Za poduk in kratek 6as. Pismo iz Avstralije. (Pisal slovenski rojak M. Dr., rodom Žalčan.) Melbourne v Avstraliji 24. junija. Hrepeneče že pričakujem iz ljubljene domovine poročila, posebno od Vas domačih. Moje zadnje pismo je romalo, kakor ste sami po poštnih pečatih gotovo posneli, v Sidney. San Francesco v Ameriki, od tam v London in na Štajarsko. Tu imamo zdaj zimo, pa ne tako hudo, kakor smo je vajeni v domovini; ne gledam z ledenimi rožami opisanih oken, da, Se celo pišem lahko v sredi zime brez peči. Kmalu pričakujemo deževja, ki po zimi zemljo izpira, a po letu vlada vsled pomanjkanja dežja silna suša, tako, da vsako leto na tisoče ovac vsled žeje pogine. Zivež je tukaj po ceni; funt mesa 1—2 peni t. j. 5 do 10 kr. avst. veljave; pijača in duhan sta draga; čaša piva 3 penije; liter vina nad 50 kr.; pohotnim Angležem po ne diši vino, ako nima vsaj jedne trctjine spirita primešanega; za navadno pijačo pa jim navadno služi le pivo, ki pa je tako močno, da bi 3 kupice tudi konja upijanile. Ne čudim se, ako ob sobotah večer srečavam kakor žolne pijane žene, ki tavajo proti domu; ta dan dobi mož rokodelec svojo plačo, vleže se utrujen k počitku; a žena mu mnogokrat še isti večer v gostilni (Public House) zaslužek zabije; gabi se mi do grla, ko včasih gledam take nesrečne žrtve pijanosti. Ne smete pa misliti, da so tukaj vsi ljudje taki ! Za delo mi je prva dva meseca huda predla; mrzlica, ki sem jo prinesel seboj iz Grške, mi je vzela moči, in zraven še jezika angleškega nisem bil zmožen. Po dolgem izpraševanju dobil sem službo pri nekem izurjenem ključavničarju ; zdaj ko pa že tolčem nekoliko angleški, nisem več v stfahu za delo. — Zaslužek je dober, 2 do 2V2 funta na teden t. j. čez 30 goldinarjev; za profesijoniste traje delo le 8 ur na dan, od 8. do 1. ure, in od 2 do 5 ure popoldan. Nedelja je Uikaj najsvetejši dan; vse gostilne, štacune, fabrike so zaprte, in nikedo ta dan ne sme delati ali prodajati pod kaznijo 20 funtov, to je čez 240 goldinarjev. — V cerkev prideš le, ako plačaš vslopnino tri penije, kateri denar se pa porabi za potrebe zelo revnih misijonskih cerkev. A tu nismo samo katoličani, temuč rekel bi lahko, kolikor Ijudij, toliko ver; oh! kako žalostno je sli^ati krivoverske sleparje kričati po ulicah mesta! — Le ena želja me Se navdaja, da se kmaki povrnem na Ijubi dom, ker v tujini še le čutim resnico: Ljubo doma, kdor ga ima. — — — Smešnica. Več pretepačev je stalo pred sodnikom, ki jih slednjič vpraša: »No, kdo pa je vendar največ kriv pretepa?« — Eden pretepačev se odreže: »Bobnjakov .lože! Ta nas je vedno miril!«