13 Hidrološka analiza poplav za poreč je Savinje Urban Jakop * , Mira Kobold ** , Mojca Šraj * Povzetek Poreč je Savinje je eno najbolj poplavno ogroženih območ ij v Sloveniji. Njeno poreč je se razprostira od Savinjskih Alp in Karavank preko Celjske kotline do izliva v Savo. Savinja je po naravi hudourniška reka, hudourniški znač aj pa ima tudi pretežna več ina njenih pritokov. Za Savinjo in pritoke so znač ilna velika nihanja v pretokih. Moč nejše padavine povzroč ijo izredno hitre poraste pretokov. Do razlivanja vodotokov lahko pride v zelo kratkem č asu od nastopa padavin skoraj na celotnem poreč ju. Najbolj poplavno ogroženi sta mesti Celje in Laško ter manjši kraji v zgornjem delu poreč ja, kjer poplavljajo manjši hudourniški vodotoki. S hidrološko analizo poplav za poreč je Savinje smo ugotovili, da poplave povzroč ijo predvsem moč ne in intenzivne jesenske padavine. Velik vpliv na obseg poplav ima tudi predhodna namoč enost, ki moč no zmanjša sposobnost zadrževanja padavin na poreč ju in s tem poveč a površinski odtok. Trajanje poplavnih valov je kratko. Poplavna konica je obič ajno dosežena znotraj enega dneva, lahko pa se zgodi samo v nekaj urah. Z analizami meseč nih ekstremov smo ugotovili, da lahko največ poplavnih dogodkov prič akujemo novembra in oktobra. Ključ ne besede: poplave, padavine, odtok, poreč je Savinje, hidrološka analiza Key words: floods, precipitation, runoff, Savinja River basin, hydrological analysis Uvod Poreč je Savinje je eno najbolj poplavno ogroženih območ ij v Sloveniji in spada v okvir 61 območ ij pomembnega vpliva poplav, ki jih je razglasila država (MOP, 2015). Poplave Savinje niso novost, saj je Savinja poplavljala že v daljni preteklosti (Trontelj, 1997). Manjše poplave ob Savinji se dogajajo skoraj vsako leto (MOP, 2013). Pogoste pa so tudi velike poplave, ki povzroč ajo ogromno materialno škodo in ogrožajo č loveška življenja. Intenziteta več jih poplav se je po letu 1990 precej poveč ala (Kobold, 2011). Zaradi širitve urbanizacije na poplavna območ ja, pa tudi zaradi sprememb podnebnih razmer škoda ob poplavah narašč a (MOP, 2015). Poreč je Savinje ima zelo razvito reč no mrežo, ki pa je brez naravnih površinskih zadrževalnikov voda, z izjemo poplavnih območ ij dolin, na katerih se za krajši č as zadržijo visokovodni valovi (MOP, 2015). Po naravi je Savinja hudourniška reka, hudourniški znač aj pa ima tudi pretežna več ina njenih pritokov. Hudourniške poplave so kratkotrajne in izjemno silovite, povzroč ajo pa jih razmeroma kratkotrajne in intenzivne padavine, bodisi ob poletnih neurjih bodisi ob jesenskih deževjih (Komac in ostali, 2008). Zaradi hitrega odtoka je hidrogram pri hudourniških poplavah kratek, konica pa zelo izrazita in lahko nastopi zelo hitro. Zaradi teh znač ilnosti hudourniške poplave izmed vseh prinašajo največ nevarnosti. Z analizo poplavnih dogodkov in meseč nih ekstremov pretokov na poreč ju Savinje smo želeli ugotoviti, kakšen tip padavin in vremenske situacije povzroč i poplave na poreč ju Savinje, kakšen je odnos med padavinami in odtokom in v kakšni meri na poplavo vplivajo * Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova 2, 1000 Ljubljana, Slovenija ** Agencija Republike Slovenije za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana, Slovenija in Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova 2, 1000 Ljubljana, Slovenija 14 različ ni predhodni pogoji. Z analizo največ jih meseč nih pretokov skozi celotno obdobje opazovanj smo poizkušali ugotoviti tudi sezonskost poplavljanja oz. mesece najverjetnejših poplav. Poplavna ogroženost na poreč ju Savinje Savinja je najmoč nejši pritok reke Save v Sloveniji s povirjem v goratem svetu. Njeno poreč je se razprostira od Savinjskih Alp, preko predalpskega in grič evnatega sveta prehaja v ravninski svet, pa vse do Posavskega hribovja. Njen tok je dolg 101,75 km in obsega 1847,7 km 2 prispevne površine, kar predstavlja 17 % vodnega območ ja Save (Kolbezen in Pristov, 1998). V zgornjem toku Savinje do Nazarij je poreč je gorato z nadmorskimi višinami preko 2000 metrov. Zgradba površja je iz karbonatnih kamnin, apnenca in dolomita. Srednji, pretežno ravninski del pa leži med 200 in 400 metri nadmorske višine, grajen iz skrilavcev, tufov, pešč enjakov in glin. Tla so poveč ini plitva na apnenč asti podlagi ali zelo prepustne aluvialne prodne formacije. Zaradi ponikanja padavinske vode skozi prodnato podlago v podzemlje ima Savinja več izvirov. Ob nastopu visokih voda Savinja bistveno prispeva k visokovodni konici spodnjega toka reke Save, tudi preko 40 % pretoka (Kobold, 2007). Več kot 90 % poreč ja je prekritega z naravnimi (gozd, moč virje, vode) oz. s kmetijskimi površinami. V reč nih dolinah in na ravninah, predvsem v srednjem in spodnjem toku Savinje, pa se pojavi nekoliko več umetnih oziroma urbaniziranih površin. Ta območ ja so tudi najbolj izpostavljena poplavam. Velika poplavna ogroženost Savinjske doline, ki v Sloveniji sodi v sam vrh poplavno ogroženih območ ij, izhaja v veliki meri iz dejstva, da ima Savinja izjemno velik delež poplavnih površin, ki segajo v urbana področ ja in je po tem kriteriju med slovenskimi rekami na prvem mestu (MOP, 2013). Na poreč ju Savinje je poplavno ogroženih 52 km 2 urbanih površin, kar je sicer precej manj kot ob Savi, Muri ali Dravi, vendar pa na tem območ ju živi več kot 20.000 ljudi, ki poseljujejo 15 % vseh poplavnih površin v Savinjski dolini. Mesti Celje in Laško, ki ležita ob Savinji, sta od več jih slovenskih mest največ krat ogroženi in zato tudi prizadeti zaradi visokih voda Savinje. Ob poplavi leta 1990, ki je bila ocenjena kot dogodek s 100-letno verjetno povratno dobo, je bilo poplavljenih kar 95 % površine mesta Celje in 66 % površine Laškega (MOP, 2013). V zadnjih 20-30 letih se je urbanizacija in gradnja stanovanjskih in drugih objektov razširila tudi na zelo poplavno izpostavljena območ ja, kar povzroč a velik problem pri zagotavljanju protipoplavne varnosti. Topografija poreč ja Savinje ima moč an vpliv na meteorološko dogajanje v poreč ju. Vzdolž poreč ja se zaradi spreminjajoč ega se reliefa in terena padavine bistveno razlikujejo. V zgornjem goratem delu znašajo povpreč ne letne padavine okrog 2000 mm, v srednjem in spodnjem delu pa precej manj, do okrog 1300 mm letno (slika 1). Velik prispevek pa imajo tudi snežne padavine v visokogorju. 15 Slika 1: Padavinska karta Slovenije z označ enim poreč jem Savinje (vir karte: ARSO, 2017a). Za poreč je Savinje sta znač ilna dva tipa kritič nih vremenskih situacij (Marinč ek, 1992): jesensko-zimski tip in poletni tip. Za jesensko-zimske situacije so znač ilne frontalne padavine, ki so intenzivirane z orografskimi padavinami. Relativno široko padavinsko območ je in obilne padavine, ki trajajo tudi več dni, povzroč ijo visokovodne situacije, ki lahko ob intenzivnejših padavinah proti koncu dogodka vodijo v poplave. Za poletne padavinske situacije so znač ilne konvekcijske padavine, kjer je intenziteta padavin neenakomerno porazdeljena. Te padavine zajamejo manjša območ ja, na katerih je intenzivnost padavin obič ajno velika, trajanje pa kratko, zato so poplave lokalnega znač aja. Za nastop stoletnih visokih voda je na več jem delu poreč ja Savinje merodajna jesensko- zimska padavinska situacija. Več je poplave na poreč ju Savinje Zapisi prič ajo, da je reka Savinja s svojimi pritoki poplavljala že v daljni preteklosti, že vse od rimskih č asov (MOP, 2013). So pa starejši zapisi predvsem in samo informativne narave. Poplavni dogodki so bili zabeleženi zgolj opisno, brez kakršnihkoli konkretnih podatkov, ki bi nam omogoč ali kasnejše analize. Z vse več jo urbanizacijo in naseljevanjem ob rekah se je zaradi nevarnosti poplav pojavila tudi potreba po natanč nejšem spremljanju hidroloških razmer. Z zač etkom spremljanja in merjenja ter s postopno vzpostavitvijo hidrološke mreže na površinskih vodah lahko poplavne dogodke bistveno bolje analiziramo. Vedenje o poplavnih dogodkih nam preko merjenih padavin, odtoka in pretoka v strugi zelo pomaga pri napovedovanju ekstremnih dogodkov, kot so poplave, pri ravnanju pred njimi in po njih ter določ anju poplavnih območ ij. Natanč no analizirani pretekli poplavni dogodki predstavljajo preventivo pri zagotavljanju protipoplavne varnosti in č im več jem omejevanju poplavne škode. V preglednici 1 je podan pregled več jih poplav na poreč ju Savinje, tudi zgodovinskih izpred obdobja meritev, ko obstajajo le pisni viri (Trontelj, 1997). 16 Preglednica 1: Več je in obsežnejše poplave reke Savinje in njenih pritokov (do 1997 povzeto po: Trontelj, 1997; naprej po: MOP, 2013; Kobold, 2013; ARSO, 2010). LETO KRATEK OPIS 1550 Narasla Savinja odnesla žito, živino, vse brvi in mostove. 1772 / 1824 / 1850 Unič ene poljšč ine. Poplavljeno je bilo Celje. 1852 Velikanska škoda. Zabeleženih tudi več smrtnih žrtev. 1901 Poplavljanje reke Savinje s pritoki v oktobru in novembru. Najbolj ponovno prizadeto Celje z okolico. 1923 Veliki povodnji ob koncu novembra. 1926 Obilne padavine povzroč ile poplave v avgustu. Savinja skupaj z Voglajno ponovno povzroč ila največ škode v Celju. Veliko mrtve živine in unič enih poljskih pridelkov. Povodenj zahtevala tudi več č loveških življenj. 1927 Poplave v Savinjski dolini. 1933 Poplavljeno Celje – voda ponekod segala tudi 2m visoko. 1938 Poplave Savinje meseca maja. 1954 Poplavljanje 5. in 6. junija, predvsem zaradi velike predhodne namoč enosti. Največ težav povzroč il pritok Hudinja. Velikanska škoda predvsem na industriji in infrastrukturi. Vodna ujma zahtevala kar 22 življenj. 1964 Poplave na poreč ju predvsem na območ ju Celja, Mozirja, Nazarij med 24. in 25. oktobrom. 1969 Med 21. in 22. avgustom poplavljal predvsem pritok Bolska. 1972 Poplavljalo v zgornjem toku (Solč ava). Mesec maj. 1980 Poplavljeni Zg. Savinjska in Zadreč ka dolina. Poplavljala tudi Bolska. 1990 V mesecu novembru največ je poplave v tem stoletju. V zgornjem delu poplavljanje Savinje in Luč nice. 1992 Več kratne poplave Savinje. Najhujše v Laškem. 1994 17. junija poplave na območ ju Laškega ter Žalca. 22. avgusta Celje in Laško. Avgusta poplava Velunje v Šoštanju. 1996 Poplave v Laškem med 1. in 3. julijem. 1997 Poplavljanje manjših pritokov Reč ice, Mozirnice in Luč nice meseca avgusta. 1998 14. - 15. julij poplave Savinje s pritoki (Dreta, Voglajna, Paka, Ložnica, Hudinja). 4. - 6. november največ ja naravna nesreč a leta 1998. Najhujše prav na poreč ju Savinje – primerljivo z letom 1990. Najhujše v Celju in Laškem. 2007 Moč ne in izdatne padavine povzroč ile poplave v septembru, predvsem v srednjem in spodnjem toku. Poplave terjale č loveška življenja. 2010 Poplave med 17. in 19. septembrom. 2012 4. in 5. november poplavljanje Savinje s pritoki v zgornjem toku. Hidrološki in meteorološki monitoring na poreč ju Savinje Podatki hidrološkega monitoringa površinskih voda omogoč ajo ocenjevanje količ inskega stanja voda, ugotavljanje hidroloških znač ilnosti vodnih območ ij in vodnih teles, vodno bilanciranje in ocenjevanje dolgoroč nih sprememb, na katere vpliva podnebna spremenljivost. Samodejni podatki z merilnih mrež so osnova za sprotno spremljanje, napovedovanje in obvešč anje o hidroloških razmerah ter opozarjanje pred izrednimi hidrološkimi pojavi (ARSO, 2016). Razvoj mreže merilnih mest v Sloveniji poteka po priporoč ilih Svetovne meteorološke organizacije Guide to hydrological practices (WMO, No. 168). Že v preteklosti je bila nač rtovana tako, da omogoč a skladen in izč rpen pregled 17 količ inskega stanja površinskih voda in ostalih hidroloških parametrov (vodostaja in temperature vode ter vsebnosti suspendiranega materiala). Na poreč ju Savinje je vzpostavljena zadovoljivo gosta opazovalna mreža vodomernih postaj. Nekatere so bile vzpostavljene že konec 18. in v zač etku 19. stoletja, ko se je zač elo spremljanje hidroloških parametrov površinskih voda na ozemlju Slovenije (Bat, 2008), spet druge so bile postavljene šele v zadnjih letih. Skozi č as so se nadgrajevale in posodabljale, tako da je trenutno na poreč ju Savinje 20 samodejnih postaj (avtomatske merilne postaje – AMP), ki omogoč ajo, da so podatki, ki jih postaje samodejno beležijo in pošiljajo v podatkovne zbirke na Agenciji RS za okolje, preko spleta ves č as dostopni javnosti (ARSO, 2017b). Na sliki 2 so prikazane vodomerne postaje, ki smo jih upoštevali v hidrološki analizi poplav na poreč ju Savinje. Za izrač un padavin na poreč ju in podporeč jih smo upoštevali meteorološke postaje na poreč ju Savinje in v bližnji okolici (slika 2). Več ina je navadnih padavinskih postaj s podatki o 24-urnih količ inah padavin. Šest postaj je opremljenih s pluviografom, ki zapisujejo podatke o padavinah v 5-minutnih intervalih. Ploskovne padavine smo rač unali z metodo Thiessenovih poligonov (Jakop, 2017). Slika 2: Obravnavane hidrološke in meteorološke postaje na poreč ju Savinje s podporeč ji. Analiza meseč nih poplavnih konic Za obravnavane vodomerne postaje (slika 2) smo izvedli analizo meseč nih poplavnih konic in pogostost nastopa letnih konic po mesecih (Jakop, 2017). Analiza pogostosti pojavljanja meseč nih poplavnih konic kaže, da po pogostosti pojavljanja največ jega pretoka v letu izrazito izstopata november in oktober, ko se na vseh vodomernih postajah pojavi največ je število ekstremnih pretokov (slika 3). Na drugi strani pa so februar, marec in april meseci, v katerih se le redko oziroma najmanjkrat v letu pojavi največ ji letni pretok. To so meseci z najmanjšim tveganjem nastanka visokih voda, ki so povod za poplave. 18 Vzdolž reke Savinje so rezultati primerljivi. Največ ji pretoki so bili na vseh postajah na Savinji izmerjeni novembra, ko je bil presežen pretok s povratno dobo 50 let (slika 3), ki predstavlja mejo, nad katero se že zgodijo več je poplave. Pri pritokih Savinje po analizi izstopa vodomerna postaja Celje II na Voglajni, na kateri so tudi v pomladnih mesecih zabeležene visoke konice in pogosto pojavljanje visokovodnih valov (slika 3). Ekstremni pretoki se lahko pojavljajo skozi vse leto, izjema sta le januar in februar. Voglajna ima za razliko od ostalih pritokov Savinje panonski dežno-snežni režim (Frantar in Hrvatin, 2008), hidrogram pa je manj razgiban tudi zaradi zadrževanja vode v Slivniškem jezeru, kar nekoliko zmanjša najvišje in nekoliko poveč a najnižje pretoke. Slika 3: Analiza meseč nih viskovodnih konic Qvk in pogostost nastopa letnih konic po mesecih za izbrane postaje na reki Savinji in pritokih. 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 0 100 200 300 400 500 600 700 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Pogostost Maksimalen pretok v obdobju [m3/s] Savinja - Nazarje Qvk mesečni Pogostost Q50 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 0 200 400 600 800 1000 1200 1400 1600 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Pogostost Maksimalen pretok v obdobju [m3/s] Savinja - Laško in Laško I Qvk mesečni Pogostost Q50 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 0 25 50 75 100 125 150 175 200 225 250 275 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Pogostost Maksimalen pretok v obdobju [m3/s] Dreta - Kraše Qvk mesečni Pogostost Q50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 0 20 40 60 80 100 120 140 160 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Pogostost Maksimalen pretok v obdobju [m3/s] Paka - Šoštanj Qvk mesečni Pogostost Q50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 220 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Pogostost Maksimalen pretok v obdobju [m3/s] Bolska -Dolenja vas II Qvk mesečni Pogostost Q50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Pogostost Maksimalen pretok v obdobju [m3/s] Voglajna - Celje II Qvk mesečni Pogostost Q50 19 Največ ja verjetnost nastopa ekstremnih pretokov in torej poplav na poreč ju Savinje obstaja novembra in oktobra, zato sta ta dva meseca poplavno najbolj nevarna. Kljub temu pa se poplave lahko zgodijo tudi v ostalih mesecih. Zlasti septembra so se na poreč ju Savinje že zgodile več je poplave. Analiza visokovodnih valov V analizi visokovodnih valov na poreč ju Savinje smo upoštevali več je viskovodne valove po letu 1990, med katerimi so tudi tisti, ki so povzroč ili obsežne poplave na tem območ ju (Jakop, 2017). Izbrali smo osem dogodkov glede na pretok konice visokovodnega vala v Laškem (preglednica 2). Izbranim poplavnim dogodkom smo v analizi določ ili pripadajoč e padavine, ki so dogodek povzroč ile, izmerjene na padavinskih postajah (slika 2) z upoštevanjem utežnih razmerij Thiessenovih poligonov. Sedem od osmih situacij ustreza jesensko-zimskemu tipu hidroloških situacij, za primerjavo pa smo vzeli še en spomladanski visokovodni val. Dogodka iz 1990 in 1998 veljata zaradi svoje razsežnosti za največ ji poplavi na poreč ju Savinje v obdobju meritev. Obravnavali smo urne podatke o merjenih pretokih za posamezen visokovodni dogodek ter padavine, ki so povzroč ile posamezen dogodek. Za vsak val smo izrač unali volumen in koeficient odtoka. Preglednica 2: Obravnavani poplavni dogodki z vrednostmi poplavnih konic Qvk. VALOVI - Qvk (m 3 /s) 27.10.-9.11. 4.-11.11. 4.-11.11. 18.-22.9. 29.3.-1.4. 17.-21.9. 4.-8.11. 12.-15.9. šifra postaja vodotok 1990 1998 2000 2007 2009 2010 2012 2014 6010 Solč ava Savinja 75,5 26,3 148 25,4 9,09 35,6 50,4 15,9 6060 Nazarje Savinja 635 630 455 507 197 367 648 242 6140 Celje II - brv Savinja 1208 1205 ni pod. 1052 333 803 988 ni pod. 6200 Laško Savinja 1406 1395 653 1249 443 1028 1131 730 6210 Veliko Širje Savinja 1490 1458 711 1272 508 1093 1176 782 6240 Kraše Dreta 236 251 88,9 226 50.8 138 256 82,7 6300 Šoštanj Paka 112 81,9 33 77,5 32,7 62,9 93,6 26,1 6340 Reč ica Paka 189 178 51,7 159 43,8 119 217 41,0 6550 Dolenja vas II Bolska 182 193 51,5 150 42,4 124 121 113 6630 Levec I Ložnica 82,3 94,0 ni pod. 120 37,2 78,1 52,3 56,5 6790 Škofja vas Hudinja 87,1 142 35,6 171 40,1 90,2 84,1 9,2 6720 Celje II Voglajna 66,6 118 41,9 60,8 48,6 97,5 30,5 104,8 - pretok nad rdeč o opozorilno vrednostjo (ARSO–BOBER, 2017) - pretok nad oranžno opozorilno vrednostjo (ARSO–BOBER, 2017) - pretok nad rumeno opozorilno vrednostjo (ARSO-BOBER, 2017) Kot primer prikazujemo poplavni val iz leta 1998 z urnimi intenzitetami padavin, ki predstavljajo utežene padavine (Thiessenovi poligoni), ki so padle na celotno poreč je Savinje (slika 4, preglednica 3). 20 Slika 4: Hidrogrami poplavnih valov leta 1998 in pripadajoč e povpreč ne urne intenzitete padavin na poreč ju. Preglednica 3: Č asovni potek konic valov za poplavni val 1998 Poplavni val 1998 Postaja Vodotok Č as pojava konice Qvk [m 3 /s] Solč ava I Savinja 4.11. ob 20:06 26,3 Šoštanj Paka 4.11. ob 23:52 81,9 Kraše Dreta 5.11. ob 00:26 251 Nazarje Savinja 5.11. ob 00:46 630 Reč ica Paka 5.11. ob 03:06 178 Škofja vas Hudinja 5.11. ob 04:16 142 Levec Ložnica 5.11. ob 04:37 94,0 Dolenja vas II Bolska 5.11. ob 05:18 193 Celje II - brv Savinja 5.11. ob 06:15 1205 Celje II Voglajna 5.11. ob 06:32 118 Laško Savinja 5.11. ob 08:38 1395 Veliko Širje Savinja 5.11. ob 09:07 1458 Konica poplavnega vala se je ob poplavi leta 1998 na v.p. Solč ava I pojavila že 4. novembra ob 20:06 uri (preglednica 3). Takrat so bile na pluviografski postaji v Solč avi zabeležene najintenzivnejše padavine (8,3 mm v eni uri). Na ostalih vodomernih postajah so se konice pojavljale bistveno kasneje. Val je od Nazarij do Laškega potoval skoraj 8 ur (preglednica 3), kar je za okoli 3 ure več kot je povpreč ni č as potovanja vala med tema vodomernima postajama. Vsi obravnavani poplavni dogodki so pokazali, da po volumnih izrazito izstopajo vodomerne postaje na sami Savinji, z izjemo Solč ave. Razlike v konici med najnižje 0 2 4 6 8 10 12 14 16 0 200 400 600 800 1000 1200 1400 3.11. 00:00 3.11. 12:00 4.11. 00:00 4.11. 12:00 5.11. 00:00 5.11. 12:00 6.11. 00:00 6.11. 12:00 7.11. 00:00 7.11. 12:00 8.11. 00:00 8.11. 12:00 9.11. 00:00 P [mm] Q [m3/s] Datum Poplavni valovi 1998 Padavine V. Širje Laško CeljeII - brv Nazarje Kraše Dol. vas II CeljeII Šk. vas Solčava Levec I Rečica 21 ležeč ima postajama Laško in Veliko Širje so zelo majhne. Pritoki Savinje prinesejo k poplavnemu valu Savinje različ ne volumne vode, odvisno od poplavnega in padavinskega dogodka. Še največ jo količ ino vode glede na konico pretoka prinese reka Dreta, ki se v Savinjo izlije tik pred vodomerno postajo Nazarje in na njej povzroč i dokaj moč an porast. Povirna dela Drete in Luč nice na območ ju Kamniško Savinjskih Alp obič ajno dobita največ padavin na poreč ju Savinje in dosegata velike specifič ne odtoke, ki na Dreti v Krašah pri poplavnih dogodkih presegajo 2000 l/s/km 2 (Kolbezen in Pristov, 1998). Po doprinosu Dreti sledijo Bolska, Paka in Hudinja. Za vsak poplavni dogodek smo izrač unali tudi č as potovanja po vodotoku. Ob največ jih poplavnih dogodkih na Savinji, ko so bili doseženi tudi največ ji pretoki, je bilo potovanje valov zelo različ no (Jakop, 2017). Na to vpliva predvsem prostorska in č asovna razporeditev padavin. V poplavi 1998 (preglednica 3) je trajalo potovanje konice vala po Savinji od Nazarij do Velikega Širja dobrih 8 ur. Povpreč ni č as potovanja konice vala obravnavanih dogodkov iz preglednice 2 znaša 5,5 ure. Več ja raznolikost pri potovanju valov se je izkazala pri pritokih Savinje, kjer znač ilnega vzorca med pojavom konice na pritokih in dolvodno postajo na Savinji nismo zaznali. Na pritokih konica vala č asovno različ no nastopi in s tem pritoki različ no vplivajo na konice vodomernih postaj na Savinji (Jakop, 2017). Na razvoj poplavnega dogodka izredno vpliva prostorska in č asovna razporeditev padavin. Več ja poplavljanja Savinje povzroč ijo obilne, predvsem pa intenzivne padavine. Za obravnavane dogodke iz preglednice 2 smo z metodo Thiessenovih poligonov določ ili utežene padavine za podporeč ja Savinje, ki se nanašajo na zbirno območ je obravnavanih vodomernih postaj (Jakop, 2017). V preglednici 4 so za vsa podporeč ja zbrane povpreč ne in maksimalne padavine osmih obravnavanih dogodkov. Ob podatku o padavinah smo dodali še standardni odklon in s tem pokazali razpršenost dobljenih rezultatov glede na povpreč je. Največ ji standardni odklon je na podporeč jih Voglajne, Drete in Savinje do Nazarij. Z upoštevanjem volumna neposrednega odtoka smo izrač unali koeficiente odtoka za vsak poplavni val (preglednica 4). Preglednica 4: Padavine in koeficienti odtoka po posameznih poreč jih. Padavine (mm) Koeficienti odtoka Poreč je do v. p. - vodotok povpreč ne stand. odklon maksimalne povpreč ni maksimalni Solč ava - Savinja 141,7 23,3 194,0 0,24 0,32 Kraše - Dreta 148,9 30,5 227,5 0,66 0,79 Nazarje - Savinja 148,6 30,2 218,2 0,49 0,66 Šoštanj - Paka 99,1 -19,3 166,9 0,36 0,43 Reč ica - Paka 103,3 -15,1 164,7 0,34 0,50 Dolenja vas - Bolska 132,6 14,2 243,3 0,47 0,60 Levec - Ložnica 100,8 -17,6 198,7 0,56 0,68 Celje-brv - Savinja 126,2 7,8 201,4 0,47 0,56 Škofja vas - Hudinja 95,6 -22,8 172,0 0,32 0,42 Celje - Voglajna 87,4 -31,0 158,9 0,39 0,53 Laško - Savinja 118,0 -0,4 193,5 0,44 0,52 Veliko Širje - Savinja 115,4 -2,9 193,3 0,43 0,50 Izkazalo se je, da so v osmih obravnavanih poplavnih dogodkih v povpreč ju največ padavin prejela območ ja v zgornjem, višjem in bolj reliefno razgibanem delu poreč ja (preglednica 4). Na teh območ jih, predvsem zaradi vpliva orografije, v povpreč ju pade največ padavin, kar kaže tudi slika 1. V obravnavanih dogodkih je na več ini poreč ij padla 22 maksimalna količ ina padavin v poplavnem dogodku leta 2010 (Jakop, 2017), konice valov pa v tem dogodku niso bile najvišje (preglednica 2). V dogodku 2010 gre za sestavljeni visokovodni val. Padavine so na poreč ju Savinje padle v dveh skoraj enakovrednih delih v treh dneh, zato imajo tudi hidrogrami poplavnega vala Savinje po višini skoraj enakovredni konici, ki bi jih lahko loč eno obravnavali kot dva neodvisna visokovodna valova. Po količ ini padavin na poreč ju Savinje poplavnemu dogodku 2010 sledijo padavine, ki so povzroč ile poplavo leta 1990, le temu pa padavine za dogodek 1998. Maksimalni koeficienti odtoka se pri analiziranih poplavnih dogodkih gibljejo med 0,32 na Savinji v Solč avi do 0,79 na Dreti v Krašah. Koeficienti odtoka zavisijo od hidrogeografskih lastnosti poreč ja, količ ine padavin, predhodne namoč enosti, pokrovnosti tal. Povirno poreč je Drete dobi obič ajno največ padavin na poreč ju Savinje in ima zato velik specifič ni odtok (Kolbezen in Pristov, 1998). Preseneč a pa nizek koeficient odtoka za v. p. Solč ava, ki je lahko posledica geoloških lastnosti tega dela poreč ja, kjer so pretežno zastopane prepustne kamnine s kraško-razpoklinsko in razpoklinsko poroznostjo. Zaključ ki Analize so pokazale, da prihaja do več jih poplavnih dogodkov na poreč ju Savinje ob zares izdatnih in intenzivnih padavinah. Za nastop visokih voda je na več jem delu poreč ja Savinje merodajna jesensko-zimska padavinska situacija, za katero so znač ilne frontalne padavine, ki so intenzivirane z orografskimi padavinami. Široko padavinsko območ je ter obilne in dolgotrajne padavine povzroč ijo visokovodne situacije, ki lahko vodijo v poplave. Č asovna razporeditev padavin poleg prostorske odloč ilno vpliva na velikost in obseg poplav. Analiza meseč nih visokovodnih konic je pokazala, da je največ ja verjetnost poplave na poreč ju Savinje v jesenskem č asu. Poplavno najbolj nevaren mesec je november. Glavni razlog je izrazit jesenski višek padavin, ki postaja v obdobju podnebnih sprememb še višji (Kobold in sod., 2012). Poleg novembra so izredno visoki pretoki lahko doseženi še v oktobru in septembru. Polovica izmed osmih obravnavanih poplavnih dogodkov se je zgodila novembra, trije pa septembra. Na obravnavanih vodomernih postajah je pojavljanje visokih pretokov podobno. Predvsem se to kaže na sami reki Savinji, kjer so vzorci pojavljanja visokih voda po celotnem toku skoraj identič ni. Nekoliko s svojim drugač nim reč nim režimom izstopa le pritok Voglajna. Tovrstne hidrološke analize so pomembne za razumevanje hidrološkega dogajanja na poreč ju in so podlaga ukrepom za zmanjševanje poplavne ogroženosti in sistemom opozarjanja pred poplavami. Na osnovi rezultatov analiz se lahko prepozna potreba po dodatnih merilnih mestih na poreč ju, zlasti pluviografskih postaj v povirnem delu poreč ja. Literatura ARSO (2010). Hidrološko poroč ilo o povodnji v dneh od 17. do 21. septembra 2010. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje. http://www.arso.gov.si/vode/poroč ila in publikacije/Poplave 17. - 21. september 2010.pdf (5. 5. 2017.) ARSO (2016). Pregled hidroloških razmer površinskih voda v Sloveniji. Poroč ilo o monitoringu za leto 2014. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, 43 str. ARSO (2017a). Meteorološki portal. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje. http://meteo.arso.gov.si/met/sl/ (10. 5. 2017) ARSO (2017b). Arhiv površinskih voda. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje. http://vode.arso.gov.si/hidarhiv/pov_arhiv_tab.php (10. 2. 2017.) 23 ARSO – BOBER (2017). Hidrološko stanje in napoved. Interna baza. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje. Bat, M. (2008). 60 let slovenske državne hidrološke službe. V: 60 let slovenske meteorološke in hidrološke službe. Naše okolje, Bilten Agencija RS za okolje, Ljubljana. Posebna izdaja, 27-34. Frantar, P., Hrvatin, M. (2008). Pretoč ni režimi. V: Vodna bilanca Slovenije 1971-2000. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, 43-50. Jakop, U. (2017). Hidrološka analiza poplav za poreč je Savinje. Mag. delo. Ljubljana, UL FGG, Magistrski študijski program Vodarstvo in okoljsko inženirstvo. (samozaložba U. Jakop), 92 str. Kobold, M. (2007). Vpliv napake ocene padavin na napako napovedi odtoka pri napovedovanju poplav. Doktorska disertacija. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (samozaložba M. Kobold), 134 str. Kobold, M. (2011). Primerljivost poplave septembra 2010 z zabeleženimi zgodovinskimi poplavnimi dogodki. Ujma 25, 48-56. Kobold, M. (2013). Poplave konec oktobra in v zač etku novembra 2012. Ujma 27, 44-51. http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2013/044.pdf (25. 4. 2017.) Kobold, M., Dolinar, M., Frantar, P. (2012). Spremembe vodnega režima zaradi podnebnih sprememb in drugih antropogenih vplivov. V: I. kongres o vodah Slovenije 2012. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana. Zbornik, 7-23. Kolbezen, M., Pristov, J. (1998). Površinski vodotoki in vodna bilanca Slovenije. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Hidrometeorološki zavod RS, 98 str. Komac, B., Natek, K., Zorn, M. (2008). Geografski vidiki poplav v Sloveniji. Ljubljana, Založba ZRC: 186 str. http://giam.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612540913.pdf (20. 12. 2016.) Marinč ek, M. (1992). Vzroki poplave v Celju 1. novembra 1990. V: Poplave v Sloveniji. Ljubljana, Ministrstvo za obrambo, Republiška uprava za zašč ito in reševanje. Zbornik, 155-161. MOP (2013). Zagotovitev poplavne varnosti na poreč ju Savinje. Ministrstvo za okolje in prostor. http://www.porecje-savinje.si/ (20. 12. 2016) MOP (2015). Nač rt zmanjševanja poplavne ogroženosti (NZPO). Ministrstvo za okolje in prostor. http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/nzpo/NZPO_SLO_20 15_12_08.pdf (20. 3. 2017) Trontelj, M. (1997). Kronika izrednih vremenskih dogodkov XX. stoletja. Ljubljana, Hidrometeorološki zavod RS, 135 str.