Leio IVM štev. 14. V Celju, soboia dne 4. februarja 1922. PoStnlBD ploiana v gotovinu ^^^^Anucejskaknjižnica ^B VA MB H Hl .^H ^^B^^SL ^Hf Ink HHI ^BU— ^ Dolžni iztis ^^Hjj^^^B ^H Jj^m ^B, flV ^^I^I^B AkttH HI /wtn^ - . ._ _......... .-J^^^^^EL ^^H^V^ ^^HH^7 ^Al^^V ^^^^^^B Stane let^o ^S^Diu, inc^čno 43>jp, za inozemstvo letno 120 Din. — Oglasi zq' mm vlšine stölpca 40 p. Reklame med tekstom, osmrtnicc in ^aUyale 50 p. Posainezna Številka staue 50 p. Izhaja vsak toreb, četrtek in sobofo. Urcdniitvo Strossmajerjeva ul. Št. 1,1. nadstr. Telefon St. 53. Upravniitvo Strossmajerjeva ul. St. 1 pritličje. Telefon St. 65, t=a RaCun kr. poštnega cckovnega urada štev. 10.066. "^l Velik shod ministra n. r. dr\ Kukovca N.irnOV Kl IC PO KONCENTRACSJI NAPREDNIH POLITlCWH SIL V SLO- VENI.JI. \ eetrtek _;. febr. se je vršil v Src- tliscti velik javen shod Demokratske si ranke ob veliki ndcležbi naroda. Vsa Kostilna Bamnanova je bila natlaoenn Pohia. Prcilscdnik krajevnc organizaeijc De.v'okratskie strankc K. dr. Tavčar ic i;vodoiiia toplo pozdravil narodnetfa po- •vauca dr. Kukovca. trškesa inj.>brežke- ¦v'a /.upana, župana-starosto 2. Žinka itd. V dvenniein vseskozi stvarneni in it.Mieliitoni «jovoru je dr. Kukovec podal I'bse/no sliko politicneica zivlienja v Slo>, eniji.. slikul in bičal razcepljenost na- rodnih in naprednih politienih derneiuov v mriotfe st ranke ter pozival v inferesu Jiaroda in države li koncentraciii naurcu- nega življa. Razpravljal je ilalje o razuc- liivi državc v oblasti ter ostro «raja! p«- siopanje pok.r. iiamestriika \v. Htibai'jR». ki jo priseftel na »stavo. a vkliub tvmu rtela na tihem na to, da bi se razni poll- Men; upravni uradniki izrekli za etiotno Sloven i.io. Govoril je o sociialni zakoiioclaji ?. ozirom na delavstvo in obrtnistvo, zlasti ') /avarovanju dclavstva za sluca.i bo- lozni. oncmo^osti in starosti. o bolni- ških blagajmah. posredovalnicali za delo. <¦' vazniorjii iia.se državc nanrain cfni- •'.;!»; .(irzavani itd. Oebata je bila zelo zivalina in so 'borovalei stavili na a. poslanca" nešte- U) vprasanj, na katora ie roeiio in tz- erpjKi odffovarial. Na prcdloff kr. Veselka ie bila >j. »niiiistni n. r- izreccna zaupitica in pro-, šiija, da so v naprcj kakor doslcj za.sio- :ia z vnemo inkrese volilcov in uaroda. Zborovalci so dalie soroieli na^led- nji RESOLUCI.U: '• Poziv k združitvi vseli naroUnih nnprednih strank v SloveniiF. Zborovalci na iavnem shodu Deino. kratske stranke v Središču dne 2, febr. I9?2 so po pretresu temeUitega po.cdiJa svo.ieKa poslanca v jNarodni sktipšcini g. dr. Kukovca prfili do sledeeih sklepov: Poikična konsteiackia, kakoršna k nastnla glede Sfovencev po zadnjih svo- boänih volitvah v us(avotvorno skup- štino. se sniatra z ozirom na raz- ccpljcnost na mnogo&evilne siranke hot narodnlm In Kospodarskim inte- resom škodljiva hi iiaravnost nevar. (ia. Koncentracija vseh sil. ki bre/poKoi- «0 priznavajk) iiarodno edinstvo in po- trcbo pozitiviiesa sospodarskesu d«la. ter ciKHna orj^anizacija »stib je nuiiia pa- trcba. Apeliraiuo na patri.iotizeni izvo- \\an\h poshiJioev mariborskega okro/jia, da račuiiajo s tent razpalozenjem volii- b(va in v najkrajšeni času izva.ia.io pn- skii:ce iz tejsa položa.ia. Brez ozira na u- speh uašijga poziva Pi*i izvol.jcnlh po. slancili sinatramo pa že danes potieb. liif», da ljUidstvo samo politiCMio polo/.a.i (ak(>; trezno proceni in da zastopniki na. i-odnesa in «ospodarskeKa proKrama v Kiariborskeni volllneni okrožiu izdelajo doloviti načrt v sniisiu potrebne združit- vc ter ga predložiio shodu zaupnikov v da!.in.ic skJcpan.ic in postopanie. Pos.lanec i\r^ Kukovec se naprosa, da skliče najka- siifie do Veiikc Noci takSeii scsta;iek /\~ iipniKov celega volihioga okrož.ia v Ma- ribor fx; dosovoru z zastopniki vsoli pri- /adctih strank in stru.i. 2. Zahteva Po razdelitvi Slovenije v liubijausko in mariborsko oblasi. Določbo ustavc siede administrativ., nc tupravne) in saiuoupravne razdeHtvo v veliKc županije alt oblasti In srez« ar» okrajc smatiamo kot nedotakl)ivo. Vlad- i/i «ačrl razdelitve suiatranin za priiner- no podiago za razdelitev in smatramo kot dofznost vseh demokratskii» in dru. scih v vladn? vedini udeleionih polit'kov, 'Ja Ucjansko zastavik) vso sile na elm- j>re.išnjo izvriitev predvideiie razdelitve. ZatUeyamo tako.iSnio raz.iasnitcv vpra- šan.ia, ali res neki ciniteUi. ki bi bill dolž- iii strogo stati ua statišču sklepov Nar. ikupžčine in spo^ovati usfcivo, umetno vplivajkv ita revizilo ustave in na to, da bi «as okra.i izgubil v vtedinem predto^u predvideno vellko županijo v Mariboru. Iz sovora ministra n. r. k. Or V. Kukovca v Središču. /. niojim današnjim središkini sho- ÜO5H so nii /Ai potrebno pred slovensko iavnost stopiti z odločno volio. da se kar liajprej dokonea. nat že bode s ktcrini- koli izidom, scdajmi kri/.a slovenskc na- rodno naprcdne politike. vsaj kolikor za- dene moie volilno okrožic. Po mojem mnenin lahko utemeljim. da ta korak storim baš v Središču, ker .ie Srcdišče že ponovno v zgodovini zadniih desetlctij pokazalo. da ima pogum. narodno- naprcdno vprašanje raziinreti in prinaSa- ti v sporih jasne adločitve. Ko sem jaz tu kandidiral prvikrat meseca maja 1909 leta. lore] skoraj pred 1-^ lcii v štajcvsUi doželni /.bor. dobil sem nasproti klerikat- cein po neenveni borbi, ki mi ic večno v iivaiežnein sponiinii, vseh H2 cjiasov, ki jib je inicla občina sploh oddati. ter je od todaj naproj kniečkotrška obcina Sr>jui- .see prednjačila v teni volilneni okrožfn kut za\'edna narodna in naprcdna obei- na. ^ polno pravico pricakujcni. da priC- neni v isti zadevi lahko v istem SredisCii hi.)1;!'»!) tudi dancs. Na dvc strain burba in njoti eilj nc more bi'.i v tlvomn, namrcč proti kler!» kai'/niii in sociialni demokraciji. iieja- sii:i.-.i pa treba odsiraniti slcde raznierja med demokratsko in saniostojua knietij- sko ozlronia zemljoradniško stranko In uicd ntirodno-sociialno stranko. Kierika- li/Cjii je svoje postopanie v zadniih pe- tili letih ponovno izpreininial in je spelial lias iiarodno napredne politike tudi po- novno i',a led, da srno mn dnli nriiiko. da se je zopet utrdil. Iz splošnih narodniii obziro\' snio pred prevratom in po piv- vratn sklepüli pogosto celo pren;irjc s to siranko ter tvorili z n.iihovimi voditelji vkupne vlade v Ljubliani in v BeoRraUu. Odgovarjalo jo to javnemu mnenjn, ktc- ro je tako postopanie. odobriio ali celo zalitevalo. Vcndaj skušnja kaže, kako jc bilo to napacno, kajti to je vzdržaio kle- rikalcc Se pred letom dni v odiočilni bor- bi v iistavotvorno skupščino mi toliki mod. da so sicer zffubili v Sloveniji Tn tudi v mnriborskem voiilnem okrozju :ibsofu^o-"«-«?*ino, a dobili vendar še iz- nieil 21 poslanskih most 8 istih. Vsled nozadostne delavnosti in sposobnosti vodstva saniosto.ijie kmetijskc stranke se ij to razmerje pri obcinskih volitvah lansko leto nasprott iiarodno - napredni sfrui! v korist klerikalne stranke se znatno poslabšalo, ker samostojni kniet- je v eiii tretjiui obcin mariborskega o- kraja nitt toliko niso storili. da bi bili vlo- zili liste svojih kandidatov, tako da so padle vse te občine brez boia v klerikal- ne roke in se nain ie pred 14 tlnevi v skupščini srbski radikalni natron naših klerikalcev Stojan "Prot'ic mozc\ roj^ati, da Slovence prcdstavlja kot plcir.c edi- no !e klerikalna stranka. To ie naravnost obapna slika, ki z benxalicno lnčio ra7.- s.vctijuje položaj nasproti klerikalnt slranki zlasti v mariborskcm volilncin okrožju. RudeČiea sraniu mora obdati vsakeg«! napredncga kmečkega in mest- nega človeka. ko to čujie in sc vprašn, kaj Kino doživeli v naši Jngoslaviji po lastri brezbrižnosri. Če pnstimo na5e razmcrc neraz-čiščenc. tako da bodo vod.ic samostojnij kmetijske stranke za- branjevali deniokratskhn oolitikom na- rcdai- napredno delo na deželi s pliivn 1'iiiečko frazo. joOim sami niti kandidat- skih list ne postavijo proti klerikalcein. potcn se Jiioramo vprašati, ali ni odnHa lira vsakttnii napredku teh kraiev- Po- tcm se inoramo tudi vj>iašati. kdo iina poji'um zagovafjati tako inrtvilo luisproti kfcrikalcem. Kaksen je-pa ta klerikalize::i danes in kam nas pelje, dokazala je ba5 zaiinjc dni razprava \r narodni skupscini. Nastopanie klerikalnilt govornikov iioh- ¦njvca in Su.snikaje i/zvalo burio nevolie srbskih strank in neki list «Baikaii" je k ¦debelinii črkanii tiskal, da treba Sloven- ee vsled take politike odrezati od :->k;jp- tiOsti /. narodoni in prepustiti njiti ii.c»- di, khrikalce pa lineati. To razpoložeiije od.K'ovarja tndi stališču nicrodajnih po!i- tikov. Jaz s:e tenm klicu po potrebi lin- čanja klerikalcev ne bom priclnr/.il, pač pa Ivlicem vsem narodnim nnpi'eclniin Slovencein ob ti ])ritoznosti. naj izpras'a- ,io .svojo \ est, ali je še dopustno, ali ic sc odgovorno, ako so vsi naprodnjaki ne sp-'.raziinienio, da odkloninio dejanski in z vzorno ortcauizacijo ta klerikalizeiii. BitoljT (6. XI. 1912.) Uvajestuk dana minnlo ie od slaviie Kmnanovske bitke. Za ovo vreme Turci posle niihove uporne odbrane oko Pri- lipa bili su pod koniandoni Kara - Saiu'a paše. Dru^i turski djenerali Feti-paša i Džavid - paša koji su be^al: pr^ko Tetova i Oostivara posle odbrane Ki- ceva sa ostachna svpijh korpusa sidioše li Uitol). Džavid pa.ša i ne zaustavliajuci se u vai-osi iurno protiv Orka. Susrete ill i do noge potuče kod Banicc. otcvSi iui {2 topova. Saznav za rczultat Prilepskog boja, posla u Carigrad telegram: ^Srbi su nepobedljivi, mi ue možemo ništa protivu njih. Predlažem da ih ne čekamo n Bitolju, nego Ua se bacimo svom sna- g'om, što nani ic ostala. orotiv grckih annija.« Pred log nije prinilien. Ritolj su /MornJi braniti kao n'ekada Plevnit. U isto doba tiasa I. anniia pod ko- mandom prcstolonaslednika Aleksandra imala je pred sobom poslednje isknsenjc it ovotne ratu. Put u Bitoli zaprcčavala je kolosalna teškoča i izgk'dalo je, da ce dotle pobedonosne diviziie niladog Kra- Ijeviča biti zaustavljene ncočekivanoin nesrečoin na prägn poslednie pobede- Poplava -- a ne tnrski bajoncti i>tičaše Bitolj. Plahovitc kiše, pračene siie/.i'ini biirama, pretvorišc rečice i ba- riistine u ogromno iezero. Ali i ono što izgledašc ncmognče — ispuni se! Ruka pod ruku, zagrljeni u zbiienim gomili- PJV1ILE ZOLA: Za eno uro ljubezni, (DalJe.) »Poslusaj vendar. Prancka,« je rek- [II z resnim glasom, obrnivši se proti no- "an.«osti sobe. »To ni ptiček.« »0!« je Henni a Dostarna *enska. od katere Jii- hr^P J!Pj!Zl1 druKeSa k^kor senco, naj- brže se /.abava kqk ijfralcC in sicer av dalcc. v mestu.« »Da, prav daleč.« je ponovila mla- denka. ko je nekaj časa molčala in hla- (iila svoh? razgaljene roke v hladni noči. Od tedaj je igral Julien vsak večer močncje. Njegpvc ustnice so zapiskale Xlas in njegova mrzlica ie zlezla v staro ^avlo iz runtenega lesa. Terezija pa, ki >c poslušala vsak ve^er, se ie Cudila tej ^ivahni fflazbi, katere posamezni akordi so leteli od strehe do strehe in počakali l»o4i, da se ustavijo pri niei. Dobro je ^utila. da velja serenada niei. vzdisjnila te ie včasih, kakor bi hotela poglcdati t(cz hi§e. Neke noči pa ie udarjal glas tako blizn, da je kar osupla. iskala je njcRov izvor na trgu, da prihaja iz ene starih his, ki so sanjavo stale druga P0- leg druge. Julien ie i^ral z vso strastjo, flavta ie kar vibrirala kristalnüi jelasov. Tema mu je daiala tako moč. da jo je u- pal pridobiti s silo svoje «lasbe. Terezija se ie res nagnila, kakor omamliena in pieniaxana- »Stopite od okna,< se ?e oslasila zo- pet stara dama. »Noč ie viharna, bodete ^labo spali.« To noč Julien ni mogel spati. Domi- šiial si je, da ,?a je Terezija izsledila. morda celo vid'ela. Kar j?orel ie v postelJi vsled razburienja, premišljal Ie, cc bi ne bilo prav, da bi se ji jutri vseeno poka- za!. lzßledal bi precej smeSno in bi se po- tem se bolj skrival. Odlooil 5?e )e, da se ji ne pokaže. Ob Šestlh ie stal pred ok- riorn in hotel ravno spraviti flavto, kar se odpre okno Terezijinejra stanovanja. Mlada deklica, ki ni nikdar vstala pred osmo uro, je bila v iutranii obleki, z razpletenimi lasmi. Naslonila se ie s ko- nv^ci na okno. Julien ie obstal kakor o- kamenel, glavo pokonen, io ie cclcdal v obraz ter se ni moffel od nje obrniti. Nje- Kove nerodne roke so zastonj poskušaie spraviti flavto v ovoj, Tudi Terezija gr. je motrila z nepremičnim in dostojan- .stvenim pogledom. Zdelo se ie, da opa- zujc niegove veiikc kosti, njcKovo «oro- stasno relo, tako prihuljeno. eledali ga .•e v vsej njcROvi nerodnosti in bojazlji- vosti. Ni bib. nič vcč nervozen otrok. kakor je izgledala včerai. Bila je pono- sna. zelo belc kože, črnih oči in rudečih iistnic. Motrila ga ie z mirnim obrazortf kakor bi na trgu opazovala psa, ali se ji dopade. ali ne. S tihini molkoni ga jc ob- j,Oilila., obrnila hrbet popolnonin počasi In zaprla okno. Julienu so odpovedale hoäc in padel .ie v nasloniač. Le pretrgane bescde so prihajale iz ust. »O! Moj Bo«! Nc dopadem ji.;. Jaz, ki io ljubim, ki bl dal za njo živ- 4.!enje!« Prijel se je z rokami za jdavo in st bridko zjokal. Zakaj se k vendar poka- znl? Ker ie bil tako nerodno zraSčcn, naj M se bil raje skrfval in ne nadlegovai deküc. Očital si je, jezen nad svojo ne- lodnostio. Naj-li več ive i^ra flavte v te- ini, kakor noeni ptic, ki zapeliuje srea s svojini petjem in ki se ne sme nikdar pnkazati na solncc, če hoče dopasti? Ostal bi zanjo sladka, ljubka Klazba, nič drnze^a kakor stara melodija skrivnost- ne Ijubezni. Obožavala bi .ifa. ne da bi La poznala, kakor zaljublicnecca princa. ki jc prise! iz daljne dežele in umr.k? sa- me Ijubezni pod njenim oknoni. Toda on jv pa nastopil brutalno in neumiio In vničil ves car. Ima La za navadnega vo- lovskega hlapca in nikdar več ne bo Ijn- bila njegove glazbc! In res, ijiral ie najmileiše melodije, izbral tihe noči, v katerih se ie razširia- la voniava zelenja, Tenezija Ka pa ni po- slušala in ne slišala. Hodila ie sem in tja po sobi. oprla se s komoici na okno, ka- kor bi #a ne bilo na nasprotni strani, ka- kor bi ne itfral mclodij svoie neizmerne Ijubezni. Nekega dne je zakričala: »Moj Bo«, kako je to razburljivo, ta flavta, ki igra tako napačno!« Obupan je vrgel *'.;Ar« -. •NOVA Ü Ü Ö A« ¦^V. i-J di.-ia. (in bi lakše odoleü valima /,anm- ! cent Šemnice, pod uraganskom vatror»« | ariilerije, pcšadijc i mitraljezu. bacuhu se !i nju Moravci, Drinci i Dunavci, da na vrhovima bajoneta kroz ueuioguc- nost izuesn naš Bitoli. .. Turci. po momeiitanom uspehii uad Orc'ma, povrativši legendarnr. hrabrost bramoca lJlevnc borahu se četiri dana i fri noči ogoreVno uprkos iasno ispisanoj; iaiuiua definitivnog poraza: »Na sablji dob'ismo, na sablji gubimo!« Gonjeni čvr- stom riikoin svojih starešina. u veri d« in u »dženctu« oeekuju »huriie«. guraju u sinrt: preplieu se gore dole pod ose- eajem lcdene kose, koja se poinalja iz mniievite ravni. Baterije njihovc u po- siediijem ropcu bljujn vatru i unose pn- stoš u žive blatniave redove naše. Po- «kropljeni vrucoin krviiu. koin sti istog momenta ledila ti erne kapliice na tele- sima. izgledasmo kao nepomični bedem n 7,ivrim ranama ... Prosuti mozgovi ra/.~ nirskanili jimackili glavu zapljuskaju okololezeec ¦.. Crveni ntemeiiiti sok Hie i siklja ... Bcz jauka, be/, vriska i piska 11 slat- kom zanosu sklapaju se oči i zatrepcir rumene suzc- Na usnama zaktoboče pe- nušava crveuo-cma krv — i kao posled- nji uzdali zašimii: »ZboRoni! Osveti, brate!«' Oblakovo drhti: Kiromarica krklja Hito!j huji... Na centra borbenog rasporeda za- mrznuti kip podporuenika Krste Spasoje- viča-Rakiča. pokušava da što izusti. Brada inn igra, zubi cvokoeu. plavetne usne podadule, a ispod treoavica zatre- perc suze da se otkinu u led... Život se manifestuje sanio još n stakleuaste su- zite oči. •. Podne. Ogroninc gomite üusto zbt- je:iih zelenih fesova. uz besne itrlike: »Alali! Alah!« jurile su slepo napred. Opkoljen sa sviju strana n puklenoj pe- šadijskoj i tnitralieskoi vatri. u obUikn srapnclsko.tr dima i sevania. sav u krvi zakrvavljenih plavih očiiu. srnči jednu dnigu. treču bombn n pomahnitalu be- snii gomilu .. • Obezglavl.jena telesa kn- piiin se n rodi'.Mioi krvi i koprca.in u ago- rii.ii. Tiemituo se iiladc i istežu. Zasleplieni zadnji redovi iure preko loxeva ... Još jedan tresak i čelava te- inona valjaju se po steiiin i kamenju i škropc crveniloni. »Napred. braco! Na nož!..." i po- siednji prokleti šrapnel raznese sree no- vo» Obilica .. • Optiste Kiromarica ... Sevcrac podiže dim i prah. Na zgarištn: razbacaui udovi, razmrskane «lave, pro- suti mozgovi mrtve ukočene tjomile .. Krv i gvoždje smešalo se! Cini sc da je se i sanio sunce skrilo da ne gleda piistoš i strahotu ... i dok n Biiolju drhte uzbudjena srea i ore se kli- ci: ^ivcla. bračo! Ziveli. oslobodioci!« iunacka zanirznnta čela kvase snze sinirenog božijeg shifce uz zaupokojenn molitvu primajuči, mesto maike, oca. se- stre. poslednji poljubac ... Slav a neznanoin iunaku'- Po8iiiLne vesti. TZ NARODNE SKUPSClNE. Seja 1. Sebniafja. Na dnevnem redu so odgovori mini- strov na razne interpe-laciie. Pin- mini- ster odgovarja na vprašanje posl. Milana Pribičeviča glede pomoči za kraje, ki so flavto v predal in ni igral več. Mali Colombel se ie tudi norčeval iz njega. Nckega due, ko ie šel niitno okna in vsakokrat, ko je Sel »>o trgu. se mu ie smejal s svoiim celim hudobnim obra- zom. Julien je vcdel, da .ie bii Colombel sPreiet pri Marsanneovih in to ga je ze- io muCilo, ne ker je bil tian.i ljubosnmen, ampak ker bi dal svojo srčno kri, da bi inogel biti sanio eno uro na iijegovem m-'stn. Mati mladega cloveka. Francka, ic veliko let v hiši, ie skrbno čuvala Te- rezijo. ki jo je dojila. Plemenita gospo- dična in niali kmct sta skunai rastla, ni cuda. cc jc ostalo Se kaj starüga prija- teljstva. Julien jc veliko trnel. kadar je srečal na ulici Calombela. s pikrim na- smehoni na ustnicah. Njegovo sovra- štvo je naraščalo, ko ga ie nekoč na- iančnejc opazoval in našel. da ni ravno Krdcga obraza. intel je okroglo glavo kakor mačka, toda zelo leoo in lino, ze- lene diabolične oči in maihno brado. Kako bi mu drago nlaeal dobroto. ce bi smel nbiskati Tlereziio (Dali- prih.) s;šk(.)d()vani po $us\ ali toči v iiauatu m na Hrviiiskem. Tozadevni krediti so ciu- voljcni. Minister poljoprivrede odgovai- ia im \pr:tšanje glede regulacije reke Ciiiice. minister pošte na vprašanje n liodržavlieuJLi pošte na Hrvatskcm, mi- nister saobračaja na vpraäanje gled-c prometnih razmer v Banatii. Izvoljen jc bil odbor za Dsoucavanjc dr. Koroščevega predloga. dn sc ukiue ei. IS zakoiia o zaseiti državc. Vprašanje izpraznenih inest komu- nistienih poslancev se je v sponizumu s šefi st rank odstavilo z dnevnega reda- ßurni doRodki v reški konstituanti. Atentat na predsednika roške drzavo Za. nello. Dne 31. jan. pop. sc je vr.šila seja reske konstttuante, v kateri ie precised- nik Zanclla podal puroeilo o Dolitiencm in gospodarskem položa.iu. Med govo- lom je nacijonalističiia nianišina nepre- staiio burno vines vpila in prišlo je do ostrill nastopov med veCMno in man.ishio. Prorae/un za 1. 1922 je bil z glasovi veči- ne sprejet. Ko se je Zanella po seji vrjr- eal /. avtomobilom domov. so ga uaeijo- ualisti sprejeli z divjim žvižganiem. Pred avtomobi] je padla bomb.';. Sofer je bil nui.iin. Zanella je dobil le malo prnsko na roki. Muslimaui §11 i/ vlade. Dočim w inii- sü'nanski minister dr. Karamehmedovie radi bolezni že pred časom podal-deml- sijo. je odstopil s'edaj tndi dr. Spaho, mi- nister trgovine. Utemeljnje svoi korak s tem, da se ni ugodilo lnuslimauskirn 2e- ijam glede izprememb v zakonu o dva- najstinah in glede izeiiačenja zemljiške- p;a davka. V Ciorid jc bil v prvi se.ü uovega obč. odbora dne 1. tm. z veliko večino glasov izvoljen za župana kandidit zmcrnih meščanov sodni svetnik dr. Bonne. FaSisti so oddali prazne glasov- nice in jc njihov govornik ostro napadel novega župana. Odstop italijanske vladc ßononii je izgnbi! zaupanje, večine zbornice, ker se je demokratski klub iz.iavll proti po- litiki vlade in so demokratski ministri odstoplli. Vsled tega je tudi Bonomi po- dal demisijo. ¦'¦¦ Mariborske novice. Ljudska univerza v Maribor it. Dni- go predavanjc »Ljudske univierze« se vr- Si v soboto ob pol 8. uri v mali kazinski dvorani. Predava g. prof. dr. Kovačič o narodnlh pesmih. Predmet bo zanimal vsakojear. Iz seJe občinskega sveta. V obč. seji 31. jan. se je pripoznala pokoinina v smi- slu predpisa za državne uradnike bivši- nia mestnima uradnikoma dr. Valentinn Raki' in dr. Kmilu Uhrlu. Tako bosta do- bi'a ta dva v Nemški Avstriii živeča Nemca, ki sta baje na papirju naša dr- žavljana čcz 100.000 avstrijskih krön penzije, kljub temti, da ima öhrl pri gra- škeir mestnem magistratu stalno služ- bo, ki izkliucuje nadaljno penzijo. --- 2R osebam — tujim državlianom. vceiuoma Nemcem se ie dovolil spreiem v občiu- sko zvczo. Ceijske nnviee. LJUDSKO VSEUClLIŠCE V CELJU. Prihodnje predavanje bo v ponde- Ijek dne 6. febr. tl. v običajnem lokalu. Razoravljal bo »o letoštetHi in koled.ir- ju« naš znani predavatel.i. simnazijsKl profesor Kr- -los. Kožuh. Dliaška kuhinja v Celiu jc razpo- slala te dni na celjske in zunanje pod- pornike čeke /. nteineljcno nrošnjo, da .io podpirajo tudi v tekoöem šolskem letu, ko postaja draginja Se boli obeutna. Nai nihče ne položi tega poziva ravnoduSno stran! Ravno v času najhrupnejšega razveseljievanja je dolžnost slovenske javnosti, da misli na svoie revno di.ia- Stvo, kl mora prestradati v zaduhlih nc- zakurjenih in nerazsvetlienib stanova- njih bridke ure in diteve. Le za trenotek si prikrajšajmo kako udobnost svoje.?a v.sakdauiega življenja. diiakom bomo s tem pomagali! Usmiljena srea. spom:- njajtc sc ob vsaki priliki Diiaske ku- hirije! Ljudsko vseuLIHS6e. V pondeljck 30. ;an. jc bilo zopet predavanjc o vzgoji in sicer o potnenu otro§kih iger. Govoril je o tej temi priznani strokovnjak-peda- ffog, ff. nadzornik Cernej. Z lepo niesto- ma pesniško vzneseno besedo je pove- dei svoie poslušalce v »čarobno kralje- stvo otroških iger« in očrtal žitie in bitjc n.aših malih v tem kraljestvu. Nj'egovo rr.;d;t\anjc jc bilo jirepleteuo z lastnuni \ di'/.ivljaji ter uadvse zanimivo in pruiciio. j Lkoda le, da jc prehitro koneal. vsi bi k^ še poslušali. Naj bi sc še kedaj oglasi! kot predavatelj! Občiustvo (večincina i starši) je skoraj napolnilo dvorano Jn slcdilo govori'iku z največjo pozliivostjo kar jc zuamenje, kako sc /anima /a po- | dobna vprasauja. Dijaska kuhinia v Celju ie sprejela od g. proi. Lcvienika v Celiu 100 K na- mesto venca na grob umrli ge Osoie, nadgeometrovi soprogi v Celju. Vsi oni avstrijski državliani, ki so po odpustu iz vojnega vietništva ostali pri nas in se ne želijo vrniti v Avstrijo. se morajo tekoin 8 dni prijaviti pri poli- cijskem prijavHcm iiradu Vrvarska uüea ist. 1. Tozadevno evidenco zaliteva r.vstrijsko poslauištvo. Veselica na Starein gradu! V nede- ljo d-ne 5. febrnaria popoldne prifedi Juli.; JicliH gostilniear na Starem graüu domaeo veselico v prid Dijaški kuhinji v Cclju. Na sporedu je godba in pies. Za topla in nirzla j'vidila ter dobro pijaeo bo preskrbljeno. Z ozirom na dober na- men, združen z lepim sprcliodprn se upa na veliko udcležbo. (k) Mestno giedališče v Celju. V torok 7. februaria abonement pred- stava »Kozarec vode«. Sokolstvo. KAJ BODI LJUBL.IANSKI VSESOKOL- SK1 ZLET? i^išc dipl. agr. A. Jamnik. Ljubljana. Kako važno vlogo vrši sokolstvo v moralnem, ktilturnem. uarodnem in slo- vansko drzavncm zmislu. mi ni treba po- sebe poudarjati, a zabeležiti iiioram ne- kaj, i'amrec to, da bo sokolstvo to svojo vzvišeno nalogo moglo vršiti le, ee be v njem prav nič, ampak prav nič m uve- Ijavlja strankarstvo. kakor se to zlasti pri Celiih in pri nas od gotovih strani Ln z g(jtovim namenoin izkuša dokazovati. V mojih očeh je Sokolstvo kultunni organizaeija. Kot taka se kaže in taka tudi ostane. Kot taka ima pncvažnc naloge. Sq- kolski zleti niso nie drugega kot to, kar so bile v stari, slavni. antieni Oixiji. ka- tera jc bila srcdišče vsetra kultnrncga sveta, znane olimpijske. pitiške, istmi- ške, nemcjske igre in (ekme ter pana- tejske in dionizijske sveeanosti. Te igre in sveeanosti so leto za le- lom privabljale skupai nešteviluj mtvj- žicc domačinov, privabljale so Orke iz vseli kolonij in sploh od povsod, privab- ljale so tudi velike množice drugiii kul- tarnih in barbarskili rodov in pk'iui'ii. Domačinom in izvun Orčiie živcčim inika* Roistni dan velikega vladike Jos. Strossmaycrja slavimo daues 4. t. m. Na odredbo ministra prosvetc sc prosb- \ i Jan po vseh šolah s primcruinii sve- čanostmi in pnedavanü. Nad Xvezo državnih nameščenccv jc sprujel Protektorat krali Aleksander. Na ČeŠkem so koalirani savezi ru- darjev 2. t. m. proglasil5 generaliio ru- ciarsko stavko po ccli republiki. ker la- F.tniki premogovnikov niso uristali na staliSče rudarjev, da se morajo mezdc doloeevati po visini ecu živlienskih po- trebščin Taboriščna uprava v StrnUču ie z 31. .ianuariem preuehala poslovati.' Prosveta. ZIKOV KOMORN1 KVAR1ET. VsL'iu Celjanom. ki se zanimajo za resne glasbenc dogodke, jc gotovo 5c v živem spouiinu utis. ki nam era je zapu- siil Zikov kvartet s svojini lanskiivi vse- skozi dobro uspelim komornim veee- rom. Scdaj pa so se vruili naši »Zikov- ci« oveneani s slavo in Driznanjern iz česke tnrneje in silni naval občinstva pri njihovem ljubljanskem večeru 23. januarja 1922 nam jc priea. da ie prizna- nje ujihove češke domovinc povečalo iiiiliov 7.Q itak i/vrsten slovcs ori nas. Pred komornim veeerom. ki ga pri- reiU- »Zikovci« v Celju 15. t. in., uaj na kratko sezuanim celjsko publiko s elani kvarteta in njihovinii /.adnjimi pomemb- uimi uspehi. Primarij kvarteta g. Rihard Zika jc kot učencc slavnega češkega profesorja Suchyja absolviral praski konservato- rii in ciovršil I. 1917 zrelostni izpit z od- liko. Pozneje x popolnil svoie zqanie se s privatnim studijem pri nai/.nameni- tejSeni vijolinskem pedaffoffn prof. Ota- kariu Sačikii. Drugi goslač «. Karel San- ein k licence prof. Jankovicha in ie ab- solvirai 1. 1913 tržaSki konservatorij. Vijola je v kvartetu odlieno zastopana po g. Ladislavu Czerni-ju. absolvciitu praškega konscrvatorija. kier mu je'bil učiteli prof. Bastaf. Cclistu. g. Ladislavu Zika pa ie bil vzgojiteli prof- Fiedler, sc- daj profesor konservatorija v Beiiinu- Vsi Stirje elani kvarteta so bili do konca lanske gledališke sezone angaži- rani kot člani opernega orkestra v Liub- ljani. Lepi uspehi, ki So jih dos,egli s svo- jimi prvimi komornimi večeri. pa so iih dovedli do odločitve. da se nosvetijo edi- nole komorni glasbi. Njihov sloves ie se- grt'l v CeškoslovaSko, kjer so našli svoje- ga vncieffa eastilca in mecena v knezu sliurn - Taxisu, ki jih je povabil lansko Polctjc kot svoje gostc na svoi grad. f u iih jc slišal elan češkega kvarteta He- rold, ki jih je presenečcn nad veliko u- mctnigko potenco mladega kvarteta po- \ abil. da priredc v Pragi svoj komorni veeer. To se jc zgodilo in vclikanski u- spch tega vcčera ie, lahko rečemo, polo- žil teinelj za sijajno umctniSko bodoe- nost. Ta večcr so prestali »Zikovci« nad vse častno prcizkušnjo in naistrožji pra- Ski kritiki dr. Nebuška. dr. Šilhan in Huttcr omenjajo ta veeer v »»Narodnih listih«. »Venkovu« in »Tribuni« z laska- Su-v. -,4 l >M OVA DQfiA« Sfran 3 Usianovijcna 18fi*f Hranilnica mestne občine Celje V lastn! palači pri 1co1ocIyox»ia. UstanovlliRB 136«. 1 «a •si o I Sta tje hranilniti vlog K 35,0110.000. Vrednost reiervnega z^klada K 8,000.000. i 75" § «5 U1 HRANILitE vloge, ki se sprejemajo od usako- §ar, užtosjo najpopolnejšo uamost in ugodno obresiouanje. PoStoe poloinice sirankam brez- plačno ni raipolago. Rcnfnino plačuje zauod iz suojega. y SPREJEMA tudi u uarno shrambo od shank | In sodišč razne urednosine papirjc, uložne knji- II ike i. 1. d. Dajc u najem PREDALE v svojih | saseblagajnah, tako, da obdrži ključ slranka I sama. OSKRBÜJE suojim uložnikom prodajo in na- kup useh urst urednostnih papirjeu itd. Izut- Suje za nje tudi inkaso in druga denarna opra- uila nojkulanlneje. IZPLAČILA u inozeuistuo izredno uqodno in promptno. Posojila vstli vrst pod najugodnejšimi pogoji. Brezplačna pojasnila fn strokounjaški nasueli u useh denarnih praSanjih. v.fiii slavospvvi kr napoveduicjo inladc- nr?s kvartetn enako nmetnisko slavo kot V,f*kcnui kvartetn, kot koje^a naslednika (¦r<^la^ju »Zikovce«. Praškemu večeni ff s'ediio še več izborno usr>clih kmicei*- iov ¦•• raznih čeSkoslovaških mcstili. Tudi uttKtniŠki Hnnai iii prezrl tejja važneRa umetniškeKa pojava in povabil Zikov Uvartet, da koncertira na Diinaju. Kriti- |tc priznanih čeSkih strokovnjakov so up?! vale na Dnna.hi tako inočino, da je \$m} 6- now 19-1 dosle.i na Dtinajti po- «sem nepoznani Zikov kvarflet pred raz- Pfodano dvorano v »Musikverein-u«, •T'vüi dunaiski kritik dr. Bach ie »Zikov- tt- obsut x zasinženo pohvalo. S tonii uspehi pa ie podana zadostna ^rancija za pot teh stirih umetnikov v širni svct, kjur si bodo nstvarili ^vetov- W ime. Dokler se mudc »ZjkovcU mcd na- -iMi Slovenci, spoznavajrno jih in uživaj- n.o njih plcmenito in resno nmetnpst. *Zikovci« imajo v Ccfju že svoio publiko, ¦>;uto bo pač njihov komorni večer 15. tm. Zilruži! vse njihove častilce k pobožnir- Hfiii poslušaniu njihove etcrične glasbe; Idor pa jih do sedaj ni slišal. naj sc nu «dtegnt prcpričujoči nioči niihove mnet- .fto<.(i. Hvaležen jim bo za plemoniii uŽI- Ick in v bodoče gotovo tic bo zannidil ¦jiobencKa njihovcKa koiicerta. O podrobiiosti koncerta Drihodnjic. Dr. S. S. Zveza ktilturnih društev v LjuWjani i'Ma svoi rcdni obcni zbor v torek. dnc 7. februarja oh 6. uri ponoldnc v ta.ini- štm JDS. Narodni dom I. nadstr. — 'Vsa v Zvezi včlan.iona druSfva sc po- JÜ^'Üaio, da se po možnosti udelcže ob- čne?:a zbora po svojili zastopnikih. Dopisi. Ror. Slatlna. »Čitalnica za RoL. Slatino in okolico uprizori v nedeljo, dne 5.. t. m. ob 5. uri popoldan v hotolu »Po- Ita^ burki »Damokljev meč« in »Vse »m.šc«. Po predstavi ie prosta zabava. p!es. šaljiva pošta. srečolov in licitacija. Vabljeui so vsi, ki hočeio prebiti par vc- sdih uric v lepi Rog. Slatini — pozimi. Socijalna politika. ODGOJA IN ZAŠČITA OBRTNO- INDUSTRIJSKEGA NARASCAJA. (Elaborat iz ministrstva za soc. politico, |i nam ga. je dal na razpolago min. n. r. g. dr. V. Kukovec) (Dtbe.) Trdno sem uverjeii. da bi bilo v splo- ino.korist vajeništva in obrtništva, da se /. redikalnimi sredstvi zabrani vsaka prevkrba vajcnccv v domu mojstra. Z xakononi bi se moralo popolnoma prepo- vedati in naistrožje kaznovati vse pre, stopke v tem poglcdu. Brez iziemc! Ker t*$k\ so primeri, kjer skrbi mujster ^e- snično za. dobrobit vajcnca. ako je pri niem v oskrbi. v vaienükih doinovili bi sc inoralo x ,prvi vrsti pojiti pravo dnižabnost, po- nciia prcdavania, splošno izobrazbo s pomocjo literature, petja, ffkdlSča. tclo- vadbe, govorniske šole. spozi.avanjem pohticiuh razmer Ud. Pred vsem bi pa bili sistemat^n« Kn-Mi Kimnastičn, va. jc. po vzorcti rtemSkih ali amerikansklh navad. Na vsc tc družabne priredilve m predavanja, ekskurzijt* in vaic bi $e mo- ^ali pozvati i vajcnci. ki niso nastan.ienf v domii. Pravi doiu vsakefta vaicnca bi mo- rHl r>ostati vajcniški dom. ki bi bil slc- faernemu Vajenc« stanovski »otios, nle- ¦°va univerza, njcKova itowrnkii In iije. R«v0 zahaviš^. Stveda bi se nioralo vs^- življenje v va.:en.iškem domu razviti v samouprav- n*m dühu in naistrožjo zabraniti vsak kasarnski ali policij.ski rcžitn. Predvscm pa bi morali vaitMici iz svojega zaslužka vzJr/.evati in npravljati vse knltunic napravv in prircditvc, zabavne in sport- iic potrebe, kar bi silno nplivalo na pra- viino jjospodarienje z niihovim zasluJ?- koni in bt bilo visokcRa vzffojncRa po- nvjna. Vodstvi bila strokovnega značaja in stcor za u- vrščenje priglašenc mladino v najbol.t od^ovarjajočo stroko s pomočjo pretz- knsnih delavnic. kakor ic bilo nod toiko !. oincnjcno. V to svrho bi sc moral v vsaki pokrajini, odnosuo na sedcžti po- krajinskih organizacij za ucgo in skrp- stvo vajencev in mladolctnili d^lavcev ustar.oviti poscbcn vajeniški doni, ki b! bil v zvezi z obsirnimi preizknsnimi o- brtnimi delavnicami. Ta vajeniški dom bi bil nekaka niatica vseli vajcuiskih do- niov pokrajiuc, kjcr bi se vztfajafi titclf ordain in voditel.ii vajoniskili doniov, nastani] priniercn va.ieniški nuizej in preskrbovali vsi vajeniski üoniovi s Pr;- mernimi vz^ojniini in iičnhru sredstvi (risbe, knjige. tiskanica. aparati itd.)- Prcizkusne dclavnicc bi morale te- tne'jiti na realni osnovi, kjer bi sc izcTc- lovala nc samo proizkusiia dela, ncgn uciansko v praktičnem življcnju uporab- Ijivi prcdmeti. V to svrlio bi morala imeti delavnica stalnc in zelo dobre kvalificl- ranc pomočnike različnih strok. Resnica jc, da predmeti, izdelani v tch dclavnl- cali, uc bi inoRii s ceno konkurirati z Iz- dclki obrti in industrije, a radi vzgojnc- jra cilja bi morala nositi tc višie stroške seveda organizacija. ki bi vzdrževafa delavnico, kar jc pa itak stranskcRa po- liiena. Olavno jc, da niorajo biti delavni- ce moderno nrejcnc. da ne služijo samo preizknsnenin namenn z-a priirlašcnc va- jence, ncgo tudi kot vzor-obrati jjlede tehničnc. varnostnc in hiffijcnske nre- clitve d'clavnice. Zato bi služilc te dehiv- nice poleg prvrega namena š>e strokov- jicnn poukti v'seh onüi vaicncev, nasta- njonih'v vajeniškeni doniti. ki nn s\o.icin ličnem inestu niniajo prüilcc spoznavati inodcrnih obratov, strojncga dcla in ra- ciionalnega gospodarstva s surovinami. (Dalje prih.) Narodno gospodarstvo. SADNI OOLEDI PO SLOVENIJI. Minolo jesen je uriredil odd<:lek /a kmetijstvo pokrajinske uprave v Ljnb- ljani po svojili strokovnih oreanih več sadnih ugledov po Sloveniii z nam«- noni, da sc prouči, katere Domolosko In doiriače sadno vrste so vkliub skrajno slabi sadni letini vendarle povoljno ob- rodlle. Sadni osledi so sc vr^iU v Smar- jeti, v Zabnici, v Pišecah. v Olobokcm, pri Sv. Petru na Medvodiem seht, v Ptuju. v Mariborn in v Otištanju. Vobče so bile razmerc za prirejante takih ogte- I dov precei neugodnc. Ponckodi jo bila j)rcslaba sadna letina in zaradi tega ma- le zanhnanja, sadjc ic zordo mesec dnl prejc nego običaino in so se vrSili ogiedi deloma picpozno. Splošno slabo razpo- ioženje knietskega prebivalstva zavadi nenavadne suše je tudi slabo upüvalo na udcležbo pri takili prir.oditvah. Kljub raznim oviram se je vendar dognalo. ua so nckat>ere znane in žc vneljane po- moloski; vrste kl.iub neugodni »oniladi in katastrofalni suši vsa.i d^^lonia obrodile (kanadska, mašancKar, bobovec, sam- Panjska reneta i. dr.). Proučilo se je tndi nckaj domačih vrst, kj so \tednc, da se razmnožujejo in $irijo DO dotičnih sad- nih pokrajinah (trdika, vidvanjka i. dr.>. I)a se bo doseffel v tem oziru ^c boljS! uspeh, se bodo v prihodnje nrirejalc po veijih središčlh posameznih sadjarskih pokrajiu mal« lokalne sadne ra/stave, na katerih se bodo točno doloČUi sadni •izbori za dotične pokrajinc. Prirediti bo trcba tndi spccijclne razsiave za čcšnje, mostnicc, orehc in breskve. K It SO OVIRE ZA 2IVAHNEJŠ0 TR- (iOVINO S HMELJEM ME1) NASO DR- ŽAVO IN C. S. R.? Našc trgovstvo občnti, da sc razvo) ot'ojostranskih prijateljskih razmcr ovi- ra, ako sc C S. R. zatvori s celo kopo uvoznih prei)ovedi pred svetom, oziro- jna, ako se nvoz tnjih izdelkov in pro- izvodov dovoli lc proti posebnemn do- vuljenju. Tako n. pr. pri limelju, kate- rcga so pošiljali za časa obstota avstrij- sko-ogiskc monarhije iz vsch njcnili de- žjl v Žatec. katero tržišče so ie razvi- jalo v svetovno tržiščc ter je postajalo občtitna konknrenca za Nürnberg. Sedaj je pa med CSR in SHS pod- vezan prosti promet z našim hmcijem, katerega so svoi čas v 2atcu prepariraU prebasali in razpo^iliali po cclein svctu, kar je bilo mestu, deželi in državi, češki : indnstriji in trgovini in naposled tudi dc- ! lavstv» v veliki dobiček. ' Jngoslovanski, poscbno pa Suvinj- ski hmelj si jc na trgovskem torišču pri- dobil svetovno hue in se prav lahko In dobro prodaja; ker pa Sloveniia nima za-- dostnega Stevila zavodov za konservl- ranje in basanje hmelja, se mora le-ta v to svrho pošiljati v inozemstvo, od ko- der se potem Tazpošilja po svetn. Veselilo bi nas, ako bi CSR ustano- vila po nemSkein vzorcu v 2atcu prosto iimeljsko skladišče za tranzit z ukinjeno carino, da bi potem mogli nas hmelj v 'Z:\tcu preparirati. prebasati in razpoS!- ljati, ali pa mednarodnini knpceni pro- dati in brez težkoč zacariniti. Za ta slu- eaj bi prosili, da bi se carina na naS hmelj, katera je sedaj obcutno visoka, zdatno znižala, da bi tako naš hmelj nži- val neko prednost prcd hmelii drugih držav. Z ustanovitvo prostega skladisča za tranzit hmelja v /!atcu bi zaslužile želez- nice, pospeševala bi se v CSR industr!- ja jute, platii«. žcJe^i. zasliižili bi trgov- i ci, §pediterji, mizarji (pri napravi zabo- jev) in dninarji. kakor bi se pač hmelj basal in kam or bi se pač pošiijal. Ker je bil let a 1921 žateški irg za nas zaprt. pošiljali smo morda dve tretjint našega proizvoda v Nürnberg. Bamberg in Antwerpen v svrho preparivanja in basanja — kar sc bode v bodoče 5c po- množilo — In Zatec bode polagoma iz- gnb'l svoje ime kot svetovno iržiščc /a htnel.i. K'er so Nemci razumeli svetovui tranzitni hmeljski kupčiji podati potreb- no življcnje in možnost razvoia, t. I. ker so nkinili vsako nvozno, prevozno in Iz- vczMo dovoljenje, bo Nürnberg v krat- kern časn postal edino svetovno tržiSče za hmel- — v veliko škodo 2atcu. Hnieljarsko drnštvo za Slovenijo | s sedežem v Zalcu. Dobava drv. Komanda dravske divi- zijske oblasti v Ljubljani naznanja, da se vrSi dne 14. febr. tl- ob 10. uri dop. v Pi- sarni intendanture Dravske div. oblasti v ljubljani, nadalje istega due in ob isti uri v pisarni komande Voineea okruga v Mariboru in Celjn in pri komandi me- sta v Ptuju in Slovenski Bistrici ustme- na licitacija glede dobave trdih drv za garnizije Ljubljana, Maribor. Celjc, Ptuj in Slovenska Bistrica za čas od 1. maja do konca decembra 1922. Predmetni o- glas jc v pisarni trg. in obrt. zboruicv v Ljubljani, rwßoji pa prinavedenih k6- nundah intcresentom na vpogled. Dobava ovsa. Komanda Dravske di- vizijske oblasti v Ljubljani razpisuje zJi dan 7. febr. tl. ob 10. uri dop. v inten- danturi Dravskte div. komande v Ljub- ljani ustmeno licitacijo glede dobave 200.000 kg ovsa. Predmetni oKlas je v pisarni trg. in obrtniške zbornice v Ljub- liani, pogoji pa pri divizijski intendantur! v Liubijani interesentom na vpogled. Poljski generalni konzulat razgiaša: V srnislu $ 16 naredbe minissrstva fi- uanc R. P. z dne 13. decembra 19J0. leta, ki se tiče carinskega postopania. rnorajo biti priloženi k vsaki earinski üeklara- ciji trgovska spričevaia (fakture, trgov- ski računi, prvotne izjave). v katerih mora biti tudi navedena vrednost blaga. Z ozironi na ta predpis in na vliko važ- nost takih podatkpv za trsovinsko sta- tistične svrhe je neobhodno potrebno. da se inozemski izvozniki ravnajo po poljskih earitiskih zakonih ter da priklju- cujejo k svojim pošiljkam. do)očenim za ¦Poljsko, predpisaua tr.crovska spriče- vala, ki odgovarjajo carinskim zahte- yam. To bo v njihovo korist. ker se bo lako odpravljalo blago hrez odlagania in nc da bi se moralo neporrebno dopi- sovati in se pri carinskili uradih ne bo pobirala 10% pristoibina (akßidencija) za netoQiie rzjave. ki znaSaio prl dana- I snjih uplačilih tu pa tatii ze^.o visoke svote. Lastnica in izdaiateljica: Zvezna Hskarna v Celjti. Odgovorni urednik: Vekoslay Sptadler. Tiska: Zvezna tlskama v Colju. Železničar 32 let star, vešč slovenskega, nemSkega in hrvaškega jezika, kakor tudi zmožen plsarnlškega dela z vedletno prakso, Išče prSmerne sinibe za takojšnji nastop. - Na.slov v upravi »Nove Dobe«. Prostovoljna jdv^a dražba. Dne 20. feb. 1922 dopoldne ob 9. uri se vrši v župnišču v Celju pro- stovoljna javna dražba v zapuSČino g. opata Franca Ogradija spadajočih stvari, vina, živine, pohištva in oprave. Okrajno sodlšče v Celju, odd. I.. dne 30. januarja 1922. Sprejmemtakoj v svojo meSano trgovino dva vafenca z dobrimi spričevali. 135 2—1 And. Elsbaclier, Laško. PleišoloPei naznanja, da se začne vpi- sovanje v kurz za otroke, zaradi zamude pri vlaku v pondeljek dne 6. februarja ob 3. uri popoldan. 140 raLaiHE aB Prve vrste Ji NOVO BLAGO [mpF Povsem zrela I se dobiva ponsod. iPra Mil twtic« sili», sfikegs wa is nsli ID. 6RORII1OFIČ SIDOVI d d.d. 1 1169 Petrlnja 30—241 Glavno zastopst?o zaSlovenlJo: 1 R. Bunc in drug I Ceije Ljubljana MaribGr Stran 4. iN O V A DOBAt Stev. 14 POSOJILNICA y CELJU Ustanovlj ena leta 188O. ;.:r:1;- narodni dom Rezervni funds in wi*adno«i lastnih hiä čcz K 7,000.000. Eden najstarep slovenskih denarnih zavodov. > Sprejema hranilne vloge na vložne knjižice in > tekoöi raöun ter ]ih obrestuje najugodneje. i i i i D Daja posojila na menice, vknjižbe in v tekočem računu. Otvarja trgovske in obrtne kredite. Financiira industrij- dQuDiOiDiiDi ska podjetja. Obavlja vse denarne transakcije, daje vsakovrstne informacije brezplačno. OdldQiiQiiQi Stanje hranilnlh vlog čez K 45,000.000, Registrov. kreditna in stavbena ndpugaiom,zav. ß«*liu Ppesernow« ul. 15 ^* llCyU Stan je raxerve II 130.000. "LASTNI DOM" Račun äekovnega urada it. 10.316. Sprejema hpaniinc vloge in jeh obpeatuje po 41/2% fetinS in pol K od sto, proti odpovedi (S%) pet od sto Stanje hranilnih «logt K 4,000.006. rice moblovano sobo za ta» koj. Naslov: TurnSek in drug, Gospo- ska ulica 3.2. 141 1 ~ UradnlR" vešč v bančni stroki, želi vstopiti v službo v Mariboru ali okolici (po mo- gočnosti v banko). Naslov v upravi »Nove Dobe«. 117 3 Trgovina pohištva Marija Boumgartnep CEL3E, Gosposha ul. ZS. CEL3E. Zaloga lesenega in tapetniškega pohištva vseh slogov. Vedno bo- gato sortirana zaloga v različnih Slogih. Samo štev. 25 CD fetiKal Specialist za pljučne bolezni Dr. Pečnik ordinira vtorek in petek: 11—12 in 2—4 ure v Mariboru, Razlagova ulica 21. V Št. Jurju ob j.ž. v četrtek cell dan. .Pension' in uradniika menss, prvovrstna hra- na, abonement v hiSi in izven hiše; erne. zmerne. Gregorčiueva ulica 7. 127 2—2 (Int. Lcinih O urar in juwelir O Celje, Blouni try St. 4 (prej Pacchiaffo). 2 VABILO na izvanredni občni ?bor MSplošne pspodarslte zadruyEu ki se vršl dne 5- leb. 1922 ob treiji ttri pop. v hotelu Balkan s sladečim dnevnim redom& 1. Vprašanje razpusta podružnice in ustanovitve nove samostojne zadruge. 2. Volitev odbora, 137 3. Slučajnosti. Člani se vabijo k polni udeležbi in opozarjajo, da se bo skle- palo o točki 1. končnoveljavno. CELJE, dne 3. februarja 1922. ODBOR. Gostilna „PRI GROZDU" Ig. Šuligoj obvešča svoje prijatelje in znance ter vse vesele ljudi, da priredi dne 4. febr. domačo veselico. Za dobro pijačo in jedila preskrbljeno. Vstopnina 4 dinarje. 136 1 ZAHVALA. Ob prilike izgube našega blagega očeta, so- proga, tasta itd. gospoda IVAHA G0SAK poseatnika in gostilničarja v Žčati, smo prejeli toliko izrazov sožalja in je bila ude- ležba tolika, da se Čutimo dolžne tern potom izreči vsem iskreno zahvalo. Marija Gosak-ova, soproga Lojze PodkubovSek, zet Dr. Tone Gosak, sin Mara Podkubovšek-ova, hčj Emica dr. Gosak-ova, sinaha Rozika Gosak ova, hčerka Pranc Goriean, zet Rudi DobovlSek, odv. kand., zet Rezika Goričan-ova, hčerka Lina DobovlSek-ova, hčerka ¦ 1 Stavbeno in galanterijsko kleparstvo Franjo Dolžan - Kralja Peira oesta CEL