PLANINSKI VESTNJK
LITERATURA
V knjigarni Los amigos del libra na Calle Mercado imajo zemljevide gora in območij. Karti Condorirlja in Huayne Potosi sta vsaka po 38 bolivianosov. Za špan-sko-angleški in agleš ko-španski slovar v eni knjigi sem plačal 20 bolivianosov.
Dobro je poznati cilje, preden se odpraviš od doma. Zato sem se odpeljal v München k Schusterju, kjer sem kupil vodnik Die Kö ni gs ko rd iti ere. Avtorja sta R, Pecher in W. Schmiemann. Dobil sem še zemljevid lllimanija in lllampuja. Več pa niso imeli. Bolivija ni Peru, z literaturo in zemljevidi je bolj slabo. Odličen splošni vodnik pa je knjiga iz zbirke Lonely Planet ■■Bolivia«. Občasno se dobi v MK in DZS, mogoče še kje drugje. Sposodil sem si vodnik Alairta Mesilija »Cordillera Real de los Andes Bolivia« in prevedel tisto, kar me je zanimalo. Med bivanjem v La Pazu pa mi je don Gonzalo povedal žalostno zgodbo o tem francoskem alpinistu, kl se je preselil v Bolivijo. Pisec, ki je preplezal veliko prvenstvenih smeri v Cordiileri Heal, se je zaljubil v neko žensko, ki je bila ekstremna levičarka in članica neke teroristične skupine. Ko so nekje nastavili bombo, je bil menda poleg tudi Mesili. Ujeli so jih in možak je dobil 10 let aresta. Strašna kazen za alpinista.
Za splošen vpogled v Bolivijo je dobra knjiga Maksa Ferlana »Bolivija — čez drn in strn po inkovskih
Značilne so dnevne poletne nevihte, poplave, mrzli vetrovi z Altiplana, blato, megla, oblaki do tal, sneg v La Pazu ni nič nenavadnega. Včasih pa je namesto teh nevšečnosti tudi daljše obdobje lepega vremena. Zimska suha doba traja od maja do septembra. Klima je bolj suha in prijetnejša. Nočne temperature so znatno nižje od dnevnih, v hribih okoli-15 "C (tudi -30 nI nič izjemnega). Padavin je bistveno manj, so pa vendarle. (Junija 1995 so imeli alpinisti na lllimaniju velike probleme zaradi snežnih viharjev: trije mrtvi Avstrijci, en hudo ozebel).
Teoretično najprimernejši čas za obisk je od srede maja do konca julija. Vendar je tudi avgust lahko še čisto v redu.
Med našim enomesečnim bivanjem smo imeli pretežno zelo ugodno vreme in odlične razmere v hribih. 14 dni je bilo nebo jasno in brez oblačka. Ostale dni je bilo pretežno jasno z občasno oblačnostjo. Eno noč je v La Pazu deževalo, višje pa snežilo. Pod Condoririjem smo imeli v enem popoldnevu dve snežni plohi Dvakrat je pihal veter do 100 kilometrov na uro. Sneg je bil predelan in odličen za hojo in plezanje. Plazov ni bilo. Dnevne temperature v La Pazu so se gibale med 9 in 16 3 C, nočne pa malo nad ničlo in nekaj stopinj pod njo.
V hribih so nočne temperature nihale od -50 do -17 "C, dnevne pa so bile nad ničlo.
Povprečne najvišje in najnižje temperature v La	Pazu v Celzljevih stopinjah:						
jan feb mar apr maj	jun	ju)	avg	se p	okt	nov	dec
18 18 18 19 17	17	17	17	18	19	19	19
6 6 6 5 3	2	1	2	3	5	6	6
Povprečna količina padavin v La Pazu v mm:							
jan feb mar apr maj	jun	jul	avg	se p	okt	nov	dec
138 87 80 32 2	2	2	3	25	50	51	88
poteh«. Kdor bi se rad podrobneje seznani) z in ko vs ko zgodovino, naj prebere knjigo Osvojitev Peruja, ki jo je napisal William Prescott. V Planinskih vestnikih se občasno pojavijo članki naših odprav (primorska, akademska, mariborska...).
Ker domačini praviloma ne govore tujih jezikov, se je močno priporočljivo naučiti vsaj nekaj osnovnih fraz. »Cuatro cervezas grandes, por favor« pomeni, na primer "Štiri velike pive, prosim«; »Una trucha al horno con patatas, por favor« pomeni "Eno pečeno postrv s krompirjem, prosim«.
Kdor bi se rad naučil špansko, ima na voljo naslednje knjige:
•	Anton Grad: Španščina, DZS;
•	Clcero : Španščina v treh mesecih, MK (tudi kasete);
•	Španjolski s izgovorom, Zagreb;
•	Latin American Spanish phrasebook, Lonely Planet:
•	različni CD-romi s tečaji španskega jezika. Verjetno pa se poleg naštetih knjig dobi še kaj drugega
PODNEBJE
Poletna deževna doba traja od novembra do marca.
Pomlad v tolminskih gorah
LJUBKA ŠOHLI	_
Po sivih skalah drobno vresje rdi.
V	pomladni plašč se strmi breg ogrinja; neslišna v mehkem mahu je stopinja. Na Rdečem robu zadnji sneg kopni.
Po sivih skalah drobno vresje rdi. Buči v globeli pod menoj Tolminka — v resnobi svoji kot planinka. ki dušo kras gora ji bogati.
Po sivih skalah drobno vresje rdi. Pogled se ustavlja mi ob skriti jami — kaj, če ob njej se modri Dante vzdrami?
V	prepad zamolklo kamen se vali.
161