25 Red v naravi
BUo je neeega vročega poletnega iai, ko sc je aolnce aii bližalo k za-tonn. Pri derečej stnigi poleg očetovega mlina je stal Slavko, brdik deček okoli sedem let. V yodi zagleda ogromno število ribic. ki so dokaj nadlog imeie. Toda jih je sukala in drvfla sein ter tja. Pogosto jih je zasukniia t vrtinec ui odnesla od Ijubib prijateljic. Dmge so se zopet zatetavale ob ostro kamenje in korenine ter so se budo ranile. Slavku so se te uboge ži-valce zel6 smilile; mislil je, kako bi jim pomagal. Šel je k očeta t mlin in ga prosi, naj bi polovil uboge ribice , da bi v yodi toliko ne trpele. Oče iz-polni Slavkovo željo, vzame sak in ga nastavi t vodo. Derefia voda kmala zasukne ul>oge ribice na ta nesrefni kraj in bile so — v saku. Oče potegnejo sak iz TOde in izsipljejo vjete živalce na zeleno grivico (trato) pred Slarita in mu rek6; Bna, tnkaj je imaš, storil sem po tvojej želji!" To rekši, otidejo oče t mlin. Slavko ostane sain pri ribicah in jim začne govoriti: nglejte, uboge živalce, kako st-e zdaj srečne! Tukaj na zelenej travici in na zdravem JSistem zraku se laže prebiva in diha nego li v dere&j vodi, ki vas zaganja med ostro kamenje ia korenine. Kako lepo vas obstSvajo rumeni žarki zaha-jajoiiega solnca!" Tako je govoril SlaTko ubogim ribicam, glcdaj6u jih. k&ko zIto so se gibale in skakale po zelenej travi. Kadar koli je kaka ribica daleč odskočila od srojih tovarišic, takčj jo je Slavko prijel in zopet nazaj položil k 6nim dragim. nLe mirne bodite", dejal jim je, rin odpočite ee malo, saj ste t rodi dosti trpele. Tukaj po zemlji se lehko prosto gibljete ia veselite k&koi ptifiee pod neVjom!" — OSe, ki je stal za mlinakimi vrati in ise to posluSal, stopi zdaj k Slavku in m« reče: ^preljubo moje dete! ali res roisliš, da so zdaj ribice na boljera nego li so bile poprej v vodi?" To rekši, vza-mejo oče jedno ribico in jo denejo pri kraji v Todo, a ribica je bila mirna, samo malo je še gibala ob svojih plavutih. Zdaj pokličejo suika k sebi rek66: nSIavko, idi sem k meni, da vidis, kako mirna je uboga ribica, ki sem jo dejal v vodo." Oče denejo še drage riljioe nazaj v strugo ob krajn braga. t, vse so bile kakor mrtve; 5e le za nekaj časa so se začele živejše gibati in plaTati po Todi.
,,Zdaj vidiš," rek^ oče, ^da vsaka živalca najrajSe živi na 6nem torišči, katcro jej je Ijubi Stvarnik t iivljenje cdJoeil. Kakor se tebi najprij^toejSe zdi na kopnej zemlji. ptici in metuljčkn t zrakn. tako se tudi ribicam zdl najprijetnejže v vodi.   Samo malo takih žirabc je,  katere iivi t vodl in na
mhem."
Bog na sretu je vbc modro ustvaril Tnakej strarci je svoj kraj podaril.
Josip Karba