očitno šla v Evropo z velikim številom malih in mešanih kmetij, za katere pa kakšnih resnih programov še ni. Da bi te kmetije še do vstopa v unijo združili z večjimi, je iluzija, saj izkušnje Nemčije kažejo, da je v štiridesetih letih z veliko pomočjo države uspela povečati kmetije z. 9 na 26 hektarjev. Skromna ponudba zemljišč in previsoka cena Kot je dejal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But, sestava in velikost kmetij negativno vplivata na njihov dohodkovni položaj. V takšnih razmerah je cilj slovenske kmetijske politike povečevanje kmetij z nakupom ali najemom zemljišč, to pa hkrati pomeni tudi zmanjševanje števila aktivnih kmetij. Oba procesa morata potekati sočasno, pri tem pa se pri povečevanju kmetij kot zgornja meja pojavljajo omejitve v prostoru in sposobnost družine, da tolikšno površino obvlada oz. ustrezno obdela. Ko je minister govoril o možnostih za povečevanje kmetij, je izpostavil vlogo sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. V Sloveniji nimamo aktivno delujočega trga kmetijskih zemljišč, imamo Branko Ravnik Priznanje Franciju Pavlinu Na posvetu so podelili tudi priznanja za uspehe v kmetijskem svetovanju. Z Gorenjskega ga je kot edini prejel Franci Pavlin, specialist za živinorejo v kmetijsko svetovalni službi Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj. V desetih letih, kolikor časa že opravlja to delo (prej je bil pospeševalec v škofjeloški zadrugi), se je na Gorenjskem število kmetij, ki oddajajo mleko, zmanjšalo s 3.300 na 1.300, število krav pa povečalo z 12.700 na 13.600, število krav na kmetijo s 3,9 na 10,7 in količina oddanega mleka na kmetijo z 9.800 na 44.900 litrov. pa premajhno ponudbo in previsoke cene, je dejal. Če tega trga ne bomo aktivirali še pred vstopom v Evropsko unijo in liberalizacijo trga s kmetijskimi zemljišči in ostalimi nepremičninami, ki ga jc prinesel že španski kompromisni predlog, bo to slabo za slovenske načrte povečevanja kmetij in izboljšanja posestne sestave. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov se mora po besedah ministra Buta že prihodnje leto dejavno vključiti na trg s kmetijskimi zemljišči, to pomeni, da mora kupovati ponujena zemljišča ali se ponuditi kot kupec in jih hkrati tudi prodajati, najemati (neobdelana) zemljišča in jih dajati v najem. Pri tem bi morali razmisliti tudi o možnosti, da bi skladu pri nakupu zemljišč dali eno od prednostnih mest. Samo večja ponudba zemljišč se lahko odraža v padcu cen, brez tega pa tudi ne bo velikih zemljiških uspehov, je dejal minister But in dodal, da bi k izboljšanju posestne sestave kmetij lahko veliko prispevale tudi zložbe kmetijskih zemljišč. Pri tem pa bi po hitrem postopku morali spremeniti zakon o kmetijskih zemljiščih in znižati delež lastnikov zemljišč, ki na določenem območju soglašajo z zložbo. Zdaj imajo prevelik vpliv lastniki, ki ne kmetujejo ali je njihov interes samo ta. da ohranijo svojo parcelo na svojem mestu. "Tudi delujoči v kmetijstvu smo včasih preveč negativno konservativni in mislimo, da se ne more spremeniti nobena namembnost kmetijskih zemljišč, pa četudi gre za preselitev kmetije na drugo lokacijo," je dejal minister But in poudaril, da je treba poenostaviti postopke. Prihodnje leto bo za slovensko kmetijstvo odločilno pri pogajanjih za vstop v Evropsko unijo, saj naj bi se dogovorili o kvotah, prehodnih obdobjih ter neposrednih in drugih plačilih. Slovenska pričakovanja so velika, pri tem pa je po mnenju ministra mag. Franca Buta za našo državo sprejemljiv le scenarij, po katerem bi z dnem vstopa v unijo dobila oz. ohranila tudi neposredna plačila. Koliko jih bo prejemala neposredno od unije in kolikšna bodo morebitna upravičenja za to, da jih plačuje slovenska država, bo odvisno od pogajanj. Mešanica velikih in malih kmetij Priznani strokovnjaki Emil Erjavec, Stane Kavčič, Slako Gli-ha, Luka Juvančič, Tomaž Cun-der, Mojca Golež in Irena Oreš- nik ugotavljajo, da je v Sloveniji v zadnjih desetih letih s kmetijsko pridelavo prenehalo približno 25 tisoč kmetij. Zmanjšuje se število gospodarstev z manj kot tremi hektarji kmetijskih zemljišč v uporabi in povečuje število kmetij z več kot petimi hektarji, nekaj sto kmetij pa obdeluje že več kot dvajset hektarjev, kar je pravi napredek v primerjavi s preteklostjo. Iz prve ocene ekonomske velikosti kmetij, ki so jo na Kmetijskem inštitutu Slovenije izdela'1 po vzoru Evropske unije, se kar devet desetin slovenskih kmečkih gospodarstev uvršča v velikostni razred, ki ga v uniji opredeljujejo kot majhne kmetije. "Nikakršna tragedija ni, da imamo (tudi) majhne kmetije, slabo je, da nimamo tudi velikih," ugotavljajo in poudarjajo, da bi bila za naše razmere zdrava posestna sestava mešanica velikih in malih gospodarstev. Kmetijska politika ne bi smela zapostavljati nobene od njih, ampak bi morala podpreti vse, ki so sposobne zagotavljati obdelanost ter razvijati trajnostno, večnamensko in konkurenčno kmetijstvo. Prav pri konkurenčnosti bo največ težav, razlog je tudi neugodna posestna sestava, ki pa bi jo lahko izboljšali z različnimi ukrepi: s prednostno pravico nakupa in prodaje zemljišč razvojno sposobnim kmetijskim gospodarstvom, z dvigom katastrskega dohodka in sočasnimi olajšavami za tiste, ki zemljo dobro obdelujejo, s podporo mladim kmetom pri na-, ložbah, z uvedbo zgodnjega upokojevanja, z novo politiko pri urejanju zemljišč... • Cveto Zaplotnik Sloga ureja kmetijsko vrtnarski center Kranj - V Kmetijsko gozdarski zadrugi Sloga Kranj bodo predvidoma 14. decembra odprli Kmetijsko vrtnarski center Sloga, hkrati pa končali tudi zunanjo ureditev zadružne stavbe. Kot je povedal direktor zadruge Marjan Roblek, so po nakupu stavbe v komunalni coni na Primskovem uredili približno dvesto kvadratnih metrov veliko trgovino s kmetijskim reprodukcijskim materialom v nekdanji jedilnici, že takrat pa so načrtovali večjo in sodobnejšo trgovino. Načrte bodo uresničili letos, ko bodo polovico zadružnega skladišča preuredili v 570 kvadratnih metrov veliko trgovino ter postavili še 120 kvadratnih metrov velik steklenjak. V novem Kmetijsko vrtnarskem centru Sloga, kot so ga poimenovali, bodo poleg kmetijskih strojev, mineralnih gnojil, krmil, žit, kemičnih pripravkov za zaščito rastlin, semen in drugega kmetijskega reprodukcijskega materiala prodajali še različno "blago" za vrt in dom. Do odprtja trgovine bodo uredili tudi zunanjost stavbe, do spomladi pa še nove prostore za upravo in za delo zadružne hranilno kreditne službe in poslo-valnice Slovenske zadružne kmetijske banke. Naložba jih bo stal3 200 milijonov tolarjev, večino de. narja pa bodo zagotovili iz lastni virov. • Cveto Zaplotni*' foto: Gorazd Kavč»c Evro kotički tudi za gospodarstvenike Gospodarska zbornica Slovenija je v sodelovanju z delegacijo komisije Evropske unije v Sloveniji dala pobudo za odprtje tako imenovanih evro-info kotičkov na območnih gospodarskih zbornicah. Ta teden sta predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk in vodja delegacije evropske komisije v Sloveniji veleposlanik Eric van der Linden v mariborski območni gospodarski zbornici simbolično odprla 13 informativnih stojnic, ki jih imajo vse območne gospodarske zbornice po Sloveniji. Dobili smo jo tudi na Gorenjskem, v preddverju območne zbornice za Gorenjsko. To je sedaj drugi evropski kotiček na Gorenjskem, prvega je delegacija Evropske komisije v sodelovanju s Centrom Evropa spomladi vzpostavila v Škofji Loki. Poleg štirih tedaj odprtih v slovenskih krajih in novih 13 v območnih gospodarskih zbornicah načrtuje še sedem podobnih infor- macijskih mest. Njihov namen je omogočiti boljši in hitrejši dostop do podatkov o aktualnem dogajanju v EU in vključevanju Slovenije vanjo, zlasti tistim organizacijam, posameznikom in podjetjem, ki imajo manjše možnosti dostopa do podatkov. Gospodarska zbornica Slovenije in delegacija EU že več let uspešno sodelujeta, da bi se slovensko gospodarstvo lahko čim bolje pripravili na vključitev v notranji trg Evropske unije. Evro-info kotiček na sedežu gorenjske območne zbornice v Kranju je posebej oblikovana konstrukcija polic, na kateri so na voljo različne publikacije z vsebinami o evropskih integracijah in približevanju Slovenije Evropski uniji. Informacijska stojnica Podpora članstvu v EU padla za desetino Kot kaže novembra letos objavljena javnomnenjska raziskava mednarodne agencye Taylor Nelson Sofres, ki je izvedla raziskavo v državah kandidatkah za Evropsko unijo, se je podpora državljanov 10 držav Srednje in Vzhodne Evrope ter Turčye o vstopu v EU znižala za desetino. Lani v tem času je članstvo v EU podpiralo 62,9 odstotka vprašanih, letos pa je ta podpora 55,7-odstotna. Najvišjo podporo članstvu izkazujejo državljani Romunije, kar 71,9 odstotka, V Turčiji je 66,5 odstotka, v Bolgariji pa 60 odstotkov. Kar za polovico nižja je naklonjenost EU v baltskih državah, kjer se giblje od 39,4 odstotka (Litva) in 45,8 odstotka (Estonija)- V Sloveniji je ta podpora 57,9-odstotna. Anketarji so poizvedovali tudi po tem, koliko se ljudje sploh zanimajo za pridru-žitvene procese in ugotovili, da je največ zanimanja v Romuniji in na Madžarskem, najmanj pa v Litvi. Anketiranci so večidel menili, da jim bo članstvo v EU prineslo koristi, kot datume vstopa 11 kandidatk v unijo pa navajajo obdobje med 2004 in 2010. Med najbolj optimističnimi so glede datuma pridružitve v Sloveniji, na Poljskem, Češkem, Estoniji in na Madžarskem, kjer več kot tretjina vprašanih meni, da bo njihova država postala članica EU leta 2005. Največji pesimisti pa so v Turčiji, kjer je kar dobrih 25 odstotkov anketirancih prepričanih, da se njihova država ne bo nikoli vključila v EU, v povprečju pa je v državah kandidatkah med vprašanimi takšnih pesimistov slabih osem odstotkov. Večina anketirancev meni, da so države na številnih področjih pripravljene na Vstop v unijo, največje pomanjkljivosti pa vidijo na področju kmetijske politike (67 odstotkov), varstva okolja (58 odstotkov), Oktobrska raziskava Evrobarometra v Sloveniji kaže, da bi za vstop v EU glasovalo 54,6 odstotka ljudi, če bi bil referendum v nedeljo, proti pa 23,4 odstotka, medtem ko 22 odstotkov ljudio še ne ve, kako bi se odločili. Na vprašanje, ali bi Sloveniji članstvo v EU koristilo, pa pozitivno odgovarja '47,1 odstotka ljudi, 28,5 odstotka pa jih je prepričanih o nasprotnem. 24,3 odstotka ljudi pa je do tega še vedno neopredeljenih. vzpostavljanju tržnega gospodarstva (57), civilne družbe (55) in sposobnosti domače administracije (54). Kar zadeva splošno pripravljenost, je ta po mnenju vpra- šanih največja v Sloveniji, kjer je približno enako število ljudi, ki menijo, da je država pripravljena na vstop v evropske povezave, kot tistih, ki mislijo, da ni. V ostalih državah kandidatkah se tehtnica nagiba v korist tistih, ki menijo, da njihova država še ni nared za članstvo v EU. Najbolj samokritični so Turki, Litvanci in Latvij-ci, Slovencem pa v optimizmu sledijo še Madžari, Romuni, Slovaki in Poljaki. Kakšne koristi bo prineslo članstvo v Evropski uniji, so med drugim vprašali po tisoč polnoletnih oseb v vsaki državi kandidatki. 74 odstotkov ljudi pričakuje boljše možnosti v potovanjih, 66 odstotkov v izobraževanju, manj kot polovica pa pričakuje, da se bodo zaradi članstva v uniji znižale cene v potrošnji. Glede osebnih priložnosti po vstopu v unijo pa so najbolj prepričani v Turčiji, Romuniji in na Slovaškem, najmanj pa v Sloveniji. • Danica Zavrl Žlebir Širjenje evropske dimenzije V vseh državah, ki sodelujejo v programih Evropske unije s področja izobraževanja, usposabljanja in mladine, od 26. do 30. novembra poteka Comenius teden. Njegov glavni cilj je širjenje evropske dimenzije v douniverzitet-nem izobraževanju in promocija dosedanjih izkušenj in dosežkov v programih Comenius. Gre za programe, namenjene šolskemu izobraževanju, od projektnega povezovanja vrtcev, osnovnih in sred- tako vsebuje publikacije, ki jih 0 EU izdaja Center Evropa, publikacije Gospodarske zbornice Slovenije na to temo, publikacije vladnega urada za informiranje in drugih institucij. Nadgradnja evro-info kotičkov je usposobljen informator, ki bi znal strankam pomagati poiskati najosnovnejše odgovore na različna vprašanja. Na Delegaciji so ponudili ustrezno usposabljanje za delavce območnih gospodarskih zbornic, ki bi lahko nudili takšno podporo. Na Območni zbornici za Gorenjsko v Kranju, kjer so v začetku tega tedna odprli evropski kotiček, žal informatorja zaenkrat še ne načrtujejo, čemur deloma botruje tudi majhnost preddverja, pravi Mateja Cepin, samostojna svetovalka na Območni zbornici za Gorenjsko. Sicer pa dodaja, da je njihov kotiček namenjen vsakomur, ki ga zanimajo različne teme v povezavi z EU in pridruževanjem Slovenije uniji. • Danica Zavrl Žlebir Foto: Gorazd Kavčič aion italijans keramike ter LAM INAT, TO NOVOLETi x " MESECU hske opreme , ITISONI j GORENJA NOVO prenova^palnic z Gorenja vaaT5Ck71 000 Škofja L/fca 51 53 300 njih šol ter višjih strokovnih šol, izpopolnjevanju strokovnih delavcev, medkulturnemu izobraževanju in učenju tujih jezikov. Comenius teden poteka tudi v Bruslju, pripravlja pa ga Evropska komisija. Med 150 učenci, učitelji, dijaki in asistenti tujih jezikov, ki se udeležujejo dogodka, je tudi pet slovenskih predstavnikov, prihajajo pa iz Osnovne šole Pivka. V Sloveniji pa v okviru tega tedna poteka tudi več dogodkov: včeraj so na Osnovni šoli Koseze v Ljubljani predstavili nekaj primerov dobre prakse, izkušnje šol in posameznikov, ki delujejo v programih Comenius in Lingua. Med drugimi je izkušnjo Osnovne šole Cvetko Golar iz Škofje Loke (o udeležbi na stalnem strokovnem izpopolnjevanju v tujini) predstavila Andreja VVastl Pctrič. • Danica Zavrl Žlebir vrednost ki vam nudi izbiro raste \ #v» w. a c i s v a-c b i d. c o in ACTIVA več n a n a ■ n grajuje lotitih t aktivne traneh Banka Koper • Poštna Banka Slovenije Banka Celje Slovenska zadružna kmetijska banka - Gorenjska Banka Krekova Banka • IMova kreditna banka Maribor Oddajte vasa praznična voščila: za naslovnike v tujini do 10. decembra - za naslovnike v Sloveniji pa najpozneje do 20. decembra. Na vseh poštah vam nudimo pestro izbiro božično-novoletnih voščilnic in zvežčke z novimi samolepilnimi znamkami. Ob novem letu vam podarjamo koledar, ki ga boste prejeli z 0'glasno pošto. Srečno! VJF POŠTA SLOVENIJE www.posta.si // info@posta.si O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., LJubljana Vedno prava rešitev DEM, ATS, ITL, FRF, ESP, GRD, NLG, BEF, FIM, PTE, LUF, IEP Če imate doma gotovino, v kateri od teh valut, jo položite na devizni račun ali knjižico še letos! Lahko se bomo dogovorili za obliko naložbe, ki vam bo prinesla največ obresti. Do konca letošnjega leta vam bomo te valute položene na računu pretvorili v evre brezplačno. Menjava gotovine valut EMU v evro gotovino bo s plačilom provizije mogoča od 1.1. 2002 do 28. 2. 2002. XU Pravi računalnik za darilo ni lahko izbrati December je čas, ki se ga veselijo predvsem trgovci in seveda proizvajalci blaga za široko potrošnjo, in k temu vedno bolj sodijo tudi računalniki. Vendar naj trije dobri možje vtem prednovoletnem času dobro razmislijo, kaj bodo izbrali. Čeprav letos mineva dvajset let od nastanka prvega osebnega računalnika, pa je prav ta postal in ostal najbolj razširjena oblika računalniškega pripomočka, tako doma, kot na veliki večini delovnih mest. V Sloveniji se ocenjuje, da ima računalnik dobra petina družin, v razvitem delu Evrope je povprečje približno pri eni tretjini, v nekaterih skandinavskih državah in v ZDA pa so že pri polovici ali celo že čez. Računalnik je danes pripomoček za delo, učenje in hkrati sredstvo komunikacij ter zabave, in prav način uporabe naj bo tisto merilo, na osnovi katerega bomo izbirali pri nakupu. Že dobri dve desetletji in pol sta minili od tedaj, koje v naš besednjak vstopil tudi pojem računalnika, pa še ta je imel na začetku zelo širok pomen: od označitve velikih strojev, ki so goltali na tisoče preluknjanih kartic, do čudežnih malih "strojčkov", ki so znali ne samo neomejeno seštevati in odštevati, pač pa tudi deliti, množiti in še marsikaj drugega. Razni računski "mlinčki" so se poslovili iz računovodstev, drsna računala v rokah tehnikov in inženirjev so zamenjali kalkulatorji. Vendar se je pojem računalnika kmalu omejil na naprave, ki ne znajo samo nekaj izračunati, pač pa jih je mogoče programirati, torej vnaprej "naučiti" poljubnega zaporedja operacij. Če odmislimo velike računalniške sisteme, so v naše domove računalniki vstopili najprej kot mikroračunalniki, ki smo jih priključevali na televizorje. Kdo se ne spomni med tedanjimi zagnanci na "Sinclerjeve radirke" ali "Commodorje", ob katerih smo spoznavali prve računalniške ukaze, jezike in se še bolj množično začeli igrati. V tem začetku 80. let pa se je rodil tudi osebni računalnik (najpogosteje označevan na kratko kot PC), kot zelo sposobna in celovita možnost za resno delo, ki je zaradi svoje odprtosti za dograjevanje doživela nesluten razvoj. Prav osebni računalnik je danes tisto, kar si predstavljamo pod pojmom računalnik, pa naj gre za njegovo namizno ali prenosno obliko. Morda edina vedno bolj popularna računalniška novost je pojav ročnih računalnikov oz. dlančni-kov, če seveda ne priznamo, da je pravzaprav v praktično vse elek: tronske naprave danes vgrajeno tudi takšno ali drugačno "računalniško srce". Tudi v danes tako popularnih mobilnih telefonih je del tega. Prenosniki so še zelo dragi Če ob tej priložnosti govorimo le o osebnih računalnikih, potem kaže omeniti, da je njihova namizna oblika praviloma po zmogljivostih še vedno sposobnejša od prenosnikov in praviloma nekajkrat cenejša. Razvoj gre tako hitro naprej, da je potrebno osebni računalnik bistveno dopolniti, ali celo v celoti zamenjati po dveh, treh letih, če želimo uporabljati sodobne vedno bolj zmogljive uporabniške programe. Po npr. več kot petih letih nas razvoj tako "povozi", da imamo lahko že velike težave z združljivostjo z drugimi, kar je seveda v časih izredno širokih komunikacij lahko velik problem. Ali je pri tem smotrno vlagati v povprečju dva do trikrat dražje prenosne naprave, ki poleg prenosljivosti na naši mizi zavzamejo tudi znatno manj prostora, je odvisno od naših potreb in seveda 12. avgusta je minilo 20 let, odkar je računalniško podjetje IBM s predstavitvijo prvega osebnega računalnika povzročilo pravo revolucijo. Procesorje imel takt 4,77 MHz, pomnilnik 64 KB, ni imel trdega diska, pač pa le disketno enoto 160 K. (ŽIVILA) Pol stoletja že trgujemo! Trgovsko podjetje ŽIVILA KRANJ, d. d., je eno vodilnih ponudnikov prehrambenih in galanterijskih izdelkov ter agroopreme na slovenskem trgu. S prijaznostjo zaposlenih in spoštljivim odnosom do kupcev, poslovnih partnerjev in okolja, v katerem delujemo, vzpostavljamo partnerske odnose z dobavitelji in kupci. Zavedamo se, da lahko večjo konkurenčnost in uspeh dosežemo le z ustreznim znanjem, ustvarjalnostjo in poslovno borbenostjo prav vsakega sodelavca. Poslovnim, prodornim, učinkovitim in ambicioznim ponujamo priložnost delati v našem komercialnem timu, in sicer na naslednjih delovnih področjih: KOMERCIALIST za prodajne programe • kmetijska mehanizacija, rezervni deli in pnevmatike • prehrambeni izdelki • galanterijski izdelki Od kandidatov pričakujemo, da imate samozaupanje, ki temelji na realistični oceni tistih vaših sposobnosti, ki so potrebne za uspešno obvladovanje delovnega področja komercialista, da s svojo dosedanjo delovno uspešnostjo lahko dokažete, da ste specialist za delo komercialista na enem izmed navedenih prodajnih programov in da imate VI. ali V. stopnjo izobrazbe ustrezne tehnične ali ekonomske smeri. Pisno prijavo pošljite v osmih dneh na naš naslov: ŽIVILA KRANJ, d. d., Sektor Kadri in izobraževanje, Cesta na Okroglo 3,4202 Naklo. Z veseljem bomo prebrali vašo ponudbo in vas povabili na razgovor. Živila Kranj, d. d., 4202 Naklo globine naše denarnice. Že omenjeni znatno cenejši dlančniki sicer resnega dela na terenu (še) ne omogočajo, v dobršni meri pa, skupaj z vedno bolj hitrimi mobilnimi telefoni, rešujejo problem računalniških komunikacij. Kupiti znamko ali sestaviti Seveda pa je tudi pri "klasični" namizni obliki osebnih računalnikov ponudba izredno pestra, saj praktične že ne mine mesec, ko se na trgu ne pojavi kakšna novost. Današnjo tovrstno ponudbo bi lahko razdelili na ponudbo znanih znamk uveljavljenih proizvajalcev in ponudbo računalnikov, kijih sestavljajo razna podjetja iz komponent "iz različnih vetrov", lahko celo po naših željah. Če je za večino računalnikov kupljenih pri nas še do nedavnega veljal predvsem drugi način, pa je po ocenah poznavalcev sedaj vedno več nakupov računalnikov uveljavljenih proizvajalcev (npr.: IBM, Dell, Compaq, NEC, Hevvlett Packard), ki že dohitevajo domače sestav-ljavce (npr.: Malcom, Jerovšek, PCX). Le izredno dobrim poznavalcem pa uspe računalnike celo kupovati po posameznih komponentah, saj je problem združljivosti posameznih elementov vse prej kot prazna beseda. Za domači "lego" računalnik je potrebno kar precejšnje znanje in poznavanje. Odloča naj namen rabe Že omenjena pestra ponudba pa pomeni tudi zelo pestre cene: osebni računalnik (brez monitorja) danes lahko kupite že za dobrih sto tisočakov, povprečno dober stane približno dvakrat toliko, najbolj zmogljiv pa je lahko tudi pet- in celo še večkrat dražji. Kot povsod, tudi tu velja, da je najnovejša tehnologija, ki si šele vtira pot na trg, najdražja. Zagotovo pa je najpomembnejše, da presodimo, za kaj bomo računalnik potrebovali, kako se bomo povezovali in kako lahko morda osnovo kasneje nadgrajujemo oz. dopolnjujemo. V najbolj grobi razdelitvi bi lahko govorili o računalnikih za učenje, delo doma, igranje, ali za družinsko rabo, pri čemer bi morali biti pozorni zlasti na naslednje lastnosti: hitrost oz. takt procesorja, zmogljivost delovnega pomnilnika, zmogljivost trdega diska, vrsto vhodnega pogona, možnost razširitve, vrsto in število izhodov, vrsto potrebnega modema, zvočno opremo, video opremo, monitor in vhodne naprave. Čeprav se morda malo čudno sliši (bere), so prav računalniki za igranje in zabavo najbolj zahtevni, saj je na tem področju razvoj še vedno najbolj buren, medtem ko je za učenje in delo na domu zadovoljiv že povprečen in najbolj množično proi z vaj an računalnik. Številke, ki bodo že jutri drugačne Tudi o najbolj pomembnih karakteristikah osebnih računalnikov je nehvaležno govoriti, zato bomo navedli le tiste povprečne. Takt procesorja je trenutno v povprečnem osebnem računalniku okoli 800 MHz, že za prihodnje leto pa naj bi se povzpel nad 1 GHz. Zmogljivost delovnega pomnilnika je priporočena na 128 MB, ker pa so sorazmerno poceni in bistveno vplivajo na delovanje programov, pa je priporočljivo tudi več. Trdih diskov pod 10 GB se ne izplača več kupovati, vsi tisti, ki se bodo ukvarjali s slikami, videom ali igricami, pa bodo potrebovali še večje. Pri pogonih velja, da so disketniki že celo stvar Sodobna ponudba osebnih računalnikov istega podjetja. Procesorji iste znamke (Intel) "utripajo" s 1,4 GHz, RAM dosega 512 MB, trdi disk ima zmogljivost 40 GB, zaslon pa je "zrastel" od 12 na 19 palcev. V ceni ni (če upoštevamo inflacijo) velike razlike: pred 20 leti je stal 2.880, danes pa 3.500 dolarjev. preteklosti, vendar zaradi njihove praktičnosti nikakor ne gre, nujen je CD pogon, še bolje, če je hkrati tudi zapisovalnik (CD RW). Za tiste, ki bi radi poslušali glasbo in na računalniku gledali filme, je potreben še DVD pogon, za razširitve je postala klasična možnost s 5 ležišči za kartice, za priključitev pa vsaj dva USB izhodna priključka. Za igranje in zabavo so najpomembnejše zmogljivosti zvočne in video kartice, do tistih, ki so integrirane na osnovni plošči, do posebnih z obilnim delovnim spominom (od 8 do 64 MB RAM). Če se bomo priključevali na internet preko klasične analogne telefonske linije, potrebujemo še modem (obvezno z zmogljivostjo 56 Kb/s), čeprav vsem priporočamo sodobnejše oblike povezovanja preko digitalnih ISDN ali celo ADSL povezav oz. kabelske napeljave. V takih primerih poskrbi za priključitev upravljavec napeljave (Telekom ali kabelski operater) in modema ne ku- pujmo. Zelo pestra je tudi ponudba tipkovnic in mišk (vedno modernejše so brezvrvične izvedbe), lahko si omislimo tudi sledilno kroglico, igralno palico ali celo tako imenovane igralne konzole (npr. volane, pedala,...). Zelo pomembna izbira je tudi pri "prikazovalniku" - monitorju, kjer so nekdanji klasični 14 palčni zasloni zrasli na najmanj 15, še bolje pa na 17 ali celo 19 palcev. Čeprav lahko danes računalnik ponovno povežemo s televizorjem (predvsem za gledanje filmov), pa je izbira monitorja tudi za zdravje in naše oči zelo pomembna. K sreči se ne uresničuje napoved, da bodo ostali ploščati LCD zasloni predragi za povprečen žep (v oktobru lahko že v naših trgovinah dobimo LCD monitorje za sto tisoč tolarjev). Ker so se sami računalniki v obliki "stolpov" že preselili pod mizo, pomeni ploščati LCD zaslon že možnost, da mizo že povsem pospravimo. • Štefan Žargi Pozor, črvi! Kot smo lahko prebrali na računalniški strani Siola, se v teh dneh po računalnikih slovenskih uporabnikov interneta širita črva Aliz in BadTrans.b. Oba črva izkoriš- VIRUS ALERT čata napako v Microsoftovih programih za branje elektronske pošte. Črv Aliz se širi preko pripone whatever.exe. Ob zagonu se razpošlje na vse naslove, ki jih ima uporabnik v adresarju programa za elektronsko pošto. Zadeva sporočil je naključno sestavljena iz različnih besed, naprimer "Fw: Cool pietures i found !!" ali "Niče vvebsite to check hehe ;-)". Črv ne okuži računalnika, po razpošiljanju se namreč proces ustavi. Razpošlje se vedno, ko uporabnik klikne na okuženo sporočilo. Črv BadTrans.b naslove prejemnikov nabere iz datotek *.HT* in *.ASP na računalniku ter iz mape "Prejeta pošta" / "Incoming maii". Zadeva sporočil je lahko prazna, vsebuje samo "Re:" ali "Re:" z dodano zadevo iz obstoječega sporočila v mapi Prejeta pošta. Vsebina samega sporočila je prazna. Ime pripete datoteke jc sestavljeno iz treh delov, na primer "info.DOC.scr". Črv se na isti naslov pošlje samo enkrat. Namesti se tudi v windows sistemski imenik v datoteko z imenom KERNEL32.EXE ter v register doda vrstico, tako da se izvede ob vsakem zagonu računalnika. Poleg črva vsebuje tudi trojanskega konja, ki uporabnikova gesla in pritisnjene tipke pošilja po elektronski pošti. Oba Črva izkoriščata napako v Microsoftovem Internet Explorerju 5.0 in 5.5, zaradi katere se pripeta okužena datoteka lahko sproži že ob branju sporočila, tudi če prejemnik ne klikne na pripono. Microsoft je popravek te napake objavil že 29. marca 2001 na spletnem naslovu: http://www.microsoft.com/win-dows/ie/downloads/criti; cal/q290108/default.asp. Vsem. k' še niso zamenjali svojih MS Internet'Explorerjev 5,0 in 5,5 z različico 6,0, svetujemo, da iz tega naslova naložijo vsaj popravke, ki B* dobijo tudi v slovenskem jezjku. . Štefan Zarg« GLOSA Pod preprogo Pri nas so bili in so še vedno vsega krivi novinarji. Za vso šlamparijo oblastnih struktur, za vse nerodnosti posameznikov, za izbruhe epidemij in bolezni. Kdo? Novinarji. Ko se na neki kmetiji odkrije bolna krava, tiščijo odgovorni glavo v pesku in dolgo dolgo ne odkrijejo, iz katere kmetije izvira ta huda bolezen. Ožigosana je vsa regija, kmetje protestirajo, naj se pove izvor kmetije. Nič. Nato se zjutraj v Ljubljano pripelje avstrijska televizijska ekipa, mirno posname izjave kompetentnih oseb na ministrstvu in drugih službah - po izboru avstrijskih novinarjev, ki ne izberejo ravno tistih, ki so pri nas stalno dežurni za izjave na televiziji samo zato, ker tako fletno govorijo - odpeljejo se točno do prizadete kmetije, posnamejo kmeta, njegov hlev in skedenj in se odpeljejo. Da vsa Avstrija in še kakšen Slovenec na tej strani meje, ki gleda avstrijska televizijska poročila, izve, kje se nahaja kmetija in kdo je prizadeti kmet. Preteče kar nekaj Save, ko se tudi slovenski javnosti dovoli, da iz svojih lastnih novinarskih in televizijskih izvorov izve, kje se nahaja kmetija in kdo je ubogi kmet. Zakaj niso lastni javnosti takoj povedali? I zato ne, ker bi bilo to rumeno in senzacio-nalistično. Če je še isti večer na avstrijski te- leviziji, ni senzacionalistično, če bi bilo pa na naši, pa je senzacionalistično. Tako se pač tej stvari streže in se jo pojmuje. Naslednji primer je spet ena nesrečna stvar: objava telefonske številke varne hiše v telefonskem imeniku. Kaj sploh je varna hiša? Varna hiša je tista, kamor se zatečejo mučene in trpinčene ženske z otroki, ko bežijo pred svojimi strašljivimi in divjimi možmi in partnerji. Ta hiša je tako varovana, da zanjo ne sme nihče vedeti, kaj šele, da bi objavljali telefonsko številko. Vedeti pa zato ne sme, ker divji in pretepaški partnerji svoje žrtve neutrudno iščejo, ker se z drugačnim stanjem ne morejo sprijazniti. In se je nekdo zmotil in ne vedeč, kaj je varna hiša, dal telefonsko številko v imenik. Bi rekli: se zgodi. Seveda se zgodi in tisti nekdo vsaj po mojem mnenju ni prav nič kriv, saj se je pravzaprav šele v zadnjem času v javnosti začelo govoriti, kaj da so varne hiše. Grem stavit, da pol Slovenije ni vedelo, kaj je varna hiša - pa bi moralo. Zaradi lastne osveščenosti bi Slovenija morala vedeti, kaj da so varne hiše in katere žrtve se zatekajo vanje. In ta nekdo bo zdaj linčan, linčani pa so seveda tudi novinarji, ki so objavili, da je objavljena številka varne hiše v imeniku. No ja - v tem primeru bi se vendarle dalo pravočasno potrkati na medijske hiše in obzirno prositi urednike, naj tega ne obešajo na veliki zvon. A nihče ni potrkal, vsekakor pa je že s tem, daje bila številka res objav- ljena, za vse prepozno. Če v Sloveniji ve eden, tako ali drugače zvemo vsi. Če se vse pometa pod preprogo, če oblastne strukture mislijo, da je javnost nebogljena in neumna, se ob takih in podobnih odkritjih vse pripiše senzacionalizmu in rumenemu tisku. Kako značilno za državo, ki se dela, da živi v neki demokraciji. Kakšni demokraciji neki in kakšnem rumenem tisku! Tistih par fičfiričev in turbo kapitalistov, ki se valjajo po rumenem tisku bi tam zunaj v Evropi že zdavnaj vrgli čez ramo in rekli: to ni nobena senzacija in noben rumeni tisk. Poiščite rajši lumparije, ki se dogajajo z davkoplačevalskim denarjem. Slovenska javnost bi morala biti bombardirana s podatki, kam vse odtekajo milijoni in milijoni denarcev, ki jih skozi davke plačujemo v državni proračun. Vsak proračunski tolar, tudi občinski, bi moral biti v javnosti razcefran do onemoglosti - pa ne le, ko gre za vladno letalo, ampak tudi tedaj, ko gre za gradnjo za Slovenijo megalomanske-ga nogometnega stadiona sredi Ljubljane, medtem ko so nedaleč stran onkološki bolniki še vedno v konjušnicah. Če to ni sramota, potem ne vem več, kaj sploh je sramota. In potem se še vsi skupaj slepimo in delamo, da Evropa tega ne vidi. Seveda vidi. Veliko več vidijo tisti evropski komisarji, ki so tako lepih besed. Na lastne oči vidijo revščino na eni in bahavo malomeščanstvo na drugi strani. • Darinka Sedej AGENCIJA B.P. t* HOROSKOP TANJA in MARICA - 090 43 77 (> ALEMARS s.p. ,156 SIT/min Oven (21.3.-21.4.) Na čustvenem področju se boste prav kmalu znašli med dvema ognjema. Takemu preobratu boste kar težko sledili. Enkrat nič, drugič preveč. Reši vas vaša razsodnost in modrost. V družbi sorodnikov se boste prijetno počutili. p? Bik (22.4. - 20.5.) Hote in nehote vas bodo vaši znanci v prihodnje zelo presenečali. Nekega prijatelja boste spregledali. Ohranite mirno kri in se ne spuščajte v resne prepire. Zadnje čase ste preveč zanemarili svoj hobi, kar pa ni dobro. Dvojčka (21.5.-21.6.) V tednu, ki prihaja, boste izvedeli marsikaj zanimivega. Bolje se boste počutili, če boste malo pretegnili noge. Na splošno zadnje čase preveč lenarite in temu morate narediti konec. Bodite pozorni, da vam ne uide dobra priložnost. Rak (22.6.-22.7.) Dobre stvari in dogodki se bodo kar zbirali okoli vas. Končno se vam bo vaša dobrota povrnila v dvakratni meri. Kakšen sprehod bi vam dobro del. Vaše osamljenosti bo kmalu konec, s tem pa se tudi preženejo vsi temni oblaki._ Lev (23.7. - 23.8.) Prijateljem boste hoteli pomagati s svojimi izkušnjami. Odziv pa bo tak, da jih boste dobili po prstih. Pustite, da se sami učijo na svojih napakah. Še prekmalu vas bo taista oseba prosila za pomoč. Takrat pa le pamet v roke. _ Devica (24.8. - 23.9.) Ker ste v zadnjem času z delom odlašali, se vam je kar precej nabralo takih in drugačnih opravkov. Pri nakupu, ki ga imate v načrtu, boste zopet preveč pretiravali. Saj veste, priložnost zamujena, ne vrne se nobena. Tehtnica (24.9. - 23.10.) V prihodnje boste imeli veliko energije, kar boste s pridom uporabili. Če se boste odločali o kakšnem sodelovanju, vam je uspeh neizbežen. Sami s sabo boste karseda zadovoljni. Glejte, da ne boste pretiravali. Škorpijon (24.10.-22.11.) Čeprav se zelo izogibate biti v središču pozornosti, se vam bo to kar nekajkrat zgodilo. Poskusite se izogniti, da ne prizadenete ljubljene osebe z neumestno pripombo. Res, da resnica boli, a še bolj lahko boli krivica. Strelec (23.11.-21.12.) Okoli sebe si naredite tišino in bodite malo sami s seboj. S tem si boste ustvarili nov pogled in prihodnost se vam bo zdela veliko bolj prijetna in svetla. Izogibajte se zunanjih vplivov, saj vam to zgolj škoduje. Kozorog (22.12.-20.1.) Prijatelji so že dalj časa v pričakovanju vaše družbe. Včasih imate občutek, da vas vedno niso veseli. Seveda to ni res, zato jih ne pustite več čakati. Poslovno se boste veselili uspeha. Dobiček vam ne uide. Dobra poš- _ta!_ Vodnar (21.1.-19.2.) Malce bolj morate biti potrpežljivi. Na cilj se ne pride vedno po ravni poti. Pomembno je, da je želja dovolj goreča, pa bo! Pri financah ste se malo preveč zapletli. Se dobro, da se vam obeta večji denar. Obisk vas bo presenetil. Ribi (20.2. - 20.3.) Samota vas ubija! S tem, da se zapirate pred svetom, ne rešite nobene težave. Ljudje vas imajo radi takšnega, kakršni ste. Skrbi, ki si jih delate zaradi zdravja, so odveč. Nikar ne pretiravajte s hojo v hrib, da se vam ne pojavi stara bolečina. JODLGATOR Stajerke jasno... Na kratko, pravilni odgovor na vprašanje iz prejšnjega tedna je seveda Power Dancerkc so s Štajerskega, to drži kot pribito, po nagradico pa bo šla: Mojca Štefelin, Sp. Ljpnica 38,4246 Kamna Gorica. Čestitke, pride dopis, z njim pa v Muziko Aligator v Kranj po obljubljeno nagrado. Top 5 1. Zablujena generacija -Pozitiv Vabrejšan 2. Siddharta - Nord 3. Colonia - Miljun milja 4. Buta buta 4 5. Adi Smolar - Ne se bat' Novosti TUJE: US3 - An Ordinary Day In a Unusual Place, Rob Zombie -The Sinister Urge, Gabrielle -Dreams Can Come true (Grea-test...), Anastacia - Freak Of Nature, Pili pili - Best of, Dcee-Lite - Best of, Einsturzende Neubau-ten - 1991-2001, Chris Rea - Very Best Of, Nusrat Fateh Ali Khan -Suprcme Collection, Dido - No Angel, Busta Rhymes - Genesis, S Club 7 - Sunshine, Boyz II Men - Legacy (Greatest hits), Ice Cube - Greatest Hits, Blind Guardian -and Then There Was Silence (CDS), Robbie \Villiams - Eterni-ty/Road To Mandalay (CDS); SLO: Foxy Teens - Prva ljubezen, Iztok Mlakar - Rimarije iz oštarije, Ansambel pogum - Nikoli pozabljena, Katrinas - Letim, Jože Kampič - Za ljubitelje svvin-ga; EX YU: Danijela - Pleši sa mnom, dAvor Borno - Što imam od života, Vlado Kalember -Rano mi je zaspati; FILMSKE: America's Sweethearts - Mark Knopfler, The Corrs, Gerry Hal-lywell... KOMPILACIJE: Teen Špirit - Limp Bizkit, Gorillaz, Moby, Blur, Skunk Anansie... BOŽIČNE: Destiny's Child - 8 Days of Christmas, Toni Braxton - Snovvflakes, Barbara Streisand -Christmas memories, Juan Vasle -Raduj človek moj... VHS PROGRAM: Franček (6 različnih vi-deokaset), Peter Pan (Walt Dis-ney), Yoga Wai Lana - Za sprostitev, za začetnike...; DVD Program: Vojna Zvezd - Grozeča Prikazen, Massive Attack - Ele-ven promos; Koncerti inu vstopnice 01.12. - Balkan žur (Luna, Karma...) Gorenjski sejem Kranj (1500 sitov)," 03. 12. - Lee "Scratch" Perry & Mad Professor - Kodeljevo (3500 sitov), 06.12. -Iz domače skrinje - Hala KC Domžale (2700 sitov), 07.12. -Siddharta, Big foot mama - Hala KC Domžale (1600 sitov), 08.12. -Siddharta - Bohinjska Bistrica (1000 sitov), 08.12. - Marjan Zgonc ŠD Zlato Polje Kranj (2000 sitov) 10.12. - HIM, Dom sportova Zagreb (4500 sitov), 13.12. - Gibonni & Oliver - Halla Tivoli (3300 sitov), 15.12.- Baja-ga i Instruktori, Tabu, Yogurt, izbor miss študentov Gorenjske (Gorenjsko brucovanje) - Gorenjski sejem Kranj (vvvvvv.brucova-nje.com). In še nagradno vprašanje 472: Kaj je sicer po stroki (kaj mu je služba) Iztok Mlakar, ki je najboljši primorski poet za vedno? Odgovore na dopisnicah pošljite do srede, 5. decembra, na naslov Gorenjski glas, pripis "Jodlga-tor", Zoisova 1, 4000 Kranj. Čav! Še to: naša najljubša domača stran je www.aligator.si, naš najljubši e-mail pa Aligator @ siol.net "Mirko, ti si 24 ur na preži, zato zanesljivo ne boš manjkal pojutrišnjem, prvo decembrsko nedeljo, navsezgodaj na Kriški gori, ko se bosta 'udarila s štoparico' podjetnika Aleš Štefe iz Dupelj ter Janez Kalan iz Seničnega. Kalan se je pred pričami zarekel, da se bo prej kot v pol ure peš povzpel od Planinskega zavetišča v Gozdu do Koče na Kriški gori. Če mu ne bo uspelo, bo plačal hrano in pijačo vsem, ki bomo tedaj v koči. Ker trdi, da mu bo, bo plačeval Aleš. Menda bodo najbolj lačni in žejni prišli gor že v soboto popoldan, da ne bodo manjkali, ko bosta Aleš ali Janez plačevala." /Stane Sova iz Bistrice pri Tržiču, dolgoletni gorski reševalec, letos ga je obiskal Abraham; Mirko Kunšič, novinar Slovenskih novic/ "Janez, kar pokliči me za kak zlat nasvet ob vseh peripetijah, ko te je najprej potunkal minister Keber in so se nato proti tebi obrnili tudi kolegi zdravniki." /Primož Senčar, Radovljičan, bivši direktor nekdanjega Gradbinca, d.d.,, Kranj; družba je v stečaju, večino premoženja je kupilo Primorje, d.d., Ajdovščina ter ustanovilo podjetje Gradbinec GIP, d.o.o., Kranj, ki se je že uveljavila kot zelo soliden izvajalec; Janez Remškar, Kranjčan, generalni direktor (v odstopu) Splošne bolnice Jesenice, na zadnjih lokalnih volitvah je kandidiral za župana Mestne občine Kranj/ "Prosim, drage Gorenjki in spoštovani Gorenjci, da vas moja uniforma ne zmede. Še vedno sem policist, kot so bili precej let Simon Velički, Boris Marčetič, Ivan Hočevar ...Zlasti upam, da se ne bo kdo še dodatno razburil na Bledu, kjer je alergija na šejke že dokazana. Prav zato tega kosa oblačila, ki ga imam na glavi, nikakor nisem hotel posoditi mojemu kolegu Borisu Marčetiču, že odstopajočemu direktorju blejske občinske uprave." /Aleksander Jevšek, prvi mož murskosoboške Policijske uprave, navdušen amaterski igralec; fotografijo nam je prijazno posodilo uredništvo pomurskega pokrajinskega tednika Vestnik/ GREGOR Slovenska družinska revija Gorenjski glas, d.o.o., Kran), Zoisova 1, Kran| Festival kranjskih kitaristov Kranj - V četrtek, 6. decembra, ob 19. uri bo v Disco pubu Trezor v kianju prvi festival FKK - Festival kranjskih kitaristov. Pripravljata ga Center mladih in Klub študentov Kranj poleg "ki-tariranja" pa bo na sporedu še zanimiv spremljevalni program. Torej. Zgodil se bo festival, o katerem ljubitelji glasbe in predvsem kitarskega zvoka že dolgo razmišljajo. Predstavili se bodo kitaristi iz Kranja in okolice, da pa ne bodo "brenkali" sami, bo poskrbela ritem sekcija (boben, bas, kitara). V desetih do petnajstih minutah bodo prikazali svoj talent, igrali pa naj bi avtorske skladbe ali pa priredbe, kakor jim ljubo. Žirija bo na podlagi kvalitete izvedbe, nastopa na odru in odziva publike določila prvega kitarista FKK, ki bo prejel praktično nagrado. Nastopili bodo sami vrstni kitaristi: MilanDokič, Klemen Gorjanc, David Gradišek, Domen Justin, Žiga Seliškar, Jan Švige^, Martin Pogačnik in Roman Fileš. V okviru dogoda bo še predstavitev in preizkus kitar znamke Yamaha (19. ura), uro zatem bo otvoritev fotografske razstave Gorazda Kavčiča z naslovom Gospodična v črnem, po kitaristih pa bo ob 22. uri še ekstravagantna modna revija mlade kranjske modne oblikovalke, ki bo predstavila modno znamko Piege. Menda bodo vleteli tudi frendi iz moto kluba Freising Reiders iz Škofje Loke. Vstopnine ni, žur bo. • I.K. "Uroš, na 'Novinarskih dnevih' v Izoli ne nameravam ostati tiha večina. Ima toliko 'štofa', da bom Gregorju Repovžu povedal nekaj pikrih." /Uroš Slak ter Uroš Lipušček, novinarja urednika TV Slovenija; včeraj, predzadnji dan novembra, so se v Izoli z izrednim občnim zborom Društva novinarjev Slovenije - predsednik DNS je Gregor Repovž - začeli letošnji Novinarski dnevi in se bodo zaključili jutri/ GORENJSKI GLAS • 26. STRAN KAŽIPOT / info@g-glas.si Petek, 30. novembra 2001 HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. v Kranju oz. po pošti - do l2> KATEGORIJE: A, B, C, D, E, H http: //www. bb-kranj .si VOZNIŠKI IZPIT PREDAVANJA IZ TEORIJE B&B KRANJ, tel. 202-55-22, 3. decembra, ob 9.00 in 18.00 uri B&B RADOVLJICA, tel. 530-0-530, 3. decembra ob 18.00 uri B&B JESENICE, tel. 583-64-00, 3. decembra ob 18.00 uri B&B ŠK. LOKA, tel. 515-70-00, 3. in 17. decembra ob 9.00 in ob 16.00 uri ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. Rozman, tel: 04/53-15-249 Šenčur: 251-18-87 Trst 4.12., Lidl 20.12. tovarna čokolade 30.11. Lenti 1.12. in 8.12, Palmanova in HOKO - kombi prevozi Hočevar Stanislav, s.p. Tel.: 04/5963-876 Tel.: 04/5957-757 Ugodni nakupi, Lenti vsak čet. in sob; Trst vsako sredo in petek; Celovec 1. torek v mesecu; Udine, Palmanova; V. Kladuša in ostali prevozi po dogovoru. 041/734-140 PREVOZI IN TURIZEM PEČELIN PAVEL, s.p. Tel.: 04/5106400 GSM: 041/646132 Smučanje v Franciji - paket: apartma + smučarska karta že od 39.400 SIT dalje. Boardervveek v Val Thorensu 15-22/12/01. Lenti - ob četrtkih in sobotah - prevoz 2.800 SIT METEOR, d.o.o. Stara c. 1, Cerklje Lenti 15.12., Italija- Palmanova (tovarna čokolade)- popoldan 20.12.. Tel.: 252-62-10, 041/660-658 AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL, s.p. Trst 29.11 in 4.12 Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60 AVTO ŠOLA. A, B, C, E, H NOVO! NOVO! NOVO! Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Kidričeva c. 6 in 041/ 541 501. KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA - predbožični nakupi v Miinchnu - 15.12.2001 - predbožični Dunaj - dvodnevni izlet 22.,23. 12.2001 INTEGRAL TR2IĆ, d.d. Predilniška 1, tel.: 5963 280 LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA Spodnji trg 14, 4220 Škofja Loka, Tel./Fax.: 04/51 20 850 GSM: 041/730 982 Danes, 30. 11. 2001, ob 19.30 uri Sofokles: KRALJ OJDIPUS (antična tragedija), režija: Matija Milčinski, za IZVEN, Matej Čujovič - Čufarjeva plaketa za najboljšo moško vlogo ZADNJIČ V LETU 2001 Jutri, v soboto, 1.12. 2001, ob 19.30 uri Sofokles: KRALJ OJDIPUS (antična tragedija), režija: Matija Milčinski, za IZVEN, Matej Čujovič - Čufarjeva plaketa za najboljšo moško vlogo II Prešernovo lsJs"dalSn| Prešernovo gledališče Kranj, Glavni trg 6, 4000 Kranj Janusz Glovvacki: ANTIGONA V NEW Y0RKU, tragikomedija ponedeljek, 3. december 2001, ob 19.30 uri - prost vstop - rezervacije obvezne ob obletnici Prešernovega rojstva Mestna obina Kranj in Prešernovo gledališče podarjata predstavo sobota, 8. december 2001, ob 19.30 uri, za IZVEN in KOTNO -ODPADE! L. Hubner: MARJETKA, STR. 89 (ledališče Ptuj) petek, 30. november 2001, ob 19.30 uri, za abonma PETEK 1, IZVEN in KONTO sreda, 5. december 2001, ob 19.30 uri, za IZVEN in KONTO Vid Pečjak, A. Rozman - Roza: DREJČEK IN TRIJE MARSOVČKI sobota, 8. december 2001, ob 17.00 uri, za IZVEN in KONTO RESKI, D.O.O., C. svobode 32, Bled, tel.: 04/574 25 57 Opravljamo računovodske storitve za obrtnike in podjetja. TISKARNA POŽGAJ, PRODAJALNA TISKO Požgaj Edmund, s.p. Kokrški breg 2, 4000 Kranj tel.: 236 16 32 236 16 30 Velike egiptovske SANJSKE BUKVE z leta 1231, po najbolj zanesljivih virih staroegiptovskih duhovnikov in azijskih magijcev. Z njo si boste lahko prerokovali tudi sami! 2.916 SIT + poštnina. Pokličite na tel.: 04 236 1630 in poslali vam jo bomo po pošti. FRIZERSKI SALON Ljubljanska 34/b Kranj - Orehek UGODNE CENE FRIZERSKIH STORITEV! Tel.: 2332 - 008, Mija: 041/532 - 292, Maja: 031/389 - 189 Turistično informativni center Bled - TIC pri TD Bled je odprt vsak dan od 9. do 17. ure ter ob nedeljah in prazniki od 12. do 16. ure. PRIREDITVE: MIKLAVŽEV SEJEM DOMAČE IN UMETNOSTNE OBRTI, Preddverje Festivalne dvorane od danes, 30. 11., do 2. 12. od 12. do 20. ure, jutri, sobota, 1. decembra, Ročk bar ob 21. uri, MEF & NOB - kantavtor za staro in mlado, nedelja, 2. de-cembera, Festivalna dvorana ob 16. uri, Obisk Miklavža z otroškim programom, Hotel Astoria ob 17. uri, Družabno srečanje za starejše občane ob glasbi in plesu. GLASOV KAŽIPOT Knjiga Rafaela Terpina Žiri - V Galeriji Svoboda (zadružni dom) se bo danes, v petek, ob 19. uri začela predstavitev knjige akademskega slikarja Rafaela Terpina Stara Idrija v linorezu. Slovesnost ob Prešernovem rojstvu Vrba - Gornjesavski muzej Jesenice vabi na tradicionalno slovesnost ob obletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna, ki bo v njegovi rojstni hiši v Vrbi v ponedeljek, 3. decembra, ob 17. uri. Slavnostni govornik bo dr. Jože Pogačnik, profesor na mariborski univerzi. V kulturnem programu bosta nastopila dramski igralec Tine Oman z recitalom Prešernovih pesmi in kitarist Jernej Smolej. Miklavžev semenj Kranj - Turistično društvo Kranj obvešča, da bo tradicionalni Miklavžev semenj jutri, v soboto, 1. decembra, od 8. do 13. ure na Glavnem trgu pri vodnjaku. Na voljo bo mnogo izdelkov, primernih za darila ob prazniku Miklavža. Lahko se boste tudi posladkali in okrepčali z raznimi dobrotami iz domačih peči. Šotna barja v TNP Bohinjska Bistrica - Znanstvenoraziskovalna služba Triglavskega narodnega parka organizira v sodelovnju z Občino Bohinj in Društvom Jarina Bohinj predstavitev projekta Šotna barja v Triglavskem narodnem parku. Najprej bodo ob diapozitivih prikazali območje Triglavskega narodnega parka, sledila bo predstavitev omenjenega projekta, nato pa še kulturni program. Prirditev se bo danes, v petek, ob 16.30 uri začela v avli OŠ dr. Janez Mencinger v Bohinjski Bistrici. deljka, od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure, v soboto pa od 9. do 12. ure. Prireditve Podpis listine o sodelovanju Kranj - Danes, 30. novembra 2001, ob 17. uri bo v Sindikalnem izobraževalnem centru Radovljica svečani podpis listine o medsebojnem sodelovanju, ki ga pripravlja Koordinacijski odbor Veteranskih organizacij Gorenjske - ZB NOB in ZVVS iz Kranja. Listino bodo podpisali predsedniki veteranskih organizacij, ki so se štiri mesece prizadevali za dogovor o sodelovanju pri uresničevanju skupnih nalog. Umetniški večer upokojencev Jesenice - Društvo upokojencev Ja-vornik - Koroška Bela in Fotografsko društvo Jesenice vabita na večer fotografije, pesmi in umetniške besede, ki bo v ponedeljek, 3. decembra 2001, ob 18. uri v domu upokojencev na Slovenskem Javorniku. Avtor fotografske razstave je Ivan Dolenc, v progra- mu, ki ga posvečajo obletnici rojstva dr. Franceta Prešerna, pa bodo nastopili moški pevski zbor Vintgar, citrar iz Zabreznice in recitatorji domačega društva upokojencev. Veseli dan kulture Jesenice - V okviru Veselega dne ku-lure se bodo v ponedeljek, 3. decembra, zvrstile naslednje prireditve: Glasbena šola Jesenice bo med 17. in 19. uro predstavila glasbeni, baletni in likovni program v prostorih Kina Jesenice; v prostorih Turističnega društva na Jesenicah bo med 8. in 18. uro dan odprtih vrat ter recital Prešernovih pesmi; Gledališče Toneta Čufarja bo imelo dan odprtih vrat ter ogled prostorov, ki so obiskovalcem sicer skriti. Umetniška večera Bukovica, škofja Loka - V okviru Ciklusa umetniških večerov, ki sta ga omogočila KD ROV Železniki in JSKD - izpostava Škofja Loka, bo prireditev v Kulturnem domu Bukovica jutri, v soboto, ob 19. uri, v Martinovi hiši v Škof ji Loki pa v soboto, 8. decembra, ob 12. uri. Slike bodo razstavljale Lea Jazbec, Nataša Benedik in Klavdija Žitnik, stripe Matjaž Bertoncelj in Marko Kociper, na kitaro bo igral Tomaž Jelene, na klaviature pa Gašper Ka-čar. Večera bosta povezovala Marko Črtalič in Barbara Drnovšek. Strune, milo se glasite Šmartno v Tuhinju - Jutri, v soboto, se bo ob 19. uri v Kulturnem domu Šmartno v Tuhinju začela prireditev v počastitev obletnice rojstva dr. Franceta Prešerna. Naslov prireditve z medobčinsko revijo in srečanjem citrarjev je Strune, milo se glasite. Svečanost ob rojstvu Franceta Balantiča Kamnik - Danes, v petek, se bo ob 17. uri v Novem trgu v Kamniku začela spominska svečanost ob 80-letnici kamniškega rojaka, pesnika Franceta Balantiča. Besede o pesniku, sošolcu in prijatelju bosta podala pisatelj Alojz Rebula in prof. Marijan Tršar, v glasbenem delu bosta nastopila Mešani pevski zbor Cantemus in Lado Jakša, pesmi pa bodo recitirali Katja Dolinar, Andraž Lenarčič in Tone Ftičar. Prireditev bo pri pesnikovem spomeniku. Razvoj podeželja Potoki, Koroška Bela - V torek, 4. decembra, bo ob 16. uri Pri Jurcu na Potokih za vse krajane naselja Potoki delavnica Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi - CRPOV. Za krajane krajevne skupnosti Javornik - Koroška Bela bo delavnica isti dan ob 18. uri v Kulturnem hramu na Koroški Beli. Miklavževanje na Kokrici Kokrica pri Kranju - Turistično društvo Kokrica v sodelovanju s KS Kokrica in sponzorji prireja že tradicionalno Miklavževanje, ki bo jutri, v soboto, 1. decembra, ob 15. uri v Kulturnem domu na Kokrici. Ob prijetni igrici boste skupaj pričakali Miklavža, ki bo predšolske otroke tudi obdaroval. Podelitev priznanj v Preddvoru Preddvor - Turistično društvo Preddvor vabi na prireditev, ki bo v nedeljo, 2. decembra, ob 16. uri v Domu krajanov Preddvor. Podelili bodo priznanja za najlepše urejene hiše, vrtove in javne objekte in vas razveselili s kulturno-zabavnim programom. Slovensko božično presenečenje Kranj - V počastitev praznika Mestne občine Kranj Andre Blumauer tudi letos pripravlja prireditev Slovensko božično presenečenje. Danes, v petek, 30. novembra, bo od 11.15 do 11.45 ure po 13 kilometrov dolgi poti po kranjski občini potovalo 7. blagoslovljeno božično drevo Slovenije. Božično drevo bo s častnim spremstvom potovalo iz Zgornje Besnice, skozi Stražišče, po Ljubljanski, Koroški in Bleivveisovi cesti, po Cesti Staneta Žagarja do Likozarjeve ceste in preko ko-krškega mostu na Glavni trg. Od 12. do 16. ure bo na Glavnem trgu potekla postavitev in krasitev božičnega drevesa, ob 17. uri se bo začelo svečano prižiganje luči, sledil bo blagoslov župnika in prelata Staneta Zidarja, v programu pa bodo nastopili: pevec - solist Dejan Marinčič, ansambel Mladi upi ter voditelj Andre Blumauer z orglicami, ki obljublja tudi glasbeno presenečenje. Dan odprtih vrat Radovljica - V ponedeljek, 3. decembra, bo v Linhartovi dvorani dan odprtih vrat. Ob 18. uri bo gostovalo Lutkovno gledališče iz Maribora s predstavo Turjaška Rozamunda za vse rodove gledalcev. Ogled dramatizirane Prešernove romance je brezplačen! Brezplačne vstopnice lahko dvignete danes, v petek, pri blagajni dvorane. Andrejev sejem Železniki - Turistično društvo Železniki prireja jutri, v soboto, 1. decembra, na Plac pred cerkvijo Sv. Antona Andrejev sejem z bogato ponudbo na stojnicah za Miklavževe nakupe. Sejem bo odprt od 9. do 16. ure. Prireditev bo obiskal tudi Miklavž, ki bo najmlajše obiskovalce obdaroval. V turistični poslovalnici bo predpraznična prodajna razstava izdelkov domače obrti, primernih za poslovna in praznična darila. Odprta bo od jutri, sobote, do božiča - vsak dan, razen pone- Grmada - Mala gora Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj prireja v četrtek, 29. novembra, lep in zanimiv izlet po zahodnem Dolenjskem od Grmade do Male gore nad Ribnico. Avtobus bo izpred hotela Creina odpeljal ob 7. uri. Hoje bo za okrog 5 ur. Vodnika planincem priporočata uporabo pohodnih palic, opremo, primerno vremenu in razmeram (v primeru snega male dereze) ter hrano in pijačo v nahrbtniku. Prijave z vplačili sprejemajo v tajništvi DU Kranj, Tomšičeva 4, tel.: 236-18-70. V manj znano Istro Žabnica - Bitnje - Pri Pohodni sekciji Društva upokojencev Žabnica - Bitnje so se odločili, da bodo letos pripravili še en zanimiv izlet in sicer v manj poznane kraje slovenske Istre. Izlet bo v sredo, 12. decembra, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred hotela Creina s postankom na vseh postajališčih od Stražišča do Virmaš. Hoje bo za približno 4 ure. Malico vzemite s seboj, kajti kosilo na kmečkem turizmu (jota) Mahnič v Dragonji bo šele sredi popoldneva. Prijave sprejema Meta Pečnik, tel.: 321-22-88 do zasedbe mest v avtobusu. Ker pa je interes za zaključni planinski izlet v slovensko Istro zelo velik, so se v društvu odločili še za dodatni izlet, in sicer v sredo, 19. decembra, z odhodom ob 8. uri z Virmaš s postanki na vseh postajališčih skozi Bitnja in Stražišče do Globusa v Kranju. Prijavite se čimprej. Prijave z vplačili za ta izlet sprejema gospod Jože Trilar, Kranj, Pot v Bitnje 12, tel.: 231 19 76. Podsreda - Sveta gora Žirovnica - Pohodno-planinska sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na planinski pohod Podsreda - Sveta gora na Kozjanskem. Pohod bo v torek, 4. decembra, odhod avtobusa bo ob 6. uri z vseh avtobusnih postaj od Brega do Begunj. Nezahtevne hoje bo do 4 ure. Potrebna je planinska oprema in palice. Prijave sprejema Ivanka Sodja, tel.: 580 18 61. V Medžugorje Medvode - Zavod Harmonija iz Medvod, ki je poleti pripravil indijanski tabor v Suši, organizira tridnevni izlet v Medžugorje v času od 7. do 9. decembra. Romanje bosta vodila dr. Radko Šimetin iz Zagreba in Irena Lov-še iz Medvod. Prijave sprejema Irena po tel.: 031/876-958. Letovanje v Istri Kranj - Za upokojence in njihove svojce Rozman Bus organizira izredno počitnikovanje v Zdravilišču Istarske terme, v severozahodnem delu Istrskega polotoka. Zdravilišče priporočajo predvsem revmatikom, ljudem z bolečinami v hrbtenici, s problemi z dihali ali kožnimi obolenji. Letovanje bo potekalo od 16. do 26. decembra. V izredno nizko ceno je vključenih 10 polnih penzionov, zdravniški pregled, kopanje in božična večerja. Prijave sprejemajo po tel.: 041/626-154, 031 /460-297 ter 04/204-55-23. Obvestila izlet v Milje, Izolo in v Vaganel. Od 14. do 21. decembra bo v Graščini v Dupljah na ogled razstava izdelkov njihovih članov in sicer vsako popoldne od 16. do 19. ure. Predavanja 0 srcu in ožilju Voglje - Društvo upokojencev Šenčur in odbor Rdečega križa Voglje organizirata danes, v petek, 30. novembra, ob 18. uri v Domu vaščanov Voglje predavanje o srcu in ožilju ter okrevanju po srčnem infarktu z barvnimi diapozitivi. Predaval bo dr. Metod Prašni-kar, ki bo tudi odgovarjal na vaša vprašanja. Prehladna obolenja Ribno pri Bledu - Gorenjska podružnica Slovenskega farmacevtskega društva organizira v ponedeljek, 3. decembra, ob 20. uri v Hotelu Ribno strokovno predavanje z naslovoma Prehladna obolenja in njihovo zdravljenje, predavatelj Peter Kecelj, dr. med., in Krkina zdravila za zdravljenje prehladnih obolenj: Daleron eold 3 in Septolete plus, predavatelj Gregor Pleterski, mag. farm. Dobrodelni koncert Jesenice - Gledališče Toneta Čufarja vabi na dobrodelni koncert za iotroke, ki bo jutri, v soboto, ob 19.30 uri. Osrednji gost bo ekipa iz TV Dober dan. Angelski zvoki Kranj - Pevka Shirlie Roden iz Anglije in flavtistka Alenka Zupan iz Kopra sta doslej v štirih letih po vsej Sloveniji nastopili na več kot tridesetih koncertih in povsod navdušili. Tokrat začenjata svojo turnejo v cerkvi na Primskovem in sicer danes, v petek, 30. novembra, ob 19. uri (po maši). Poleg koncerta v Kranju bosta na gorenjskem koncu nastopili še v petek, 14. decembra, in sicer 19.30 uri v kapeli na Viru pri Domžalah, kjer bosta s svojim nastopom pomagali zbirati prispevke za gradnjo cerkve na Viru. Ob kranjskem prazniku Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na koncert, ki bo v počastitev Prešernovega rojstva in občinskega praznika mesta Kranja v avli Zavarovalnice Triglav danes, v petek, 30. novembra, ob 18. uri. Nastopila bosta zbora Društva upokojencev Kranj, ženski pevski zbor Lipa in moški pevski zbor Peter Lipar. Vstop je prost! Prednost dojenja za očete Škofja Loka - Mednarodna zveza za dojenje La Leche League vabi na srečanje v torek, 4. decembra, ob 16.30 uri v prostorih Zdravstvenega doma Škofja Loka. Tema srečanja: Prednost dojenja za očete. Vabljene bodoče, doječe in druge matere ter očetje, dobrodošli tudi dojenčki in malčki. Informacije o srečanjih in brezplačno svetovanje pri vprašanjih v zvezi z dojenjem po tel.: 510 8001 (Irena). Meritve tlaka, holesterola in sladkorja Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica in Rdeči križ Žirovnica obveščata, da bodo meritve krvnega tlaka, holesterola in sladkorja decembra potekale: v ponedeljek, 3. decembra, od 8. do 10. ure v prostorih Pizzerije Ledina - Smokuč za vasi Breznica, Vrba, Smokuč, Doslovce in Rodine; v ponedeljek, 17. decembra, od 8. do 10. ure v Čopovi rojstni hiši v Žirovnici za vasi: Breg, Moste, Žirovnica, Selo in Zabreznica. Če je mogoče, ne zajtr-kujte. Obvestila DU Naklo Naklo - Društvo upokojencev Naklo obvešča, da bodo danes, v petek, 30. novembra, od 9. do 13. ure v Domu upokojencev v Naklem sprejemali izdelke za razstavo v Dupljah. 5. decembra bodo od 9. do 11. in od 15. do 17. ure v Domu upokojencev v Naklem vpisovali prijavljence za novoletno srečanje, ki bo 18. in 19. decembra pri Slavici v Podbrezjah. Člani iz Podbrezij in Dupelj naj se prijavijo pri svojih poverjenicah. 13. decembra bo Strip Andreja Štularja Kranj - V Gradu Khislstein bodo v ponedeljek, 3. decembra, ob 21. uri odprli razstavo stripa o Prešernu z naslovom France avtorja Andreja Štularja. Razstavlja Izidor Jalovec Kranj - V prostorih zavarovalnice Triglav na Bleivveisovi cesti 20 bodo v torek, 4. decembra, ob 18. uri odprli razstavo slikarja in grafika Izidorja Jalovca. Slikarji v KS Primskovo Kranj - Primskovo - Danes, v petek, bodo ob 18. uri v mali dvorani v I. nadstropju Doma krajanov Primskovo odprli razstavo risb in grafik slikarjev v Krajevni skupnosti Primskovo. Razstavljena dela slikarjev: Katarine Baj-želj, Rajka Bogataja, Franca Feldina, Leona Kerna, Alenke Kham - Pičman, Nataše Pičman, Zmaga Puharja, Nejča Slaparja, Marka in Vinka Tuška bo podal umetnostni zgodovinar dr. Cene Avguštin. Prireditev bo popestrena s krajšim kulturnim programom. Razstavo si lahko ogledate do 10. decembra- Predstave Od boga poslan Dovje - V Kulturnem domu Dovje se bo v nedeljo, 2. decembra, ob 18. ur1 začela predstava - avtorska monodrama Matjaža Jaušnika Od boga poslan-Vstopnice bodo v predprodaji jutri, v soboto, 24. novembra, in v soboto, decembra, ob 18. uri na blagajni Kina Dovje. Kupite jih lahko tudi na TD Kranjska Gora. Traffic - preprodajalci Dovje - Občina Kranjska Gora in LA^ Občine Kranjska Gora vabita na ogled filma Traffic - preprodajalci, ki bo jutri, v soboto, 1. decembra, ob 19. uri Kulturnem domu na Dovjem. Ogled filma je brezplačen. Organiziran bo tud avtobusni prevoz. Avtobus bo oo 18.25 uri štartal z avtobusne postaje v Ratečah ter bo nato ustavil na avtobusnih postajah v Podkorenu, Kranjs* Gori, Logu, Gozd Martuljku (tudi Pn Gostilni Jožica). Po ogledu filma DJ seveda avtobus vozil tudi v obratn Nadaljevanje na strani 2S Prešernova Gorenjska Kranj - Nekatere izmed prireditev, ki bodo po Gorenjskem potekale v okviru počastitve obletnice rojstva Franceta Prešerna. Večer Nika Koširja Radovljica - Glasbena šola Radovljica skupaj z Linhartovo dvorano danes, v petek, ob 20. uri v dvorani GŠ pripravlja spominski večer na Franceta Prešerna in prevajalca, pisatelja in esejista Nika Koširja z naslovom Vendar Peti on ne jenja. Nastopili bodo Člani Linhartovega odra in pianist Aci Bertoncelj. • I.K. Slovesnost v Vrbi Vrba - Gornjesavski muzej Jesenice bo osrednjo slovcstnost ob obletnici rojstva Franceta Prešerna pripravilo v njegovi rojstni hiši v Vrbi. V ponedeljek, 3. decembra, ob 17. uri bo o pesniku spregovoril dr. Jože Pogačnik, profesor na mariborski univerzi, v kulturnem programu pa bosta nastopila dramski igralec Tine Oman z recitalom Prešernovih pesmi in kitarist Jernej Smolej. • I.K. Ta veseli dan kulture Ljubljana - Ministrstvo za kulturo je tudi letos povabilo zavode s področja kulture, da 3. decembra, na obletnico rojstva dr. Franceta Prešerna, odprejo vrata svojih ustanov in omogočijo obiskovalkam in obiskovalcem prost vstop. Odzvalo seje več kot 90 nacionalnih in lokalnih zavodov ter nevladnih organizacij od gledališč, muzejev, knjižnic do opere in baleta, območnih izpostav javnega sklada za kulturne dejavnosti, kulturnih centrov... Vstop na vse GLASOVI IZLETI - vselej pestri in nepozabni Portorož, Terme 3000, v Žive jaslice V soboto, 22. decembra, bo Integral Tržič pripravil zadnji letošnji nakupovalni izlet v popularni italijanski center Alpe Adria v Cas-saciu severno od Vidma/Udine, ki obsega preko 40 velikih trgovin z najrazličnejšimi izdelki (obutev, tekstil, špecerija, gospodinjski pripomočki, zabavna elektronika, športni artikli....) in ga kupci iz vse Slovenije zelo pogosto obiskujejo. V neposredni bližini je tudi velik market LIDL Cena izleta je 3.800 SIT na osebo, avtobus bo peljal po relaciji Kranj - Drulovka -Mavčiče - Zbilje - Medvode -Škofja Loka - Kranj - Radovljica -Lesce - Žirovnica - Jesenice -Mojstrana - Kranjska Gora ter na Povratku v obratni smeri). Naročnicam in naročnikom Gorenjskega glasa (in družinskim članom!) Je Zagotovljena eno tretjino nižja pena, samo 2.600 SIT. Pri izvedbi izleta bo sodelovala Pekarna Ma-gušar iz Lesc. Nov predlog: Portorož, moj Portorož Ker je slovenska obala prelepa tudi pozimi, Vas v TOREK, 12. decembra, avtobusni prevoznik Rozman bus vabi na priijeten izlet v Portorož. Vmesna postanka bosta v vinski kleti VinaKoper ter v industrijski prodajalni Delama-ris Izola. Dovolj časa bo za sprostitev v bazenu z ogrevano morsko vodo, zaključek bo z zabavnim večerom, plesom in - kajpak - večerjo. Izletniška relacija Radovljica (Lancovo - Isospan - AP) - Kranj - Škotja Loka - Medvode, * cena izleta je 6.600 SIT na osebo, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa zgolj 5.300 SIT. Božič v TERMAH 3000 Zadnji novembrski danje danes in zgolj še dvanajstina prvega leta tretjega tisočletja je ostala. Tik Pred božično novoletnimi prazniki prisrčno vabljeni v soboto, 22. decembra, v TERME 3000 v Moravcih. Z Janezom Ambrozijem ZIDANKOM boste lahko Prijetno potovali na relaciji Zgornje Gorje - Bled - Lesce - Radovljica - Kranj - Škotja Loka - Vodice - Mengeš, krajši postanek bo v Hočah v Tukano ZOO centru, ki slovi po vrhunski ponudbi vsega za hišne ljubljenčke. V Moravcih bo dovolj časa za sprostitev v bazenih s termalno vodo, zatem bo VcČerja ('prazen žakelj ne stoji Pokonci') in polni nove energije boste par dni kasneje lažje pričakali božični večer. Medijski sopo-^ovitelji izleta so Radio TOP, Radio Belvi, Radio Murski val in Pomurski pokrajinski časopis vestnik. Cena izleta je zgolj 6.700 SIT, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa (vključno z družinskimi člani in ožjimi sorodni, ki jim GLASOV IZLET prireditve, razstave, oglede hiš bo prost, za nekatere ustanove pa je potrebno dvigniti brezplačne vstopnice. Na Gorenjskem so se akciji pridružili: Arboretum Volčji Potok, Frančiškanska knjižnica Kamnik, Gorenjski muzej Kranj, Gornjesavski muzej Jesenice, Linhartova dvorana Radovljica, Loški muzej Škofja Loka, Občina Jesenice, Osrednja knjižnica Kranj, Prešernovo gledališče Kranj, Trži-ški muzej in ZVNKD OE Kranj. Dan odprtih vrat bo potekal pod sloganom december -ta veseli dan kulture. Program prireditev pa je objavljen tudi na internetu www.gov.si/mk. • I.K. Rekel je, da vidi v dno človeške duše Kranj - V ponedeljek, 3. decembra, ob 20. uri, bo v prostorih Lu-tovnega gledališča Kranj v gradu Kiselstcin odprtje razstave stripa o Prešernu, avtorja Andreja Štularja. V stripu s preprostim naslovom France avtor na dvanajstih stripovskih tablah prikazuje pesnika v vseh življenjskih obdobjih od Vrbe, preko Dunaja, Ljubljane do zadnjega mesta njegovega življenja Kranja. "Prešeren ima sodobne življenjske probleme, neuslišana ljubezen se meša z domovinskimi čustvi in problemom brezposelnosti. Očitki vesti ter vprašanje o veri in Bogu ga pre- lahko namenite kot božično darilo) samo 5.400 SIT. Žive jaslice v Mali Ligojni Od vključno božiča do Treh kraljev bo KUD Ligojna v Mali Ligojni pri Vrhniki že šestič uprizorilo svetopisemsko zgodbo o Jezusovem rojstvu z živimi jaslicami. Konec decembra in prvi teden v novem letu bo skupno pet uprizoritev in ogled živih jaslic vključujemo v program GLASOVEGA -IZLETA. Izlet bo v SREDO, 26. decembra, predstava bo ob sedmih zvečer, zato bo na praznično sredo izlet dejansko le popoldansko večerni. Avtobus bo peljal na relaciji Kranjska Gora - Mojstrana -Jesenice - Žirovnica - Lesce - Radovljica - Kranj - Škofja Loka -Medvode, cena izleta je zgolj 2.500 SIT; za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa, vključno z družinskimi člani, le 1.600 SIT. Če bo za ogled živih jaslic v Mali Ligojni več interesentov, bomo dodali še en termin, predvidoma nedeljo, 6. januarja. Prijave: 24 ur dnevno! Za vse informacije o GLASOVIH IZLETIH in za PRIJAVE so Vam neprekinjeno, 24 ur dnevno, na razpolago štiri telefonske številke: 04/201-42-47, 04/201-42-48, 04/201-42-49 ali 04/201-42-00. Vsak delavnik, od ponedeljka do petka, se lahko prijavite neposredno Jani, Sandri ali Ireni v malooglasni službi Gorenjskega glasa, lahko tudi osebno na Zoisovi 1 v Kranju (poslovna stavba ob trgovinah Spar, Hervis). Prijave kajpak sprejemamo tudi po elektronski pošti (e-naslov najdete v okvirčku na spodnjem delu 3. strani časopisa). Ob prijavi vsekakor sporočite, na kateri avtobusni postaji (oz. postajališču) želite počakati organizatorjev avtobus. Že ob prijavi je možno tudi izbrati sedež v avtobusu - vendar rezervacija velja SAMO z vplačilom celotne cene izleta. Podrobnosti in splošni pogoji organizatorjev turističnih potovanj, ki Vam jih prcdstavljjamo v rubriki GLASOVI IZLETI, so sestavni del vseh naštetih programov. Izletniških programov v rubriki GLASOV IZLET ni možno enačiti s ponudbami v rubriki DOBER IZLET. PIVOVARNA UNION pivovama Union, d.d.. Pivovarniška 2, Ljubljana ~*~f •• , /• / cJCipri/ritcf/c! Kranj ganjajo bolj kot druga," razmišlja Štular. Strip je del večmedijskega projekta posvečenega Prešernu, že leta 1986 je nastal dvostranski strip "Zadnji boj", ki govori o Prešernovi smrti, lani ob dvestoti obletnici je nastal strip "France", film "Dr. Fig" pa bo končan do konca leta in premierno prikazan feburarja 2002 v Kinoteki v Ljubljani. Sledila bo lutkovna predstava za odrasle "Soba" v izvedbi skupine Nebo in Lutkovnega gledališča Kranj. • I.K. Veseli dan v Linhartovi dvorani Radovljica - Linhartova dvorana bo 3. decembra, na Ta veseli dan kulture, pripravila dan odprtih vrat. od 8. do 12. ure bodo potekale delavnice za male šolarje in prvošolce o nastanku lutkovne oziroma igrane predstave z naslovoma Kako nastane Sneguljčica in Iščem Janka in Metko. Vodili jih bosta mentorici Marina Bačar in Alenka Bole Vrabec. Ob 15. uri bo Jože Rotar ml. za OŠ Antona Janše in Dom Matevža Langusa vodil delavnico Kako vrtimo film, ob 16. uri pa bo odprtje prodanje-ga Prazničnega bazarja z izdelki varovancev Doma Matevža Langusa Radovljica in Varstveno delovnega centra Škrat Jesenice, učencev OŠ Antona Janše, OS Poldeta Stražišarja Jesenice in ŠENT-a Radovljica. Ob 17. uri bodo odprli razstavo Vena Dolenca, ob 18. uri pa bo Lutkovno gledališče Maribor uprizorilo predstavo Turjaška Rozamunda. S kulturo tudi v kranjski knjižnici Kranj - V okviru akcije Ta veseli dan kulture bodo v ponedeljek, 3. decembra, v Osrednji knjižnici Kranj več skupin mladih organizirali voden ogled knjižničnih oddelkov, obiskovalcem bodo podarjali odpisane knjige, novim članom za eno leto ne bodo zaračunali članarine, zamudnikom bodo odpisali tekočo zamudnino, v pritličju Študijskega oddelka bo na ogled razstava 100 let Nobelove nagrade, v Pionirskem oddelku pa razstava del mladinske pisateljice Ele Peroci. • I.K. Digitalni tisk « Media Art Studio,. Telefonske ankete o Gorenjskem glasu Nagrade za Božo, Dragico, Luka, Mateja in Matejo Sodelavke in sodelavci Gorenjskega glasa že nekaj let občasno izvajajo telefonske ali terenske ankete o medijih, zlasti tiskanih. S kratkimi anketami skušamo zbrati tudi mnenja o Gorenjskem glasu in o rednih ali občasnih prilogah edinega gorenjskega pokrajinskega časopisa. Ankete izvajamo tudi v letu 2001. Enako kot prejšnja leta tudi letos praviloma dvakrat mesečno z žrebom med VSE udeleženke in udeležence dosedanjih Glasovih telefonskih anket podelimo po nekaj ekskluzivnih nagrad: udeležbo na poljubno izbranem GLASOVEM IZLETU najboljših gorenjskih organizatorjev turističnih potovanj, s katerimi kot glavni medijski pokrovitelj sodeluje Gorenjski glas. Izlet si, izmed objavljenih, izbere nagrajenka oz. nagrajenec sam, z eno samo omejitvijo: čas za koriščenje izbrane nagrade je kadarkoli do 31. januarja 2003. leta. Da, še več kot celo leto časa je za koriščenje te nagrade! Za sodelovanje v anketah o Gorenjskem glasu je bil žreb včeraj, 29. novembra, naklonjen naslednjim petim anketirankam oz. anketirancem, s katerimi smo se pogovarjali o prazniku občine Medvode in Gorenjskem glasu. Tokratni izžrebanci so: BOŽA SESEK, Seškova 20; DRAGICA GLIŠIČ, Škofjeloška 19; LUKA ROBIDA, Škofjeloška 29; MATEJ ROZ- MAN, Moše 26 in MATEJA BER-GANT, Sp. Senica 17/c. Vsem petim čestitamo! Dodatnega obvestila o tem žrebanju ne pošiljamo. Zato vabimo vseh pet, da najkasneje do vključno torka, 4. decembra 2001, (ko naslednjič-izide Gorenjski glas!), do 14. ure pokličete tajništvo Gorenjskega glasa, telefon 04/ 20-14-200, če želite svojo nagrado. Zatem nemudoma pošljemo darilno pismo s pojasnili glede koriščenja nagrade ter ostalih formalnosti. Gorenjkam in Gorenjcem, ki smo Vas kdajkoli doslej že povabili k sodelovanju v Glasovih telefonskih anketah oziroma Vas še kdaj bomo angažirali, se za sodelovanje v anketah, za mnenja, ocene, pripombe ter predloge najlepše zahvaljujemo. Kajti tudi letos delamo podobne ankete o naših sedemnajstih (!) edicijah in izmed vseh, ki so kadarkoli doslej sodelovali v Glasovih telefonskih anketah, tudi žrebamo takšne imenitne nagrade, ki imajo 'rok trajnosti' do konca januarja 2003. leta. Internet RodioTriojov ® Prvi 9lo/ CorcnJ/k*^ Prvi gla/*k Gor*nJ/k*<1 Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta čufarja 4,4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, da lepo sem se imel in večni mir mi zaželite. OSMRTNICA V 46. letu starosti je odšel od nas dragi mož, oče, sin, brat, svak in stric FERDINAND VIDIC ml. Od njega se bomo poslovili jutri, v soboto, 1. decembra 2001, ob 13. uri na pokopališču v Kranju. Žara pokojnika bo v soboto od 8. ure dalje v tamkajšnji mrliški vežici. V tihem žalovanju VSI NJEGOVI Hofer dc*****-- ATS ATS Stekleničke z likerjem 200 g (319 S IT) 19,90 Različne čokoladice 400 g (479 S IT) 29,90 Figurice iz banane oblite s čokolado, 120 g (207 S IT) 12,90 Merci 200 g (399 S IT) 24,90 Bomboni iz želeja obliti s čokolado ali s sladkorjem, 165 g (159 S IT) 9,90 Toffifee 250 g (447 S IT) 27,90 Fino čajno pecivo 250 g (639 S IT) 39,90 Hair Culture lak za lase, 300 ml (319 S IT) 19,90 VVindringe pecivo 100 g (207 S IT) 12,90 Leona Deo deodorant v spreju, 150 ml (319 S IT) 19,90 Čokoladni sodčki polnjene z likerjem, 125 g (207 S IT) 12,90 Prince Deo deodorant v spreju, 150 ml (319 S IT) 19,90 Različne figurice 100 g (207 S IT) 12,90 Caribic Deo Roll on deodorant, 50 ml (239 S IT) 14,90 Božična malha 250 g (319 S IT) 19,90 Man Eau de Toilette / After Shave 100 ml (719 S IT) 44,90 Belgijski morski sadeži iz čokolade, 500 g (799 S IT) 49,90 Clivia tekoče milo s kremo, 500 g (319 S IT) 19,90 Trumpf Gute Geister z orehi, 400 g (1119 S IT) 69,90 Bellmira zeliščna kopel, 500 ml (287 S IT) 17,90 Nugatov sladki prigrizek 125 g (239 S IT) 14,90 Olana kopel s kremo, 1 I (479 S IT) 29,90 Marcipanov sladki prigrizek 125 g (239 S IT) 14,90 Olana dva v enem milo za prho s kremo, 300 ml (287 S IT) 17,90 Žlahtne češnje 225 g (399 S IT) 24,90 Adriana tekoče milo za prho, 350 ml (287 S IT) 17,90 Za z/se, fe rabi poceni kupujejo Cene so v ATS bruto in vključujejo vse davke. Upoštevajte, da so navedeni izdelki v zalogi le do odprodaje zalog. Cene v S IT so informativne In odvisne od valutnih razmerij. Klagenfurt Celovec Villach Beljak Volkermarkt Velikovec Trgovine so odprte tudi ob sobotah od 8. do 17. ure Nadaljevanje s strani 26. Od boga poslan Dovje - V Kulturnem domu Dovje se bo v nedeljo, 2. decembra, ob 18. uri začela predstava - avtorska monodrama Matjaža Jaušnika Od boga poslan. Vstopnice bodo v predprodaji jutri, v soboto, 24. novembra, in v soboto, 1. decembra, ob 18. uri na blagajni Kina Dovje. Kupite jih lahko tudi na TD Kranjska Gora. Traffic - preprodajalci Dovje - Občina Kranjska Gora in LAS Občine Kranjska Gora vabita na ogled tilma Traffic - preprodajalci, ki bo jutri, v soboto, 1. decembra, ob 19. uri v Kulturnem domu na Dovjem. Ogled filma je brezplačen. Organiziran bo tudi avtobusni prevoz. Avtobus bo ob 18.25 uri štartal z avtobusne postaje v Ratečah ter bo nato ustavil na avtobusnih postajah v Podkorenu, Kranjski Gori, Logu, Gozd Martuljku (tudi pri Gostilni Jožica). Po ogledu filma bo seveda avtobus vozil tudi v obratni Gosposka kmetija Slovenski Javornik - Amaterska gledališka skupina Narcisa iz Planine pod Golico vabi jutri, v soboto, 1. decembra, ob 19.30 uri na ogled komedije Štefana Jerka Gosposka kmetija, ki bo v kulturnem domu Julke in Albina Pibernika na Slovenskem Javorniku. Voglje - Gledališka sekcija Kulturnega društva Šenčur bo jutri, v soboto, ob 19. uri v dvorani v Vogljah uprizorila veseloigro Gosposka kmetija. Kralj Ojdipus Škofja Loka - Člani Loškega odra vabijo danes, v petek, 30. novembra, ob 19.30 uri na ogled antične tragedije Sofokla Kralj Ojdipus, ki jo je režiral Matija Milčinski, Matej Čujovič pa je prav za vlogo v tej igri prejel Čufarjevo plaketo za najboljšo moško vlogo. Predstava je za IZVEN. Igro bodo zadnjič v tem letu ponovili jutri, v soboto, 1. decembra, prav tako ob 19.30 uri. Tudi ta predstava bo za IZVEN. Miklavž prihaja Tržič - V dvorani Kina Tržič bodo v nedeljo, 2. decembra, ob 10., 14. in 15. uri predstave - spevoigre KUDa Lom Miklavž prihaja. Vstopnice dobite uro pred predstavami v dvoravi Kina Tržič. Tistega lepega dne Jesenice - V Gledališču Toneta Čufarja si lahko danes, v petek, ob 19.30 uri ogledate gledališko uprizoritev Kosmačeve novele Tistega lepega dne - ene najlepših in najbolj priljubljenih slovenskih filmskih zgodb, tokrat v izvedbi Primorskega dramskega gledališča. Petelinčkove težave Jesenice, Gorje, Kamna Gorica - Gledališče Toneta Čufarja vabi v nedeljo, 2. decembra, ob 10. uri na Vašo našo matinejo. Ogledali si boste igrico Petelinčkove težave. Z vami bosta tudi Miri in dedek z obilo dobre volje. Prav tako v nedeljo, 2. decembra, bosta Miri in dedek obiskala otroke v Gorjah in v Kamni Gorici. V Gorjah ob 15.30 uri v Kulturnem domu, v Kamni Gorici pa ob 17.30 uri prav tako v Kulturnem domu. Gozdna zgodba Naklo - Dramska skupina Živčki iz OŠ Naklo vabi danes, v petek, 30. novembra, ob 18. uri na premiero otroške gledališke predstave z naslovom Gozdna zgodba. Scena in režija sta delo Miha Štefeta. Predstava bo v prostorih Osnovne šole Naklo. Mizica, pogrni se Kranj - V Prešernovem gledališču si otroci jutri, v soboto, ob 10. uri lahko ogledajo igrico z naslovom Mizica, pogrni se. Pravljico, ki jo verjetno poznajo vsi otroci in v kateri kajpak zmagata pamet in prijaznost, si bodo otroci tokrat lahko ogledali v malo drugačni izvedbi in preobleki. Vabljeni otroci od 3. leta starosti dalje. Prdstava traja 40 minut. Pohujšanje v dolini šenflorjanski Češnjica - Člani Kulturnega društva Bohinjska Bela vabijo na ogled predstave Pohujšanje v dolini šenflorjanski, ki se bo v nedeljo, 2. decembra, ob 20. uri začela v Kulturnem domu v Češnjici v Bohinju. Od kod si, kruhek? Ljubljana - V Vodnikovi domačiji si otroci jutri, v soboto, ob 17. uri lahko ogledajo predstavo Gledališča Unikat Od kod si, kruhek?. Lutkovna in glasbena predstava je namenjena otrokom od 3 do 10 leta. Soba Kranj - V Gradu Khislstein se bo v ponedeljek, 3. decembra, ob 20. uri začela lutkovna predstava za odrasle Soba v izvedbi skupine Nebo in Lutkovnega gledališča Kranj avtorice in režiserke Petre Stare. Glasba je delo Mareta Završnika, za luč in sceno pa je poskrbel Andrej Štular. 9 Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA JESENICE ODDELEK ZA OKOLJE IN PROSTOR Cesta maršala Tita 78, 4270 JESENICE Telefon: (04) 5869-244, telefax: (04) 5869-261 Številka: 351-683/01 Datum: 26. 11. 2001 Upravna enota Jesenice, Oddelek za okolje in prostor, Cesta maršala Tita 78, Jesenice, na podlagi 4. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. I. RS, št. 32/93 in 1/96) v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja za prekritje potoka Bela - prizidava, podaljšanje obstoječega, investitorja SŽ Acroni, d.o.o., Cesta Borisa Kidriča 44, Jesenice OBJAVLJA - da je bilo dne 26. 11. 2001 izdano lokacijsko dovoljenje št. 351-683/01 za prekritje potoka Bela - prizidava, podaljšanje obstoječega, na zemljišču s pare. št. 487/1, 715/1, 439/4, 439/3, 438/1, 439/2, 437/1 vse k.o. Koroška Bela investitorju SŽ Acroni-ju, d.o.o., Cesta Borisa Kidriča 44, Jesenice, - da je bilo v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja dne 21. 11. 2001 izdano okoljevarstveno soglasje Ministrstva za okolje in prostor, Agencije RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, št. 35405-124/01, - da med javno predstavitvijo, javno obravnavo in zaslišanjem investitorja ni bilo pripomb, ki bi se nanašale na vpliv predmetnega posega na okolje. Postopek vodila: Zorica Dabižljević, dipl. upr. org. Svetovalka I Alenka Burnik, univ. dipl. soc. Vodja oddelka 9 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Vojkova 1b, 1000 Ljubljana, p.p. 2608 tel.: 01 478 40 00, fax: 01 478-40 51 Številka: 35405-124/01 Datum: 21. 11. 2001 Dato: 15S-LD-01 Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje izdaja na podlagi 11. člena Zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev (Uradni list RS, št. 71/94, 47/97 in 60/99) in drugega odstavka 59. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1 /96) ter drugega odstavka 209. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in 70/00) na zahtevo Upravne enote Jesenice, Oddelka za okolje in prostor, Cesta maršala Tita 78, 4270 Jesenice št. 351-683/01 zdne5. 10. 2001 in 25. 10. 2001 v zadevi izdaje okoljevarstvenega soglasja k lokacijskemu dovoljenju za prekritje potoka Bela - prizidava, podaljšanje obstoječega investitorju SŽ - ACRONI, d.o.o., Cesta Borisa Kidriča 44, 4270 Jesenice naslednje OKOLJEVARSTVENO SOGLASJE Stranki SŽ - ACRONI, d.o.o., Cesta Borisa Kidriča 44, 4270 Jesenice se daje okoljevarstveno soglasje k lokacijskemu dovoljenju za prekritje potoka Bela - prizidava, podaljšanje obstoječega na zemljiščih pare. št. 487/1, 715/1, 439/4, 439/3, 438/1, 439/2, 437/1 vse k.o. Koroška Bela pod naslednjimi pogoji: v fazi priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, pri izvedbi posega in izvajanju dejavnosti mora investitor upoštevati omilitvene ukrepe in druga okoljevarstvena priporočila, navedena v Celovitem poročilu o vplivih na okolje za podaljšanje prekritja potoka Bela, ki ga je v avgustu 2001 izdelal Okoljsko svetovanje Alenka Markun, s.p., Koritno 46a, 4260 Bled; Obrazložitev Upravna enota Jesenice, Oddelek za okolje in prostor, Cesta maršala Tita 78, 4270 Jesenice je z dopisom št. 351-683/01 z dne 5. 10. 2001 zahtevala od Ministrstva za okolje in prostor, Agencije RS za okolje okoljevarstveno soglasje k izdaji lokacijskega dovoljenja za prekritje potoka Bela -prizidava, podaljšanje obstoječega na zemljiščih pare. št. 487/1, 715/1, 439/4, 439/3, 438/1, 439/2, 437/1 vse k.o. Koroška Bela stranki SŽ -ACRONI d.o.o., Cesta Borisa Kidriča 44, 4270 Jesenice Vlogi je bilo priloženo: 1. Lokacijska dokumentacija za prekritje potoka Bela - prizidava, podaljšanje obstoječega na zemljiščih pare. št. 487/1, 715/1, 439/4, 439/3, 438/1, 439/2, 437/1 vse k.o. Koroška Bela, ki jo je pod št. JI/2839-1/00 v septembru 2001 izdelal ATELJE ZA PROSTORSKO PROJEKTIRANJE, d.o.o. Pod gozdom 2, 4270 Jesenice; 2. Osnutek lokacijskega dovoljenja investitorja SŽ - ACRONI, d.o.o., Cesta Borisa Kidriča 44, 4270 Jesenice št. 351-683/01 z dne 5. 10. 2001; 3. Celotivo poročilo o vplivih na okolje za podaljšanje prekritja potoka Bela, ki ga je v avgustu 2001 izdelal Okoljsko svetovanje Alenka Markun, s.p., Koritno 46a, 4260 Bled; 4. Javno naznanilo o javni predstavitvi in javni obravnavi lokacijske dokumentacije, osnutka lokacijskega dovoljenja in poročila o vplivih na okolje, objavljeno v časopisu Gorenjski glas dne 5. 10. 2001 ter na krajevno običajen način oznanjeno od 8. 10. 2001 do 23. 10. 2001 na oglasni deski Upravne enote Jesenice; Po zaključeni javni predstavitvi in javni obravnavi z zaslišanjem nosilca posega je Upravna enota Jesenice, Oddelek za okolje in prostor, Cesta maršala Tita 78, 4270 Jesenice z dopisom št. 351-683/01 z dne 25. 10. 2001 posredovala Ministrstvu za okolje in prostor, Agenciji RS za okolje še sledeče: 5. Predlog lokacijskega dovoljenja investitorja SŽ - ACRONI, d.o.o., Cesta Borisa Kidriča 44, 4270 Jesenice št. 351-683/01 z dne 25. 10. 2001; 6. Zapisnik z javne obravnave in javnega zaslišanja nosilca posega v okolje v zadevi prekritja potoka Bela - prizidava, podaljšanje obstoječega na zemljiščih pare. št. 487/1, 715/1, 439/4, 439/3, 438/1, 439/2, 437/1 vse k.o. Koroška Bela investitorja SŽ - ACRONI, d.o.o., Cesta Borisa Kidriča 44, 4270 Jesenice št. 351-683/01 z dne 24. 10. 2001. Po 59. členu Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) je potrebno pridobiti okoljevarstveno soglasje za tiste posege v okolje, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, kar po točki B4 3. člena Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96 in 12/00) velja tudi za prekritje potoka Bela -prizidava, podaljšanje obstoječega na zemljiščih pare. št. 487/1, 715/1, 439/4, 439/3, 438/1, 439/2, 437/1 vse k.o. Koroška Bela. Po pregledu vse zgoraj navedene dokumentacije in glede na sklepno oceno poročila o vplivih na okolje ter na podlagi zaključkov javne predstavitve in javne obravnave z zaslišanjem nosilca nameravanega posega v okolje je pristojni organ ugotovil, da ni zadržkov za izdajo okoljevarstvenega soglasja in je odločil, kakor je navedeno v izreku. Na podlagi prvega odstavka 16. člena zakona o upravnih taksah je ta vloga takse prosta. Postopek vodila: Larisa MILOŠEVIČ, univ. dipl. inž. kern. Višja referentka Tanja DOLENC, univ. dipl. inž. gr. Državna podsekretarka MALI OGLASI «201-42-47 «201-42-48 «201-42-49 APARTMA - PRIKOLICE Prodamo APARTMA na Krvavcu, obnovljen in opremljen, 35 m2, 9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333- 222 17230 APARATI STROJI Prodam TELEVIZOR Philips - ekran 63, letne AVTOPLAŠČE 165-70-13 Exsact. g 202-8536 18336 Mizarsko robno in račno BRUSILKO LS 2400- novejšo prodam. g 041/679-377, 25-11-695 18339 Ugodno prodam malo rabljen CTC OLJNI GORILEC. g 202-57-33 18348 Prodam VENTILATOR večje kapacitete za sušenje mrve. g 040/376-545 18357 Ugodno prodam elek. blagajno Digitron Buje v delujočem stanju, g 041/738-460 PRIPRAVA IN DOSTAVA HRANE NA DOM jTArsilVd I 998, 23 40 440 in 23 40 441 DOBRE JEDI ZA LAČNE LJUDI Elektro motor z reduktorjem in osjo, primeren za gradbena dvigala, prodam. g 041/461-064 18372 SAGEM MC 926, SIMENS C 10, Benefon iO, NOKICA 3210, ugodno. g 041/552- 336 18375 MOTORNO ŽAGO Dolmar 111, novo, prodam, g 51-41-188 18377 Ugodno prodam nov KUPPERSBUSCH s pečico. g 040/389-518, 232-40-88 18394 Prodam samohodno FREZO za odstranjevanje snega, rabljeno eno sezono. g 595-88-02 18402 Prodam barvni TV Gorenje za simbolično ceno. g 2531-814 18448 Pralni stroj in elek. štedilnik Gorenje, prodam, g 041/878-494 i845i Prodam VIDEOKAMERO Grunding HI 8. g 596-39-98, 031/602-650 i84ft6 Električni motor z ventilatorjem fi 270 mm enofazni, prodam. g 2311-877 18465 Ugodno prodam malo rabljen PRALNI STROJ in vgradni HLADILNIK Gorenje. g 031/491-190 18475 Prodam SUŠILNI STROJ, malo rabljen, znamke Candv, po ugodni ceni. g 204-68-77 GARAŽE ODDAM v najem garažo na Zoisovi v Kranju. « 031/309-764 18398 Pri Prešpernovem gaju oddam GARAŽO, g 202-50-24 18648 JESENICE: V garažni hiši na Plavžu prodamo garažo - srednjo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 031/800-004 GLASBILA Prodam HARMONIKO - frajtonarico. tr 031/563-957_i840j_ Prodam KITARO PRO ARTE z etuijem. tr 514-13-38_18463 Prodam HARMONIKO 80 basno, klavirsko, Melodija Mengeš, cena po dogovoru. g 511-61-00 18546 GR. MATERIAL Prodam 1 m3 BELE MIVKE v vrečah. g 252-15-67 ali 01/5402-637_18382 Prodam TEHNIČNI LES 18x22 (7 kosov). « 041/834-698 18386 Prodam 2200 kosov RABLJENEGA STREŠNIKA BRAMAC, sive barve. g 041 /335-841 18405 l^kel.: 01 Tominčeva 2, 4000 Kranj - Stražišče 04/2315-600, fax: 04/2315-601 gsm: 040/200-662 041/347-323 PIANOVA P0SR6D0VANJe ZASTOPANJA, PRODAJA HIŠE PRODAMO HIŠE PRODAMO BREG ob Savi, starejšo, pritlično hišo potrebno obnove, na parceli cca 550 m2, KRANJSKA GORA novo VRSTNO, končno hišo, (2 apartmaja), cca 67 m2 v etaži, na parceli 390 m2, BRITOF posl.stan.hišo v izgradnji, III. gr.f., tloris 7x15 m(K+P+M)na parceli 231 m2, elek.voda v hiši, ŠKOFJA LOKA novejšo vrstno,vis.priti, hišo, 313 m2 uporabne površine na parceli 371 m2. SENICA pri Medvodah prodamo obnovljen, vis.priti, hišo na parceli 321 m2, 240 m2 uporabne površine (K+P+M), 80 m2 v etaži, 3,2 mio SIT (250.000 DEM). DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10124 HIŠE PRODAMO VODICE već vis.pritličnih hiš v izgradnji (III. gr. f. ali na ključ), 120-240 m2 uporabne površine. HIŠE LESCE prodamo del dvojčka z vrtom na parceli 670 m2 (30.L), 99 m2 v etaži + nadstrešek za 2 avtomobila, lahko dvodružinska. DOM NEPREMIČNINE, 2369333, 041/333 222 LESCE prodamo polovico dvojčka na parceli 670 m2, uporabne površine 198 m2, CK olje, obnovljen parket, dve novi kopalnici, cena 27,6 mio SIT (245.000 DEM), CERKLJE prodamo novejšo vis.priti., hišo 9x11 m s poslovnim prostorom, lahko dvostanovanjska na parceli 500 m2, cena 31,5 mio SIT (280.000 DEM), BAŠEU prodamo vis.priti., dvostanovanjsko hišo v izgradnji (IV. gr.f.) na parceli 781 m2, tloris 12x9 m, garaža + 30 m nadsreška, 29,3 mio SIT(260.000 DEM). DOM NEPREMIČ-NINE, 202-33-00, 041/333-222 16694 MEDVODE - SENICA, prodam adaptirano HIŠO in zazidljivo parcelo, g 031/885-083 KRANJ na lepi lokaciji prodamo atraktivno dvostanovanjsko hišo, cca 180 m2 stanovanjske površine, 450 m2 zemljišča, vsi priključki, dve garaži.....PIA NEPREMIČ- NINE, 201 27 19, 041/722-632 1B172 Visokopritlično novejšo HIŠO prodam. g 031/209-277 18295 JESENICE okolica POSEBNA PONUDBAM Prodamo dvostanovanjsko hišo, IV. gradbena faza, 146 m2, stanovanjske površine, zelo ugodno. PIA NEPREMIČ-NINE, 201-27 19, 041/722-632 18486 Podljubelj- prodamo stanovanjsko hišo v celoti izdelana stara 20 let 600 m2 zemljišča. Cena ugodna. PIA Škofja Loka, 50-60-300 18505 Na Drulovki pri Kranju prodam novo, končno, vrstno, stanovanjsko hišo, 220 m2 bivalne površine. g 251-58-60, 041/620- 393 18542 IZOBRAŽEVANJE MATEMATIKA, FIZIKA instrukcije. ENAČ-BA-IZOBRAŽEVANJE, Resnik s.p., Milje 67, Visoko, TT 04/253-11-45 in 041/564-991 Iščem INŠTRUKTORJA SLOVENSKEGA JEZIKA za osnovno šolo. g 041/671-916 IZGUBLJENO V okolici Radovljice se je izgubil SICILIAN-SKI HRT, rdeče rjave barve, kratkodlak, srednje velikosti, s špičastimi pokončnimi ušesi. Ime mu je Don. g 040/229-366 HRASTOV PARKET 5 m2 in suhe BUTARE, prodam. g 01/832-31-19 18455 Suh rezan LES smreke in bukve, prodam. « 031/528-904 1846/ Prodam suhe lipove PLOHE, 4 cm ter smrekove in mecesnove DESKE 2 cm. g 255-13-34 041/965-112 i848o Prodam suh ŽAGAN LES rdečega bora, dim. 17,5x5,5 cm, dolžine 8 m. g 041/971-508 18484 1000 m PPR kabla od 2x1,5 do 3x2,5, vreden 79.000,00, prodam za 50.000,00 SIT in nerabljeno litoželezno kopalniško kad za 20.000,00 SIT. g 202-85-04 do 10 ure in od 20.30 do 22 ure 18621 HIŠE ODDAMO V Kranju ODDAM HIŠO v najem z enoletnim predplačilom najemnine. g 040/389-518,2324-088 18395 KOLESA GORSKO KOLO VVHEELER 7900, lepo ohranjeno, prodam. g 2331-382 18398 Prodam KOLESI BMX 12" in KEKEC 16", kot nova, po 5000 SIT. tr 040/550-771 KUPIM KRANJ ob vpadnici v mesto oddamo novtr: govski lokal z izložbami, 100 m2 z vsemi priključki in parkirišči. KRANJ Primskovo ugodno oddamo trgovski lokal (živila ali drugo) 100 m2 z vsemi priključki, KRANJ Primskovo oddamo trgovski lokal, 70 m2, 3 parkirišča, vsi pirklj. 168.000 SIT/mes+stroški. BRITOF ugodno oddamo cca 30 m2 za storitveno dejavnost, vsi priključki, lasten vhod, WC, CK, parkirišče, 48000 SIT/ mes. DOM NEPREMIČNINE* 202 33 00, 041/333-222__H£j BLED, 1 km iz centra Bleda ODDAMO POSLOVNI PROSTOR za različne dejavnosti, tudi gostinstvo, cca 100m 2, z lastnim parkirnim prostorom. Oddamo tudi stanovanje-apartma 36 m2, vseljitev možna takoj, g 041/737-146 '»239 NEPREMIČNINE «5745-444. BLED PREŠERNOVA 5i Kranj Primskovo- ODDAMO PISARNIŠKE PROSTORE cca 70 m2. g 041/640-826_ Prodam ali ODDAM poslovni PROSTOR v izmeri 107 m2 na Hrušici. P 031/508-682 ODDAMO v najem prostor primeren za skladišče ali obrt. tt 040/326-724, 2041- 275 18367 ŠKOFJA LOKA v industrijski coni Trata oddamo v najem v 2. nadstr. POSLOVNI PROSTOR 200 m2 primeren za mirno dejavnost. PIA Škofja Loka, 50-60-300_«W* Zelo ugodno prodamo OPREMO ZA TR-GOV1NO. g 031/632-668, 204-26-54__ Oddam POSLOVNI PROSTOR, 134 m2, urejena parkirišča. g 51-42-250 iss20 LOKAL PRODAM KRANJ, Ljubljanska 30, trgovski lokal, ugodno prodamo. g 041 /320-740 18282 LESCE, poslovne prostore in pisarne različnih velikosti ugodno prodamo ali oddamo. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-32 2 246. ODKUPUJEMO smrekovo in borovo HLODOVINO. Žaga Verea.d.o.o., g 041/665-360,25-51-209 17605 ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO, LES PREVZAMEMO TUDI NA PANJU. « 530-65-55, 041/680-925, BRAZDA d.o.o., Poljšica pri Podnartu 6 17355 Odkupujemo VSE VRSTE LESA in CELULOZE. Izvajamo posek, izvlek, spravilo in prevoz lesa. Na zahtevnih terenih delo opravimo z gozdarsko žičnico. Cirles d.o.o., Tu-paliče 21, Preddvor, g 25-55-830, 041/629-415 18287 KRMNO PESO, KROMPIR IN REPO.KUPIM. « 05/768-53-42 18356 Kupim ENOFAZNI BETONSKI MEŠALEC. g 583-25-62 _i8360 Kupim CISTERNO za gnojevko in TRAK-TOR od 20 - 40 KM. TT 252-22-39 18366 Kupim STARINSKI LESEN STROP iz stare hiše. »041/681-017 i8388 Kupim 50 kosov TERASO PLOŠČ vi-joličasto bele barve, g 031 /693-800 i6462 PREŠO za stiskanje sadja, kupim, g 252-10-88 18488 TRAKTOR 25 -55 KS, 4x4, KOSILNICO BCS 110 in TEHTNICO 200-300 kg kupim, g 041/608-765 18550 Kupim enofazni prevozni MOLZNI STROJ, g 256-00-23 18557 LOKAL ODDAM LOKALE ODDAMO ŠKOFJA LOKA odd-amo več pisarn različnih površin 15-30 m2 ali večje, KRANJ okolica oddamo trg. lokal s parkiriščem, 30 m2, vsi priklj., razen CK, 45000 mes, KRANJ center oddamo nove pisarne raznih velikosti od 17 m2 do 25 m2 ali več. KRANJ okolica prodamo manjši gostinski lokal in cca 50 m2 površin nad lokalom.DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222_10126 KRANJ - pisarne 60 m2 blizu vodovodnega stolpa, 25 m2 blizu sodišča in 25 m2 v mestu in več pisarna ( skupaj 1.000 m2) v 1. nadstropju objeta, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ ŠKOFJA LOKA - trgovski lokal 33 m2 v pritličju hiše v mestnem jedru oddamo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 TRŽIČ-MESTO: ODDAMO V NAJEM 2 GOSTINSKA LOKALA (KAVA BAR), Z ODKUPOMA OPREME. NAJEMNINA ZELO UGODNA, PREVZEM MOŽEN TAKOJ. PRI-MO, d.o.o., 596-45- 50, 592-43-00 RŽIŠNIK&PERC arhitekti in inženirji Prodaja poslovnih prostorov v obrtni coni Šenčur Prostori so vseljivi aprila 2002 in primerni za pisarniško, storitveno ali trgovsko dejavnost. Investitorjem nudimo možnost financiranja nakupa v 3 letih. Informacije: Delavska cesta 24, Šenčur tel. (04) 279 18 00, faks (04) 279 18 25 www.rzisnik peresi KRANJ - gost.lokal 52 m2 z vso opremo prodamo za 23,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66___ ŠKOFJA LOKA - popolnoma nova poslovno-stanovanjska hiša v centru cca. 60 m2 v etaži, 4 etaže, CK na olje, zgorai stanovanje, cena - 45,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Primskovo - pisarne s souporabo sanitarij, ugodno prodamo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ___, KRANJ - trgovina 434 m2 v pritličju objekta, cena - 168.000,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 OBVESTILA —■ SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA SILVESTROVANJE, ZAKLJUČNE DRUŽBE, • POROKE in DRUGA PRAZNOVANJA (do 80 oseb). NUDIMO DNEVNE MALICE (60° SIT) in KOSILA (1000 SIT). GOSTILNA PARIZAR, Trboje 39 (poleg gasilskega doma), Kranj INFORMACIJE g 259-13-85, 031/389-180 <8196 V poslovni stavbi TINEX-a v Šenčurju - bogata izbira PIROTEHNIČNIH IZDELKOV, po ugodnih cenah! OBLAČILA Prodam NOGAVICE iz domače volne. v 031/240-927___ ŽENSKE BARETE dvojne dobite ali jem po pošti, g 531-50-50 1846 OTR. OPREMA^ Poceni prodam OTROŠKI VOZIČEK HAU/ CIC, dobro ohranjen, g 25-76-340, 25-^ 345 1835 Prodam STOLČEK za hranjenje otroka 2028-173 8423 Prodam otroška OBLAČILA za fantka od <> 1 leta. Stefe, Za jezom 20, Tržič mJ*25> Prodam VOZIČEK kombiniran z zimsk0 vrečo, velika kolesa, g 5122-838 po uri, 031/843-394_ J> Ugodno prodam dva lesena STOLČKA ^ hranjenje otroka in AVTOSEDEZ. « 41-11 186 IDAnepremičnine tel.: 04-2361-880 Stritarjeva ulica 5 fax.: 04-2361-881 4000 Kranj GSM: 041^331^86, OSTALO TAPISERIJE različnih oblik, velikosti, motivike in cenovnega razreda, ugodno prodam, g 2312-599 isose Prodamo nove doma narejene SANKE velike in male. Kropa 123, g 04/53-36-269 PRIDELKI VINO CVIČEK pristno za VESELI DECEMBER in ZDRAVJE, rt 07/30-77-910 isaae Prodam MLADE VLOŽENE JURĆKE. Cena po dogovoru, rt 041/216-583_IMej Prodam DOMAČE ŽGANJE, rt 031/530- 531 18397 MIKLAVŽ kupuje SUHE JABOLČNE KRHUE pri Markuti, Čadovlje 3, pri Golniku. P 256-00-48_18417 Prodam belo in rdeče VINO. rt 05/36-66-075, 041/518-171_i84i9 VINA primorska, I. 2001, Merlot 250 SIT/I in bela od 180-200 SIT/I, prodam. Dostava Po Gorenjski, rt 041/875-934, 031/249- 039_18428 Prodam domače ŽGANJE, rt 041/784- 126 18434 Prodam 100 I SADJEVCA, cena po dogovoru, rt 031/836-789 18435 PODARIM Podarim 3 MUCKE, stare 4 mesece, rt 041/916-870_18374 Podarim termoakumulacijsko PEČ 5 KW. P 51-55-841 _t8376 Podarim pokončno KOPALNIŠKO PEČ z 80 I BOJLERJEM. g 25-06-410 18385 SMREKO visoko 10 m, podarim tistemu, ki [o pospravi, g 2331-787_tsjaa Podarim 2 x po 2 fotelja iz istega blaga, g 041/292-958, Ana 18469 POSESTI PARCELE PRODAMO BRNIK lepa zaz.parcelo, 700 m2(37x20 m), elek. voda na parceli, POD DOBRĆO prodamo zaz.parcelo z lepim razgledom, 7800 SIT/m2, ZG. SORICA zaz. parcelo za gradnjo hiše, 723 m2, el. na parceli, voda blizu, 300 m od asfalta. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333,041/333-222 10121 Kupim: KRANJ ali bližnja okolica (Preddvor) VEČJE ZEMLJIŠČE s hišo, lahko potrebna obnove ali KMETIJO. Tel.: 041/632-354 SAŠEU zaz. parcelo z lepim razgledom za zadnjo vikenda, 647 m2, vsi priklj. na Parceli, SENIĆNO prodamo tri sončne, zaz.parcele (cca 600, 700 in 800 m2), BRNIK ravno zazidljivo parcelo ob asfaltu, 700 m2, elek. in voda na parceli, KRANJ prodamo več parcel za gradnjo poslovnih objektov. MEDVODE okolica prodamo manjšo zazidljivo parcelo kvadratne oblike, 399 m2 ob asfaltu, voda na parceli elek. ob parceli, 76, mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222_,0122 PARCELE KUPIMO KRANJ z okolico kupimo večjo zaz.parcelo za gradnjo večs-tanovanjske hiše, vsaj 2000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10123 Prodamo GRADBENO PARCELO Gorenja vas, 800 m2, z gradbeno dokumentacijo, g 041/650-975_17154 GORENJSKA, takoj kupimo več zazidljivih Parcel, različnih velikosti, za gradnjo vikendov ali stan. hiš. IDA nepremičnine, £4/2361 880, 041 331 886,_ RADOVUIC A-BLE D, NAKLO-KRIŽE, SENČUR-CERKUE, KRANJ, kupimo hišo, do 68,0 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886._ ŠKOFJA LOKA - okolica, kupimo zazidljivo Parcelo, plačilo takoj. IDA nepremičnine, gV2361 880, 041 331 886._ Večjo zazidljivo parcelo na idilični legi, 16 *m iz Kranja, komunikacije v bližini, prodamo Mike &Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21 APNO pod KRVAVCEM: ugodno prodamo Parcelo v izmeri 449 m2 na lepi razgledni 'okaciji. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce gg-O., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 RADOVUICA-MIŠAČE: PRODAMO ZAZIDLJIVO PARCELO 300 M2, GRADBENO DOVOUENJE ZA NADOMESTNO IZGRADIO STANOVANJSKE HIŠE (11x 8 m). V RAČUN VZAMEMO TUDI 1SS, RELACIJA RADOVLJICA - LESCE. CENA: 9,6 MIO SIT ^IMO, d.o.o., 596-45-50, 592-43-00 JRŽIČ-KOVOR: PRODAMO ZAZIDLJIVO PARCELO 746 m2. CENA PO DOGOVORU. PRIMO, d.o.o., 596-45-50, 592-43-00 ^premičnine, d.o.o. ^Ifjevno 42, Sk. loko, tel.: 511-04-20,041/425-380 TRŽIČ-LOKA: PRODAMO ZAZIDLJIVO IrARCELO 775 m2, V RAČUN VZAMEMO p^Ol STANOVANJE. CENA 9,3 MIO SIT JlL^jMO, d.o.o., 596-45-50, 592-43-00 TRŽIČ-ŽIGANJA VAS: PRODAMO LEPO, ^ONČNO ZAZIDLJIVO PARCELO, 1252 ^2. CENA PO DOGOVORU - UGODNO. ^jMO, d.o.o., 596-45-50, 592-43-00 p^Č-PALOVIČE: PRODAMO SONČNO ^ARCELO V BREGU 2335 M2 ZA GRADIMO VIKENDA. CENA 5.500 SIT/m2 PRI-^2^00-, 596-45-50, 592-43-00 ^Kranju kupimo več garaž. Plačilo takoj, ^nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 086. 031 635 387 BEGUNJE UREJEN DVOJČEK NA PARCELI 630 M2, PRODAMO ZA 31 MIO SIT. POSING 04/ 586 31 50 (www.pos-ing.si)_ STRAŽIŠČE - starejšo, delno adaptirano hišo, vseljivo takoj, s parcelo 411 m2 prodamo, Mike &Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21_ BLED-center-prodamo poslovno stanovanjski objekt primeren za različne dejavnosti. Ugodno.J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246._ POKLJUKA, JELOVICA, prodamo gozdove po zelo ugodni ceni. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. KRANJ, Stražišče, prodamo na lepi lokaciji takoj vseljivo atrijsko hišo. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. PODNART, stanovanjsko hišo do 3. gradbene faze z večjim pripadajočim zemljiščem ugodno prodamo. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. POKLJUKA, zraven Šport hotela, smučišča, tenis igrišče in dve brunarici na zemljišču velikosti 3 ha ugodno prodamo. J&T NEPREMIČNINE, 04- 531 44 24, 031 -322 246 Trg Svobode 6, 4290 Tržič, Slovenija tel.: 5964-550, 5924-300 primm.trzic@8iol.net, http://agencija-primo.si RADOVLJICA, na lepih lokacijah prodamo več stanovanjskih hiš različnih cenovnih razredov. J&T, 04-531 44 24, 031 322 246. »LESCE, ugodno prodamo večje posestvo. J&T NEPREMIČNINE,04-531 44 24,031-322 246._■ Lesce, ugodno prodamo 1000m2 stavbnega zemljišča. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246. TRŽIČ-OKOLICA: PRODAMO VEČ KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ, NJIV, TRAVNIKOV IN GOZDOV. PRIMO, d.o.o., 596-45-50, 5892-43-00 TRŽIČ-PODUUBEU - NA REBRU: PRODAMO LEPO VIKEND HIŠO 40 M2, DVORIŠČE 143 M2. CENA: 14,7 MIO SIT PRIMO, d.o.o., 596-45-50, 592-43-00 Hlebce, prodamo na parceli 880m2 z lokacijski dovoljenjem za novogradnjo in do 3. faze zgrajen stanovanjski objekt.Cena ugodna.J&T NEPREMIČNINE, 04- 531 44 24, 031-322 246. DRULOVKA -10 let staro vrstno hišo z manjšo parcelo, izdelano v celoti, cena = 32,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 5^, 202 25 66 Pri TRŽIČU - novejšo vrstna končna hiša z odprtim pogledom, 70 m2 v etaži, manjša parcela, cena = 37,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 w KRANJ, Sp. Brnik - novogradnja hiša dvojček v IV.gr.fazi, 50 m2 v etaži, 3 etaže, na parceli 532 m2, cena ■ 24,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ŠKOFJA LOKA, Kamnitnik - starejša hiša na odlični lokaciji, na parceli 450 m2, primerna za bivanje, cena ■ 16,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 _ Pri TRŽIČU - novejšo vrstna končna hiša z odprtim pogledom, 70 m2 v etaži, manjša parcela, cena = 37,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 TRŽIČ - starejšo hišo v mestnem jedru prodamo za 9,1 mio SIT, , K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 BAŠEU - bivalni vikend vel. 9 x 8 m in terasa 3 x 8 m, 3 etaže, parcela 1800 m2, cena ■ 32,6 mioSIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ CERKLJE - na sončni lokaciji večja zazidljiva parcela 4.450 m2 v enem kosu, elektrika, voda in tel. že na parceli, primerno tudi za posl.dejavnost, cena = 20.300,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel.04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Pševo - zazidljiva parcela 1.700 m2 za stan.hišo, delno v bregu, cena -6.200,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ KOVOR pri TRŽIČU, prodamo zazidljivo parcelo, 790 m2, z lokacijskim dovoljenjem, cena je 10,3 mio. SIT. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. LESCE - HRAŠE, prodamo dve, zelo lepi zazidljivi parceli, 681 m2 in 525 m2, s pripravljenim lokacijskem dovoljenjem. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886, ' POD KOFCAMI, prodamo vikend parcelo, 688 m2, cena ugodna. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886, LESCE, prodamo starejšo hišo, z zemljiščem 1300 m2, 06 cesti Lesce - Bled, zanimivo tudi za poslovno-stanovanjski objekt, cena je 22,4 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886. ZG. BITNJE, prodamo novejšo dvostanovanjsko hišo, na parceli 600 m2, cena je 44 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886, TRŽIČ - LOKA, prodamo zelo lepo zazidljivo parcelo 775 m2, cena je 8,6 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/236 880, 041 331 886, NAKLO, prodamo 1/2 hiše, s svojim vhodom, 100m2 bivalne površine, z vrtom in garažo. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886._ V bližini Žužemberka, prodamo, vikend z vinogradom, cca 1200 m2 zemljišča, cena je 3,9 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886. KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil, ugodne obresti. 04/236-73-73 FESST d.o.o., Stritarjeva 5, Kran| VRBNJE pri RADOVLJICI, prodamo hišo(dvojček), 250 m2 bivalne površine, na zemljišču 500m2, nova, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886._ TRBOJE - prodamo zazidljivo parcelo, 700 m2, z lokacijskim dovoljenjem. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886. KRANJ - Primskovo, prodamo zazidljivo parcelo 2.770 m2, cena je 28.500 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886._ KRANJ - v smeri Besnice, prodamo starejšo hišo, 400 m2 zemlje, cena je 28,3 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886._ STRAŽIŠČE - BITNJE, prodamo 1/2 hiše (pritličje), 110 m2 bivalne površine in kletni prostori (tudi bivalni), 90 m2 na zemljišču 300 m2, z garažo, cena je 22,0 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880,041 331 886._ BLED - REČICA, prodamo novo hišo s štirimi apartmaji, lahko tudi stanovanjska na zemljišču 960 m2, cena je 59 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886._ SP. DUPLJE, prodamo zazidljivo parcelo 625 m2, cena je 11.300 sit/m2. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886._ TRŽIČ-BISTRICA: NOVEJŠO VRSTNO STAN.HIŠO Z VSEMI PRIKLJUČKI, NA PARC. 450 m2, PRODAMO ZA 36,7 MIO SIT PRIMO d.o.o., 596-45-50,592-43 -00 TRŽIČ-MESTO. STANOVANJSKO HIŠO Z LOČENIM VRTOM, VSI PRIKLJUČKI, PRODAMO ZA 12,4 MIO SIT PRIMO, d.o.o., 596 45-50, 592- 43- 00_ TRŽIČ-SEBENJE: NOVEJŠO STAN.HIŠO, Z VSEMI PRIKLJUČKI, NA PARC. 799 M2, PRODAMO ZA 43 MIO SIT PRIMO d.o.o., 596-45-50, 592- 43-00 TRŽIČ-RAVNE: PRODAMO ZGORNJO ETAŽO HIŠE, S PRIPADAJOČO PODSTREHO, DVEMA GARAŽAMA, Z VRTOM 506 M2, VSI PRIKLJUČKI, PRODAMO ZA 14,1 MIO SIT PRIMO, d.o.o., 596-45-50,592 -43 -00 ITD + nepremičnine Slovenski trg 8,4000 Kranj fcMojc2366-670,2366-677 GSM:041/755-296 E-MAJL/td.nepremlawte@ sldnet PRI NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VAS DELAMO ZANESLJIVO, HITRO IN UGODNO. m TRŽIČ-MESTO: PRITLIČJE POSLOVNO STANOVANJSKE HIŠE (DVA POSLOVNA PROSTORA POTREBNA OBNOVE), S PRI-PADAMOĆIMI GARAŽAMI IN VRTOM ZA 11,3 MIO SIT PRIMO, d.o.o., 596-45-50, 592-43-00 TRŽIČ-MESTO: IZREDNO LEPO, UREJENO STANOVANJSKO HIŠO Z LASTNIMI PARKIRIŠČI IN VRTOM PRODAMO ZA 44 MIO SIT PRIMO, d.o.o., 596-45-50, 592-43-00 TRŽIČ-PRISTAVA: PRODAMO KONČNO NOVEJŠO VRSTNO HIŠO Z VSEMI PRIKLJUČKI, ZA 37,9 MIO SIT. PRIMO, d.o.o., 596-45-50, 592-43-00 RADOVLJICA: PRODAMO NOVEJŠO STANOVANJSKO HIŠO Z VRTOM, ZA 41,8 MIO SIT PRIMO, d.o.o., 596-45-50, 592-43-00 TRŽIČ-mestno jedro: Prodamo starejšo večjo meščansko hišo, 500m2 stan. površine, v pritličju možen lokal, lahko se izdela več stanovanj. Cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66- 70, 040/204-661 RADOVLJICA: Prodamo zelo lepo novejšo čudovito hišo, 240m2 stan.površine, 500m2 parcela, vsi priključki, vredna ogleda. Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel. 031 //800-004 TRŽIČ- mestno jedro: Zelo lepa meščanska hiša, popolnoma renovirana, lepa mirna lokacija, z večjim lastnim parkiriščem, ločen poslovni prostor, urejen vrt in okolica - primerno za večjo družino. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 ZG. BRNIK: Prodamo novogradnjo, dvojček -popolnoma ločeno,2x cca 170m2 stan. površine, parcela 500m2, vsi priključki, lepo urejeno, vredno ogleda. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 nepremičnine ■>OIVf Kranj, Slril:irjcv:i 4 2 O 2 3 3 O O Kupim PARCELO 500-700 m2 v Kranju z okolico ali v Apnem pod Krvavcem, g 041/68-55-68 17896 PARCELE PRODAMO BLED okolica 1150 m2, ravna, sonca, ob asfaltu, vredna ogleda. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 OREHEK - novogradja 220 m2 na 400 m2, vredna ogleda, prodam, g 041/909-924 Škofja Loka - okolica zazidljivo parcelo 1620 m2 prodamo, g 041/626-540 18443 POZNANSTVA Razmišljate o življenju v dvoje? Pokličite Afrodito - ZENITNO POSREDOVALNICO, g 596-12-45, kjer je za ženske BREZ-| PLAČNO. Obenem vabljeni na PLES v hotel Transturist Škofja Loka 1.12. ob 20. uri in na VESELO SILVESTROVANJE! i8340 POMLADNI VETER 30 letna preprosta mamica išče poštenega fanta za resno vezo. Prosim pokličite na kom. tel.090-54-25 ali 090-54-24, od 13. ure dalje do 5 ure ponoči. Vabljeni tudi drugi. RAZNO PRODAM KOVINSKI IZDELKI (UMETNO KOVAŠT-VO), OGRAJE, ZAŠČITA OKEN in VRAT PROTIVLOMNO, ZAŠČITA CVETLIČNIH LONČKOV na okenskih policah in drugi kovinski izdelki (svečniki, cvetlični podstavki), možen reklamni prospekt, g 041/825-239 Bitežnik Srečko s.p., Ravne 17 a, Tržič 17599 KRIM modna konfekcija PRODAJALNE: Visoko pri Kranju, Visoko 130, tel.: 04 25 19 662 Tržič, Deteljica 10, tel.: 04 59 71670 LJubljana, Železna c. 12, tel.: 01 23 49 680 Domžale, Karantanska 2, tel.: 01 72 95 720 Nova jesensko zimska kolekcija modnih ženskih oblačil UGODEN NAKUP GOTOVINSKI PO PRODAJA NA ČE DRVA, OKNA, lesena, plastična, okvirje slik, Lesmark, prodam, HLODOVINO kupim, g 512-42-23 18283 Ugodno prodam 10 kg PLINSKE JEKLENKE, rt 202-30-05 18289 Prodam CIRKULAR za obžagovanje tramov, KOSTANJEVA DRVA 10 M3. g 031 /888-841 18383 Prodam JEDILNI KROMPIR desire, pšenico in hrastove hlode. Sp. Bitnje 21, 231-19- 64 18391 Ugodno prodam termoakumulacijsko PEČ 3 KW in otroški sedež, g 202-39-12 18401 Prodam suha kostanjeva DRVA, razžagamo in pripeljemo na dom. g 25-60-079 18436 JESENICE - prodam malo rabljen kuppers-busch, hladilnik Gorenje, 2 jogija (185x85). g 5831-126 in 05/639-55-52 iS459 Prodam suha kostanjeva DRVA. g 041/857-703 18466 Prodam LESNE BROKETE za kurjavo. Babic, Bistrica 7, Naklo, g 533-10-07 JABOLČNI KIS po 150 SIT, plastične sode in GOLF III VR 6, prodam, g 041/839-941 18518 Prodam PORTAL iz 9 kamnov TUF in Bidermajer predalnik, g 040/205-935 18551 STANOVANJA ODDAMO STANOVANJA ODDAMO KRANJ Zlato pol-je, 3 ss, 63 m2/PR, opremljeno, klasično ogrevanje, za 7-9- mesecev, 45000 SIT/mes+varščina. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 ies96 ODDAM v najem opremljeno 1 ss 33,40 m2. g 031/344-127 imm Za daljši čas oddamo v hiši manjšo garsonjero, opremljeno. Smledniška 35, 2 vhod JESENICE HRUŠICA ODDAMO ENOSOB-NO STANOVANJE 40M2, VSI PRIKLJUČKI, LEPO UREJENO IN OPREMLJENO. POSING 04/ 586 31 50 (www.posing.si) PLANINA - 2 sobno s kabinetom, 66,5 m2, VIII. nad., ugodno oddamo, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21 KRANJ - hišo v Britofu in starejšo hišo v Naklem, Škofja Loka - 1 SS 42 m2 v 2.nad., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Če želite oddati v najem stanovanje ali hišo, nas pokličite. Posredujemo brezplačno! IDA nepremičnine, 04/2361 880, 031 635 387. KRANJ - oddamo hišo z vrtom in garažo, 1-letno predplačilo. Mesečna najemnina je 79.000,00 SIT. IDA nepremič-nine, 04/2361 880, 031 635 387_ ODDAM opremljeno 2 ss/l-57m2, cena po dogovoru, g 5961-794 18384 Lepo 1 ss, delno opremljeno STANOVANJE na Koroški Beli, ODDAM, g 04/5743-946, zvečer, 041/362-947 18472 Oddam STANOVANJE, delno opremljeno, 50 m2, za daljši čas, Trboje. g 041/249-621 ODDAMO 2 sobno stanovanje na Mlakarjevi v Kranj (54m2). g 041 /399-753 18498 ŠKOFJA LOKA Partizasnka c. ODDAMO v najem 3 ss, I. nadstr., delno opremljeno, CK etažna na plin. PIA Škofja Loka, 50-60-300 STANOVANJA KUPIMO Kupim 1 ss ali večjo garsonjero, Lesce-Radovljica. g 041/521-452 17505 KRANJ ZA ZNANEGA KUPCA TAKOJ KUPIMO GARSONJERO. GOTOVINA!!! PIA NEPREMIČNINE, 201-27-19, 041/722- 632 18487 STANOVANJE ali STAREJŠO HIŠO, potrebno obnove ali parcelo z dokumentacijo območje Kranj-Skofja Loka-Ljubljana, kupim, g 040/354-108, 512-42-23 I8496 JESENICE OKOLICA GARSONJERO ALI MANJŠE ENOSOBNO STANOVANJE KUPIMO. POSING 04/ 586 31 50 (www.posing.si) KRANJ - okolica, BLED, RADOVLJICA, TRŽIČ, ŠKOFJA LOKA kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj (pomagamo pri nakupu druge nepremičnine). IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886. STAN. OPREMA Prodam 2 leti staro SPALNICO in dnevno omaro, po zelo ugodni ceni. g 233-42-03 Prodam zakonsko posteljo in dnevno, za 10.000 SIT, skupaj za 20.000 SIT. g 596- 13-68 18431 Prodam 5 delno OMARO SPALNICE, mobitel in TV Gorenje, lepo ohranjen, g 586- 21-32 18433 ŠPORT Prodam ročno izdelane SANKE, primerne tudi za tekmovanja, rt 533-66-19, Srednja Dobrava 14 1B371 STORITVE PARKET, LAMINAT, TOPLI POD...POLAGAM TER BRUSIM IN LAKIRAM PARKET, g 040/201-401, Zdenko Tarle, s.p., Rudija Papeža 5, Kranj 15111 PROTIVLOMNE kovinske MREŽE za okna. STOPNICE notranje, zunanje, pohodne REŠETKE in NADSTREŠKI za vhodna vrata. GELD.d.o.o., Jesenice, J. Šmida 15, g 580-60-26 16087 SENČILA ASTERIKS, Senično 7, Križe, g 5955-170, 041/733-709 - ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TEN DE! Sestavni in nadomestni deli za rolete inžaluzije. Izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času. V MESECU NOVEMBRU 5 % POPUSTI! 2 KAMNOSEŠTVO Kran| STRUŽEVO 3/b, 4000 KRANJ Tel.: 04/2011-962 IZDELKI IZ MARMORJA IN GRANITA STROJNI OMETI - notranjih sten in stropov - hitro in po ugodni ceni. g 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica 16830 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. g 2042-037, 041/691-221, Rogelj Matjaž, s.p., Krašnova ul. 13, Kranj 16975 STROJNO IZDELOVANJE estrihov hhiiuni, Pokopališka 10, Naklo tel.: 04/25 718-13 041/632-047 TESNENJE OKEN IN VRAT, UVOŽENA TESNILA, 10 LET GARANCIJE, 30 % prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več! g 01/8313-553, 041/694-229 BE&MA,d.o.o., Ekslerjeva 6, Kamnik 17017 ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI IN PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIKOV TER PRALNIH PLOŠČ, IZDELAVA BETONSKIH IN KAMNITIH ŠKARP, IZKOPI IN ODVOZ MATERIALA NA DEPONIJO, rt 041/680-751, 01/839 46-14, Adrovič&Co., Jelovška 10, Kamnik fTAN LSTRIHJ STROJNI ESTRIHA TEL: 04/2334)1-42, GSM: 041/688-244 DJAKOVIČ STANKO s.p, J. Platiše 1, Kranj PREVOZI, SELITVE, AVTOVLEKA, ODVOZ STAREGA POHIŠTVA, HITRO IN UGODNO. Bros Tadej, s.p., J. Platiše 11, Kranj, 041 /737-245, Matej 041 /358-055 17449 Izdelava PODSTREŠNIH STANOVANJ in PREDELNIH STEN po sistemu Knauf. Montaža stropnih in stenskih oblog, strešnih oken Velux in polaganje laminatov. Izdelujem tudi brunarice. Mesec Damjan s.p., Jazbine 3, Poljane, g 041/765-842, 518-60-55 OLJNE GORILNIKE, avtomatiko, sončne bojlerje, dobavljamo in montiramo, z garancijo, servisiramo ter izmerimo izkoristek peči. Beta-S,d.o.o., Kočna 10 b, BI.Dobrava, g 587-40-59, 041 /704-851 17905 VRELEC SREČE, Erbežnik in Krivec d.no., Krimska 10 Ljubljana, bioenergija, radiestezija, vedeževanje. Ozdravimo raka in tumor, pomagamo pri zdravljenju rastlin in živali, možni razvedrilni pogovori čez dan in morebitno sklepanje parov, g 01 /283-40-38 in 090/44-02, str.250 SIT/min. 17946 Servis vseh vrst gospodinjskih strojev, hladilnikov, zamrzovalnikov, električnih bojlerjev... g 041/624-902, 041/212-683, Vima Vidrih k.d.. Mestni trg 13, Ljubljana ČIŠČENJE IN PREMAZI VSEH VRST, SEDEŽNE GARNITURE, STOLI, g 041/503-158, Stanislav Borak, s.p., Zoisova 9, Kranj iaoi3 JEKOVEC PETER s p Senično 27 pri Golniku, tel./fax: 04/59 58 88 Strojimo in prodajamo kože. Iz kož šivamo razne preproge, iz merino ovčjih kož pa ledvične pasove, prevleke za avtosedeže, različne blazine, copate in copate za dojenčka. Delovni čas: vsak dan od 7.00 do 15.00 ure ponedeljek in četrtek do 17.00 ure sobota od 9.00 do 12.00 ure POLAGANJE LAMINATA, PARKETA TER OSTALIH OBLOG, MONTAŽA OKEN, VRAT, PREDELNIH STEN, BELJENJE! JB Splošna zaključna dela, Zlato polje 3 c, Kranj, g 031/379-256 iai54 ZAKLJUČNA DELA SLO-DOM, montaža sten in stropov Knauf, Armstrong, izdelava podstreh in adaptacije stanovanj, montaža oken, vrat, strešnih oken Velux, laminatov in pleskarska dela. Slavko Markotič, Suška c. 28, Škofja Loka, 513-40-83, 041/806-751 Izdelava podstrešnih stanovanj, polaganje vseh vrst lesenih oblog in montaža pohištva, g 031/751-474 , 25-31-67 3, Planinšek.s.p., Hotemaže 21, Preddvor Nudim vse SLIKOPLESKARSKE STORITVE, izravnava sten, dekorativne omete, beljenje, antiglivične premaze ter pleskanje naravnega lesa. Pavec Ivo,s.p., Podbrezje 179, Naklo, g 533-14-05, 031/39-29-09 nd o m plan družba za inženiring, i nepremičnine, urbanizem mi m energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/2048-700, fax: 04/20S8-701 GSM: 041/647-433 Promet z nepremičninami • STANOVANJE PRODAMO - v Kranju na Planini prodamo 4 sobno stanovanje, nizek objekt, pritličje, v izmeri 87 m2; - v Kranju, na Planini I. prodamo dvosobno + dva kabineta stanovanje v I. nadstropju, izmere 89 m2; - na Planini III. v Kranju prodamo v pritličju dva dvosobna + kabinet stanovanja s hobv sobo v kleti, atrijem in samostojnim vhodom v izmeri 94,50 m2 (zelo lepa lega): - v Kranju blizu vodovodnega stolpa prodamo v starejši hiši obnovljeno trosobno stanovanje v I. nadstropju, etažno centralno ogrevanje, v izmen 97,00 m2; - na Planini I. v Kranju prodamo dvosobno + 2 kabinet stanovanje v 10. nadstropju, v izmeri 88,80 m2; - na Planini I. v Kranju prodamo dvosobno ♦ 2 kabineta stanovanje v VI. nadstropju, izmere 91 m2; - na Planini I. v Kranju prodamo enosobno ♦ kabinet stanovanje v VII. nadstropju, izmere 51,7 m2; - v Kranju na Planini I. prodamo dvosobno stanovanje v V. nadstropju v izmeri 61,70 m2; • na Planini v Kranju, blizu kotlarne prodamo enosobno stanovanje s centralnim ogrevanjem, v II. nadstrop-iu, v izmeri 37 m2; - v Kranju na Planini II. prodamo ali zamenjamo za manišo garsonjero enosobno stanovanje v I. nadstropju, izmere 48,30 m2 - nizek objekt; - na Planini II. v Kranju prodamo dvosobno stanovanje v V. nadstropju, izmere 68 m2; - na Zlatem polju v Kranju prodamo dvosobno stanovanje s centralnim ogrevanjem v I. nadstropju, izmere 70 m2; - na Savski cesti v Kranju prodamo dvosobno stanovanje s centralnim ogrevanjem v pritličju, izmere 55 m2; - na Planini II. v Kranju prodamo 2 sobno + kabinet stanovanje v III. nadstropju, izmere 75 m2; - v Virmašah pn Škofji Loki prodamo v privat hiši dvosobno stanovanje v prvem nadstropju, izmere 56 m2, z lastsnim ogrevanjem; • STANOVANJE - ODDAMO V NAJEM: - na Planini II. v Kranju oddamo v najem garsonjero v II. nadstropju, izmere 28 m2; • HIŠE - ODDAMO V NAJEM: - v Predosljah oddamo v najem starejšo kmečko hišo s klasičnim ogrevanjem in uporabne stanovanjske površine cca 70 m2; • HIŠE - PRODAMO - v Stražišču pn Kranju prodamo atnjsko hišo na parceli velikosti 454 m2; - v Stražišču pri Kranju prodamo enonadstropnp dvostanovanjsko novejšo hišo na parceli velikosti 636 m2; - v Vrbi na Gorenjskem prodamo obnovljeno kmečko hišo na parceli velikosti 800 m2; - blizu Goričan pri Medvodah prodamo v IV. gradbeni fazi: - visokopritlično hišo na parceli velikosti 460 m2; - dvojček na parceli velikosti cca 200 m2; - na Golniku prodamo zelo lepo atrijsko hišo na parceli, velikosti cca 550 m2; - v Predosljah prodamo starejšo obnovljeno hišo na parceli velikosti 700 m2; - v Šenčurju prodamo trostanovanjsko vrstvo hišo na parceli velikosti 200 m2; • POSLOVNI PROSTOR - prodamo - na Jesenicah blizu železniške postaje prodamo poslovne prostore, primerne za pisarne, v II. nadstropju, v izmeri 307 m2; - v neposredni bližini Kranja prodamo več skladiščnih prostorov v skupni izmeri cca 450 m2 - lahko tudi po delih; - na Planini III. v Kranju prodamo v novem objektu v gradnji poslovne prostore v L nadstropju, v izmeri 140 m2; • POSLOVNI PROSTOR: - oddamo v najem - v Čirčah pri Kranju oddamo v najem pisarniške prostore v izmeri 80 m2; - blizu centra mesta Kranja oddamo v naiem poslovne prostore v popolnoma prenovljenem objektu; - v škofji Loki oddamo v najem več pisarniških prostorov v I. nadstropju v skupni izmeri cca 100 m2 - lahko tudi po delih z manjšo kvadraturo; - v Centru mesta Kranja oddamo v najem več poslovnih prostorov različnih velikosti v I. in II. nadstropju; • PARCELA - PRODAMO: - v Kranjski Gon - Podkoren prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 2.500 m2; - na Zg. Jezerskem prodamo zazidljivo parcelo, velikosti cca 1500 m2; - v Zmincu pri Škofji Loki prodamo zazidljivo parcelo z gradbenim dovoljenjem v izmeri 980 m2; - na Zg. Jezerskem prodamo parcelo velikosti 800 m2 za hišo ali vikend, tlorisa 5 x 10 m2 - izdelano že do prve plošče; • VIKEND PARCELA - pod Joštom nad Kranjem - Pševo prodamo vikend parcelo v izmeri 1166 m2; • VIKEND-PRODAMO - pod Ratitovcem prodamo vikend - brunarico - tloris 32 m2, na parceli velikosti 1.100 m2; - na Šenturški gori pod Krvavcem prodamo zelo lep bivalni vikend - brunarico na parceli velikosti 980 m2; - na Ambrožu pod Krvavcem prodamo vikend - pol zidan, pol brunarica, tlorisa 36 m2, na parceli velikosti 740 m2; • GARAŽA-PRODAMO - v Šorlijevem naselju prodamo garažo v kleti; KUPIMO STAREJŠA STANOVANJA ALI HIŠE GORENJSKI GLAS » 30. STRAN_ZANIMIVOSTI / andrej.zalar@g-glaS.SJ Petek, 30. novembra 2001 V Bohinjski Bistrici sredi meseca Danes objavljamo še zadnji kupon za vaše povabilo. Kranj - Prireditve Srečno v novo leto bomo skupaj z vami pripravili v nekaterih že izbranih krajih. V Bohinjski Bistrici, za katero smo tudi napovedali prireditev, bomo točen datum objavili v torek. Zaradi usklajevanja in zasedenosti nekaterih nastopajočih do zaključka redakcije še nismo mogli opredeliti točnega datuma. Vse pa kaže, da bo prireditev v soboto, 15. decembra, ali pa v nedeljo, 16. decembra. No, kot rečeno, do torka bo vse znano in bomo tudi objavili datum sreča- nja. Danes objavljamo torej še zadnji kupon za vaše povabilo na srečanje z vami pri vas pred novim letom. V torek bo znano, kje in kdaj se bomo dobili za novo leto pod naslovom Srečno v novo leto. Še vedno pa nas lahko tudi pokličete na številko 031/638-699. »A. Ž. Z VAMI PRI VAS - KUPON št. 12 Ime in priimek. Naslov........... Pošta............. Vabim vas (napišite ime kraja) Predlagam nastop.............................................................. Kupone pošljite na naslov: Gorenjski glas, 4001 Kranj, p.p. 124 Marjan Zgonc v Kranju Kranj - Marjan Zgonc bo prihodnjo soboto, 8. decembra, gostoval v Športni dvorani na Zlatem polju. Marjanovi gostje na Velikem koncertu, ki se bo začel ob 19. uri, bodo Karmen Stavec, Alberto Gre-gorič, Vesele Štajerke, Boris Kopitar in skupina Metulj. Z Marjanom Zgoncem pa bo v Kranju prvič nastopil tudi njegov brat Branko. Prireditev bo povezoval Boris Kopitar. Vstopnice so v predprodaji v Aligatorju Kranj, v Turistični agenciji Odisej, v Turističnem društvu Škotja Loka, v Turistični agenciji Kompas Škofja Loka, v Pasaži Maximarketa v Ljubljani in v Gorenjskem glasu. Uro pred začetkom koncerta pa bodo vstopnice tudi pri blagajni športne dvorane na Zlatem polju. • A. Ž. NAGRADNA IGRA BIG BMIG Obveščamo vas, da pripravljamo 5 skupni koncert Gibonnija in Oli-verja Dragojeviča, ki bo izveden v četrtek, 13. 12. 2001, ob 20. uri v ljubljanski hali Tivoli. To bo prvi skupni koncert Gibonnija in Oli-verja v Ljubljani, hkrati pa bo to tudi Gibonnijev promocijski koncert ob izidu njegove nove zgoščenke z naslovom Mirakul (Čudež), ki ta trenutek s prodajo podira vse rekorde prodanih zgoščenk v Sloveniji in na Hrvaškem. Gibonnija in Oliverja bosta spremljali skupini vrhunskih glasbenikov ob izvrstni razsvetljavi in ozvočenju. Vstopnice so v predprodaji v ALIGATORJU v Kranju, v BIG BANG trgovini v Kranju in Škofji Loki. Nagradno vprašanje: Povejte ime Gibonnijevega najnovejšega albuma, ki podira vse prodajne rekorde v Sloveniji! Odgovore pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj do petka, 7. 12. 2001. AVTO MOČNIK, d.o.o., KRANJ SERVIS IN PRODAJA VOZIL Kranj, Britof 162, tel.: 20 41 696 Radovljica, Cankarjeva 62 NISSAN ALMERA 1,5 3V, cena s prihrankom: 2.245.000,00 SIT (19.867 DEM) PRIHRANEK: od 250.000 do 400.000 SIT Serijska oprema: motor 1,4 16V - 90 KS, servo volan, 2 varnostni blazini, cent. zaklepanje, električna stekla, deljiva klop, 3-letna splošna garancija MAZDA 323 F 1,4 5V, CENA S PRIHRANKOM: 2.544.735 SIT PRIHRANEK: od 378.432 SIT Serijska oprema: motor 1,4 16 V, klima, ABS, servo volan, 4 varnostne blazine, centralno zaklepanje, el. stekla, deljiva klop, 3-letna splošna garancija RAZLIČNE MOŽNOSTI UGODNEGA FINANCIRANJA tudi mi obdarujemo dodatni 3% PRAZNIČNI POPUST za stavbno pohištvo + 6% gotovinski popust + količinski popusti brezplačno strokovno svetovanje In Izmere na objektu brezplačen prevoz za nakup nad 100.000 Sit * montaža garancija *servis. ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 tel.: (04) 5132270, fax: (04) 513 27 61 Vesele praznike in SREČNO! l*«a» industrij«, d.d. 4220 ŠKOFJA LOKA t«!.: 04/511 30 00 faks: 047513 42 61 htl|>://www.j«lovi««.Hi E - mali; info®jelovica.m Najlepša viža 2001 na Bledu Radio Slovenija, Turizem Bled in Gorenjski glas z najlepšimi vižami v Festivalni dvorani na Bledu. Prireditev 8. decembra bo direktno prenašal Radio Slovenija na prvem programu, Založba kaset in plošč RTV Slovenija pa bo po prireditvi izdala zgoščenko. Skupaj na Videomehu Bled - V organizaciji Glasbenega programa Radia Slovenija v sodelovanju s TUrizmom Bled in Gorenjskim glasom bo v Festivalni dvorani na Bledu prireditev Najlepša viža 2001. Začela se bo v soboto, 8. decembra, ob 20. uri. Na koncertu se bo predstavilo dvanajst ansamblov, ki so bili s svojimi skladbami izbrani za najlepše viže med letom v posameznih mesecih. Od lanskega novembra do letošnjega oktobra so to bili Alpski kvintet s polko Lovski rog, Franc Potočar s Podlipniški-mi fanti z valčkom Dekle iz mlina, Gašperji s polko Cicibanščina, ansambel Toneta Rusa s polko Zvon želja, Zasavci s polko Kje si doma, Mladi Dolenjci z valčkom Brez otroških oči, Vita s Kokode polko, Toni Verderber z valčkom Pastirica, Melos z valčkom Orač, ansambel Pogum z valčkom Nikoli pozabljena, Štajerskih sedem z valčkom Čas otroštva in Brane Klavžar s polko Lažnivček moj. Na začetku bo nastopila tudi Godba Gorje. Prireditev pa bo povezoval Janez Dolinar. Med pokrovitelji prireditve v Festivalni dvo- Jesenski koncert v Mengšu Mengeš - Mešani pevski zbor Svoboda Mengeš bo z Moškim pevskim zborom Komenda pripravil Jesenski koncert v Mengšu. Koncert bo 1. decembra ob 19.30 v Kulturnem domu v Mengšu. Moški pevski zbor Svoboda Mengeš pod vodstvom Fernanda Meji-asa bo zapel sedem narodnih in umetnih pesmi, Moški pevski zbor Komenda pod vodstvom Tomaža Kremžarja pa osem. Solista na koncertu bosta Nataša Banko in Janez Banko, program pa bo povezovala Mateja Jemec. • A. Z. Mengeš - Novoletni Videomeh s predpremiero silvestrovanja bo 22. decembra, ob 19. uri v športnem centru Fit-Top Mengeš. Gostje Borisa Kopitarja na Videomehu bodo letos Slapovi, Alfi Nipič, Čuki, Nuša Derenda, Ptujskih 5, Natalija Kolšek, ansambel Franca Mihe-liča, Korado in Brendi, Gašperji, Marjan in Branko Zgonc, Mladi Dolenjci, Viktorija, Štajerskih 7, Nataša Mihelič, Kvintet Dori, Jernej Kuntner kot Franco Mercatori, Boris Kopitar že od začetka vodi Novoletni Videomeh. ansambel Bratov Poljanšek, zamejski kvintet iz Trsta, pevka de-bitantka Anja, Ivan Hudnik, plesalca Tjaša Marčič in Miro Šve-gelj, Julija Avbelj, Mengeška godba in folklorna skupina Svobode Mengeš. Po prireditvi bo predsil-vestrovanje, igral pa bo ansambel Ptujskih 5. Gorenjski glas bo imel na Videomehu v Mengšu svojo mizo, pri njej pa srečne izžrebance iz nagradne igre, ki jo začenjamo danes. Vstopnice bodo naprodaj 1. decembra, rezervirate pa jih lahko že po telefonu v Gorenjskem glasu na številki 04/201-42-47 in na številki 031/222-444. • Andrej Žalar Kje si doma? je polka ansambla Zasavci in najlepša viža meseca marca letos. rani na Bledu prihodnjo soboto ob 20. uri so tudi Albatros kongresno turistična agencija Bled, Spenter, d.o.o., Komenda, Agroind Vipava in Občina Bled. Vstopnice za prireditev Najlepša viža 2001 so že v prodaji na Turističnem društvu Bled in v Gorenjskem glasu. Za informacije pa lahko pokličete Gorenjski glas na številko 04/201-42-47. • Andrej Žalar GLASOVA MIZA - NOVOLETNI VIDEOMEH - 4 Ime in priimek. Naslov........... Pošta............. Kje je bil deseti Videomeh? Odgovore pošljite na Gorenjski glas, 4001 Kranj, p.p. 124 do 17. decembra V nedeljo Miklavž v Vodicah Vodice - Že nekaj let vsako leto zapored obišče Miklavž najmlajše občane občine Vodice pred Kulturnim domom v Vodicah. Lani je prišel čisto nazadnje, letos pa bo zato malo prej. Napovedujejo, da bo Miklavž s spremstvom pristal s helikopterjem v bližini Kulturnega doma oziroma občine v nedeljo, 2. decembra, ob 14. uri. Še posebno najmlajši ga bodo veseli. • A. Ž. 19114 Klimatsko zdravilišče, olimpijski center, 1.517 m n.v Z R E C E Termalno zdravilišče, 395 m n.v. Gorenjski prijatelj RADIO SORA Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/508 0 508 fax:04/508 0 520 e-mail: info@radiosora.si 89.8 91.1 96.3 UGODNO UGODNO UGODNO izkoristite priložnost za ugodno smuko na Rogli. V hotelu Rogla*** - 3-dnevni program po ceni: 24.300 SIT/osebo v dvoposteljni sobi. Program vključuje (po osebi): 3 x pol penzion, 3x 4-urno smučarsko vozovnico, hrambo smučarske opreme, kopanje na Rogli in v Termah Zreče, savno v centru nastanitve, uro tenisa/dan, ur squasha/dan, uro namiznega tenisa/dan, avtobusni prevoz na relaciji Rogla - Zreče. BooM počitnice v Vilah Terme Zreče do 22. 12. 2001 že od 8.100 SIT/osebo UNI0R, d.d., program TURIZEM, Tel.: 03 757 6 000, 01 23 29 264 ovanje s&qiiiJl1 Kislin Kdo bi ne želel zajemati iz vrelca mladosti in večno ohraniti lepega mladostnega videza? V kozmetičnih salonih poznajo prijeme, ki nam ohranijo mlado in napeto kožo, ter presegajo na sadne kisline "AHA", ki s svojimi lastnostmi delujejo pomlajevalno: ZA KOGA - KOMU SO NAMENJENE? - za vse tipe kož (mastna, normalna, nečista -aknasta, suha) CILJI: - pospešujejo luščenje in odstranjevanje odmrlih celic (organskih piling), - posledica tega nežnega organskega pilinga je, da koža izgleda sveža in mladostna, še posebej tudi zato, ker so se zmanjšale oziroma znižale gube, ki so sedaj tudi čiste, - ta učinek lahko še stopnjuje vgrajena citronska kislina, ki kožo rahlo izbeljuje, - odpravlja pigmentne madeže ter starostne pege - izčiščuje in zmanjšuje razširjene pore, - posebej pomembna pa je ugotovitev, da AHA kisline dvigujejo elastičnost kože ter njeno sposobnost vezave vode. Posledica je napeta, sveža, mladostna koža, saj gubice, ki smo jih obravnavali ob efektu organskega pilinga, sedaj še bolj izginjajo zaradi napenjanja in navlaženja kože. - Ob redni in pravilni uporabi postane koža gladka, čisti, prožna in mladostno sveža. Pri uporabi izdelkov z višjim cone. Hydroxy-kislin dosežemo tudi odlične rezultate v terapiji aken ozirom mozoljev. Pri profesionalnih negovalnih izdelkih z AHA kislino so rezultati vidni že po nekaj aplikacijah. Aplikacije morajo biti s strani kozmetičarke nadzorovane! Kot nadaljnja nega doma sledi ustrezna negovalna krema! ASTNOSTJ SADNIH KISLIN "AHA" PA PRIN1 SKJO OF IIM1S I K NI VZDIAFk POMLAJliVALNI!!! Pomladimo se v Kozmetičnem studiu KSENIJA Ul. Rudija Papeža S, Kranj tel.: 04/ 2352-570 Nega AHA 9*fltJ • 5.900 sit Solarij ERG0LINE do 20 minut samo 990 sil Darko Kočevar s.p. •p£15L/L Ljubljanska c. 129 1230 Domžale GSM: 041/793-087 • trgovina z vodovodnim materialom • servis • adaptacija VHODNA in GARAŽNA VRATA ter OKNA zahtevnih oblik izdelujemo po naročilu. Ugodne cene in garancije. Tt 03/572-124, 040/864-615, Ravnak Jana.s.p., Arclin 21, Škofja VaS 18249 /\ ^ 04/2316-800 /m*.\l\ 041/323-823 DOM , d.o.o., Sutna 93, Žabnica STROJNI ISTIMI, POUMNJIPAIKETA IN m TUK0V Izvajamo VODOVODNE TER CENTRALNE INSTALACIJE, ADAPTACIJE KOPALNIC. Tt 041/714-781, Šoštarič&Co. d.n.o, Krakovska ul. 26, Voglje Šenčur 18359 Kozmetični salon v Šenčurju Gasilska cesta 9 (pri vinoteki Viky), Šenčur tel.: 041/982-160 STANOVANJA PRODAMO STANOVANJA PRODAMO KRANJ Šorlije-vo nas. GARSONJERO, 27,80 m2/ll, vsi priključki, balkon, 8,46 mio SIT, KRANJ Planina II lepo 1 ss+k, 53 m2/l, zastekljen balkon, cena po dogovoru. KRANJ Gogalo-va ul, lepo, sončno 3 ss, 81,60 m2/l., vsi priključki, nizek blok, 18,6 mio SIT. KRANJ Planina I novejše 2 ss, 66 m2/ll, vsi priključki.TRŽIČ Ravne novejše 1 ss+kabinet, 38,60 m2/ll, vsi priključki, 7,4 mio SIT, KRANJ Planina I 1 ss, 36,5 m2/pr, obnovljeno, brez balkona, CK in vsi priključi, 9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222_ione TRŽIČ - DETELJICA: Prodamo zelo lepo nad standardno, popolnoma renovirano 3SS v pritličju, 78m2, vsi priključki, vredno ogleda. Cena dogovor. ITD + NEPREMIČNINE JeL 04/236-66-70, 040/204-661_ LESCE-FINŽGARJEVA:Prodamo zelo lepo 3sS, |.nad.,73m2,2x balkon vsi priključki, Vredno ogleda. Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 031/800-004 Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačilo takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661_ JESENICE PLAVŽ TRISOBNO STANOVAN-JE 77 M2, 1.NAD. NIZKEGA BLOKA, BALKON, PRODAMO. POSING 04/ 586 31 50 (www.posing.si) PLANINA - 1 sobno, 48,31 m2, V. nad., lepo in takoj vseljivo, ugodno prodamo, Mike &Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21 PLANINA - več novejših 3 sobnih stanovanj, cca 77,00 m2, ugodno prodamo, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21_ PLANINA - ugodno prodamo 2 sobno stanovanje s kabinetom, takoj vseljivo, 66,50 m2, VIII nad., 041 735-875, 031 605-114 NEPREMIČNINE INŽENIRING d.o.o. Kranj, Poštna 3, tcl.:20242-10 KRANJ, Planina I - 2 SS + K 66 m2 v 2. nad., zadnje, cena = 14,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina I -1 SS 49 m2 v pritličju z atrijem, cena = 13,0 mio SIT, 2 SS 59 m2 v 3. nad., takoj vseljivo, cena = 13,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ KRANJ, Planina I - 1 G 21 m2 v 11. nad., cena = 6,7 mio SIT; 1 SS 38 m2 v 2. nad./zadnje, cena =11,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, KRANJ, Planina III - 2 SS 62 m2 v 7.nad. za 14,5 mio SIT, 3 SS 76 m2 v 3. nad., predelano v 2 SS + 2 K, cena = 16,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina I - 3 SS 77 m2 v 3.nad., nizek blok, cena - 17,1 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ŠKOFJA LOKA, Fran. naselje - 2 SS 57 m2 v 3.nad., takoj vseljivo, zahodna lega, cena - 13,5 mio SIT, 2 SS 62 m2 v 2.nad., nizek blok, 2 balkona, cena = 14,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 LESCE - y hiši prodamo 2,5 SS v 2. nadstropju, z vrtom 140 m2 in celotno opremo, cena = 10.6 mio SIT, PROVIZIJE ZA KUPCE NI, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ KRANJ - Kidričeva, prodamo v II. nadstropju, obnovljeno, 3ss, 81 m2, v račun vzamemo tudi manjše stanovanje, cena je 15,7 mio. SIT. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886, 031 635 387 PLANINA pri Pokopališču, v novejšem bloku, prodamo zelo lepo, 2ss + večji kabinet, 66 m2, v račun vzamemo tudi manjše stanovanje, cena je 15,1 mio. SIT. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. KRANJ - Kidričeva cesta, prodamo v starejšem bloku, nadstandardno, opremljeno 2ss, 56 m2, v 3.nadstr., z vsemi priključki, cena stanovanja po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886. KRANJ - Šorlijevo naselje, prodamo 3ss, 73 m2, vsi priključki, cena je 15,7 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886. TRŽIČ - DETELJICA, prodamo 2ss, 60 m2, predelano v 2ss+kabinet, opremljeno, nadstandardno, zelo lepo, vredno ogleda, takoj vseljivo, vsi priključki, cena je 13,5 mio. SIT, (v račun vzamemo tudi manjše stanovanje). IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886._ PLANINA I., nizek blok, prodamo 1ss, 48 m2, vsi priključki, cena je 11.9 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886. RADOVLJICA, Cankarjevo naselje, prodamo 4ss 85 m2, visokto pritljičje, vsi priključki, novejše. Cena ugodna. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246._ KRANJSKA GORA, center, stanovanje 84 m2 v pritličju st. hiše, kompletno adaptirano, ugodno prodamo. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246._ KAMNA GORICA, prodamo zg. del stanovanjske hiše(175 m2 ) s pripadajočim zemljiščem ,04-531 44 24, 031-322 246. HRAŠE: V obnovljeni hiši ugodno prodamo več stanovanj. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d_o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 KRANJ, UGODNO! Planina I -1 SS 40 m2 v 2.nad., nizek blok, 15 let star blok, cena = 10,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 J3_53, 202 25 66_ KRANJ, Mlaka - novogradnja 2 SS 57 m2 v Pritličju s teraso in 2 SS 86 m2 v 2.nad., oba lrnata parkirno mesto, K3 KERN d.o.o., tel. £4202 13 53, 202 25 66,_ KRANJ, Zlato polje - 1 SS 42 m2 v l.nad., nova CK, kopalnica in okna, cena » 10,6 mio SIT, 2 SS +2 K 70 m2 v 3.nad., etažna CK, nova kopalnica in okna, cena = 15,1 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ KRANJ, Zlato polje - 1 SS + K 47 m2 v 2.nad., CK ni, nova okna, cena = 11,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202_25 66 _ KRANJ, Planina I - ugodno 2 SS + 2 K 91 m2 v 6.nad., 2 balkona, cena - 18,0 mio S'T, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 cilpdom u rs m T es •o 00, 04/533-1647, Fa* 04/530-65-01, G6M: 041/628-580