# Znanstvena razprava GDK: 228:176.1 Ostryo-Fagetum:(497.12 Boc)(045) Gozdna združba bukve in črnega gabra na Boču s samosvojo notranjo dinamiko (Ostryo-Fagetum Wraber ex Trinajstić 1972 var. geogr. Sesleria sadleriana var. geogr. nova) Forest community of beech and hop hornbeam on Boč characterized by a specific inner dynamics (Ostryo-Fagetum Wraber ex Trinajstić 1972 var. geogr. Sesleria sadleriana var. geogr. nova) Mitja CIMPERŠEK* Izvleček: Cimpršek, M.: Gozdna združba bukve in črnega gabra na Boču s samosvojo notranjo dinamiko (Ostryo-Fagetum Wraber ex Trinajstić 1972 var. geogr. Sesleria sadleriana var. geogr. nova). Gozdarski vestnik, 64/2006, št. 4. V slovenščini, z izvlečkom in povzetkom v angleščini, cit. lit. 31. Prevod v angleščino: Jana Oštir. Karbonatne kamnine zahodnega dela pogorja Boč poraščajo kserotermne združbe. Med njimi prevladujejo gozdovi bukve in črnega gabra, ki jih uvrščamo v novo geografsko varianto Ostryo-Fagetum Wraber ex Trinajstić 1972 var. geogr. Sesleria sadleriana var. geogr. nova. V sestavku smo predstavili ekološke, vegetacijske, morfološke in naravovarstvene posebnosti nove združbe ter njeno svojstveno razvojno dinamiko. Podatke smo zbrali v gozdnih rezervatih z ohranjeno sestojno zgradbo in naravno vegetacijo. Ključne besede: gozd, bukev, črni gaber, fitocenologija, Ostryo-Fagetum, naravovarstvo, Boč. Abstract: Cimpršek, M.: Forest community of beech and hop hornbeam on Boč characterized by a specific inner dynamics (Ostryo-Fagetum Wraber ex Trinajstić 1972 var. geogr. Sesleria sadleriana var. geogr. nova). Gozdarski vestnik, Vol. 64/2006, No. 4. In Slovene, with abstract and summary in English, lit. quot. 31. Translated into English by Jana Oštir. Calcareous rocks of the western part of the Boč mountain range are covered by xerothermic forest communities. Among them forests of beech and hop hornbeam prevail, which are classified into the new geographical variant Ostryo-Fagetum Wraber ex Trinajstič 1972 var. geogr. Sesleria sadleriana var. geogr. nova. The article presents the ecological, vegetational, morphological and nature protection peculiarities of the new community and its unique developmental dynamics. The data was collected in forest reserves with preserved stand structure and natural vegetation. Key words: forest, beech, hop hornbeam, phytocenology, Ostryo-Fagetum, nature protection, Boč 1 UVOD Zahodni del pogorja Boč je iz triadnih apnencev in dolomitov ter je za razliko od vzhodno ležečih, mehkejših miocenskih kamenin višji in bolj strm ter ima bolj zaostrene vrhove in grebene. Iz apnenca je tudi najvišjih vrh, ki se vzpenja 980 m visoko. Prevladuje srednjeevropsko, a bolj kontinentalno podnebje, le v prisoji kaže mediteranske poteze s poletnimi sušami in vročino ter nizkimi zimskimi temperaturami. Pogorje je stikališče heterogenih flornih sestavin, ki nam razkrivajo buren razvoj vegetacije po ledeni dobi. Zaradi izolirane in osamljene lege so se tu ohranile mediteranske, dealpinske, ilirske in pontske rastline, ki zaradi disjunktnega GozdV 64 (2006) 4 areala in nezmožnosti umika predstavljajo relikte iz prejšnjih zgodovinskih obdobij (Horvat 1928). Strma dolomitna in apnenčasta pobočja poraščajo različne gozdne združbe, med katerimi zavzemajo največje površine kserotermne. Zanje je značilno, da se pojavljajo v samosvojih sinekoloških, sin-genetskih in fiziognomskih fitocenozah. Skupni imenovalec vseh kserotermnih gozdov je črni gaber, ki je vodilna vrsta submediteransko-pontske flore in tudi sindinamično nadvse pomembna. Na Boču uspeva v štirih gozdnih združbah: z rdečim borom (Genisto-Pinetum), puhastim hrastom * mag. M. C., univ.dipl. inž. gozd. Zlatorogova ul. 5, 3250 Rogaška Slatina 179 # Cimperšek, M.: Gozdna združba bukve in črnega gabra na Boču s samosvojo notranjo dinamiko (Querco-Ostryetum), gradnom (Lathyro-Quer-cetum) in bukvijo (Ostryo-Fagetum). Po svojstveni floristični sestavi, naravovarstvenih vrednotah, razvojni dinamiki in pojavnosti, izstopajo bukovi gozdovi s črnim gabrom Ostryo-Fagetum Wraber ex Trinajstić 1972. Gozdno združbo je l. 1954 nakazal Wraber z subasociacijo Dentario-Fagetum ostryetosum, leta 1966 pa jo je opredelil kot samostojno asociacijo Ostryo-Fagetum (Marinček et al. 1980). Gozdovi bukve in črnega gabra so dobro znani iz predalpskega in preddinarskega sveta Slovenije, kjer poraščajo topla in strma pobočja (25 - 40 0) povrh karbonatnih kamnin, v nadmorski višini med 350 in 1.100 m. L. 1996 je Marinček pregledno razčlenil makroa-sociacijo Ostryo-Fagetum na slovenskem ozemlju: • v osrednjem in vzhodnem delu predalpskega rastlinsko-zemljepisnega območja ilirske florne province uspeva geogr. varianta typica (Marin-ček, Puncer, Zupančič 1980) Marinček 1996, ki se členi v tri subasociacije: – ostryetosum carpinifoliae (Wraber 1966) Marinček 1996 - povprečje, – peucedanetosum oreoselini (Wraber 1966) Marinček 1996 - toploljubna, – homogynetosum sylvestris (Wraber 1966) Marinček 1996 - v osoji; • v jugovzhodnem preddinarskem območju Slovenije, kjer prihaja po reki Kolpi do izraza mediteranski vpliv, je geogr. varianta Acer obtusatum (Marinček, Puncer, Zupančič 1980) Marinček 1996, ki ima dve geografski subvarianti: – subvar. geogr. Omphalodes verna Marinček 1996 - vzhodnejši del Slovenije in – subvar. geogr. Helleborus atrorubens Marin-ček 1996 nom. prov. -panonski vpliv; • v submediteransko-predalpskem delu Slovenije so Marinček, Puncer in Zupančič (1980) ter Poldini (1982) opredelili geogr. varianto Anemone trifolia, ki je prav tako razčlenjena v dve geogr. subvarianti: – subvar. geogr. Luzula nivea (Marinček, Puncer, Zupančič 1980) Poldini 1982 - v skrajnem severozahodnem delu Slovenije in – subvar. geogr. Sesleria autumnalis Dak-skobler 1991 mscr. - na Tolminskem. 180 Leta 1972 je Trinajstić v Gorskem Kotorju opisal združbo bukve in črnega gabra s topokrpim javorjem (Acer obtusatum). Deset let zatem je skupno s Pavletićevo in Šugarjem izločil podoben sintakson tudi južno od Save, na Samoborsko – Žumberaškem hribovju in ga opredelil kot subasociacijo aceretosum obtusati. Severno od Save, na Cesargradski gori (509 m) v Hrvaškem Zagorju, pa sta Pavletićeva in Šoštarićeva (1996) našli podobne sestoje, a brez topokrpega javorja ter jih označila kot subasociacijo ostryetosum. 2 METODA DELA IN REZULTATI Gozdove smo opisali po metodi fitocenološke šole Braun-Blanqueta (1964). Numerično smo primerjali njihove floristične podobnosti (Orloci 1978), ekološke značilnosti (Ellenberg 1992, Zolyomi 1967) ter flornogeografsko in sociološko strukturo (Oberdorfer 1979). Imena rastlinskih taksonov smo povzeli po Mali flori Slovenije (Martinčič et al. 1999) in Registru flore Slovenije (Trpin, Vreš 1995). Združbe smo na površini okoli 200 ha skartirali v merilu 1 : 5.000. Na osnovi floristične zgradbe smo sestoje na Boču opredelili kot geografsko varianto s Sadlerjevo vilovino Ostryo-Fagetum Wraber ex Trinajstić 1972 Sesleria sadleriana var. geogr. nova. Združba se pojavlja v različnih nebesnih legah, v podgorskem in gorskem pasu med 300 in 980 m, večinoma na dolomitnih strminah, na masivnem apnencu pa le in na skalnatih pobočjih v prisoji. Dolomitno kamnišče pokriva plitva, skeletna rendzina z A - C profilom. Zanjo je značilen 10 in 20 cm debela plast črne sprstenine, majhna zmogljivost zadrževanja vode in hiter odtok padavin. Na apnencu so izoblikovana značilna žepasta tla , ki so bolj globoka, zadržujejo več vlage ter imajo tudi več hraniv. Razkroj opada je hiter in popoln, zaradi sušnosti zastane le v reliefnih vdolbinah in jarkih. Kjer se kopiči nerazkrojen surovi humus srečujemo različne prehode od prhninaste k organogenim rendzinam. Porazdelitev povprečnih dnevnih temperatur zraka in mesečnih padavin je razvidna iz klima-diagramov (slika 1). Na Boču so temperature zaradi izpostavljenosti celinskemu podnebju in gorske lege bolj zaostrene, tudi padavin je manj kot v predalpskem in dinarskem svetu. V GozdV 64 (2006) 4 # # Cimperšek, M.: Gozdna združba bukve in črnega gabra na Boču s samosvojo notranjo dinamiko Slika1: Klimadiagrami Rogaške Slatine (celinski značaj), Tolmina (humidno podnebje) in Kočevja (suboceanska klima). VLAŽNOST + ---------------------\s % Slika 2: Relativne primerjave treh najpomembnejših ekoloških dejavnikov: vlage, toplote in vsebnosti dušika med različnimi sintaksoni združbe Ostryo-Fagetum. GozdV 64 (2006) 4 181 % # Cimperšek, M.: Gozdna združba bukve in črnega gabra na Boču s samosvojo notranjo dinamiko Slika 3: Naseljevanje golih skal v izvalah spominja na čas po umiku ledenikov, ko je razvoj tal in vegetacije začel pri inicialnih stadijev. Rogaški Slatini je 1.050 mm padavin letno, ki so Značilnici asociacije Ostryo-Fagetum sta vrsti ugodno porazdeljene, saj sovpadajo z razvojem Ostryo carpinifolia in Helleborus niger ssp. niger vegetacije. (Marinček 1996: 123). Medtem ko uspeva črni Sestoje smo proučevali v gozdnih rezervatih gaber tudi v drugih kserotermnih združbah, (Galke, Boč) celjskega dela pogorja, na površini nahajamo teloh samo v najnižjih in zahodnih 135 ha, ki so domala ohranili naravno zgradbo legah Boča, večinoma v dolini Bele. Vrsti sta in vegetacijo. Večino popisov smo zbrali v sesto- šibki značilnici, toda združbo določneje ozna-jih, ki so na prehodu iz terminalne faze v fazo čujejo vrste zveze Aremonio-Fagion in podzveze razgradnje in jih predstavili v posebni tabeli. Ostryo-Fagenion. Vsi popisi so v osnovnem polju 9759, holotip Gozdno združbo na Boču smo opredelili z (holotypus) nove geografske variante pa je popis naslednjimi razlikovalnicami: velecvetno orlico s številko 3. (Aquilegia nigricans), glavičastim repušem (Phy-182 GozdV 64 (2006) 4 # # Cimperšek, M.: Gozdna združba bukve in črnega gabra na Boču s samosvojo notranjo dinamiko Slika 4: Med sukcesijskim razvojem sestoja se spreminjajo konkurenčni odnosi med drevesnimi vrstami, ki pa na večji površini ne povzročajo večjih nihanj v porazdelitvi števila dreves in lesne zaloge po debelinskih stopnjah. teuma orbiculare) in Sadlerjevo vilovino (Sesleria caerulea subsp. sadleriana, v nadaljevanju in v tabeli Sesleria sadleriana). Slednja je tipična panonska vrsta, ki je najbolj razširjena na Slovaškem in Madžarskem. Iz bližnjih karbonatnih osamelcev v Hrvaškem Zagorju seže na slovensko ozemlje samo na Donački gori in na Boču. Hegi je Sadlerjevo vilovino označil kot zahodno panonski (vzhodno alpsko-severozahodno karpatski) florni geoelement. Kot transgresivna vrsta je razširjena v notranjosti gorskega subpanonskega sveta (Strgar 1980), na Boču pa je pogosta tudi v borovih in hrastovih kserotermnih gozdovih. Velecvetna orlica je jugovzhodnoevropska-montanska vrsta, z arealom razširjenosti med jugovzhodnimi Alpami in Karpati. Pogosta je na kamnitih karbonatnih strminah in v gozdnatih soteskah (Hegi). Glavičasti repuš je značilnica reda Sesleriatalia. Uspeva tako na pustih kot na bolj svežih apnenih traviščih v gorskem pasu (Oberdorfer 1979). Izbrane raz-likovalnice označujejo pojavljanje sestojev nove geografske variante na stiku med subpanonskim in predalpskim fitogeografskim območjem. GozdV 64 (2006) 4 Poseben pečat so združbi vtisnile dealpinske vrste, poleg že omenjenih razlikovalnic: Aquilegia nigricans in Phyteuma orbiculare tudi tripernata špajka (Valeriana tripteris), ozkočeladasta pre-obejda (Aconitum vulparia), vetrovka (Thalictr um aquilegifolium), lepki osat (Cirsium erisithales), pisana šašulica (Calamagrostis varia) in izrodna zlatica (Campanula inconcessa). Slednja se pojavlja samo v osojnih legah in je Boč njeno novo nahajališče. Poleg razlikovalnic se ti gozdovi odlikujejo še s posebnim travnatim izgledom prevladujočega belega šaša (Carex alba), katerega na plitvih tleh v severnih strminah nadomeščajo preproge Sadlerjeve vilovine. Za obe dominantni vrsti je značilna strnjena rast, ki otežkoča uspe-vanje drugih vrst. Med razlikovalne vrste nismo uvrstili gozdne lakote (Galium sylvaticum), ki je stalno navzoča na Boču, v ostalih variantah pa redka. Kot agregat je namreč premalo proučena in so med taksoni G. sylvaticum, G. laevigatum in G. schultesii možne zamenjave. 183 # Cimperšek, M.: Gozdna združba bukve in črnega gabra na Boču s samosvojo notranjo dinamiko Slika 5: Rendzina s 15 cm debelo plastjo sprstenine, ki prekriva dolomitno kamnino. Slika 7: Žepasta tla na apnencu nudijo drevju boljše pogoje za rast. 184 Slika 6: V neenakopravni tekmi za svetlobo se črni gaber upogiba k viru svetlobe in vedno bolj odklanja od navpičnice. Edifikator združbe in graditeljica drevesne plasti je bukev. Zaradi skrajnostnih rastiščnih razmer ima navadno kratko in krivenčasto deblo ter globoko razvejano krošnjo. Še bolj zverižena je na obličjih s Sadlerjevo vilovino, kjer spominja celo bolj na panjevske kot na semenske sestoje. Bukvi je redno pridružen črni gaber, ostale helio- in termofilne drevesne vrste pa se težko uveljavijo v drevesni plasti, čeprav je bukev zaradi občasne suše in topline konkurenčno oslabljena in kratkega veka. Grmovna plast je odvisna od razvojne faze. Medtem ko v terminalni manjka, lahko v fazi razgradnje zastira večji del površja. Med zelišči prevladuje bazifilno in heliofilno rastje. Slabo so zastopane zahtevnejše širokolistne in mezofilne rastline, malo je tudi vrst toploljubnih hrastovih gozdov reda Quercetalia pubescentis. Zaradi sušnosti zgornjih talnih horizontov ni mahov, maloštevilni se pojavljajo samo na skalah in drevesnih panjih. GozdV 64 (2006) 4 # # Cimperšek, M.: Gozdna združba bukve in črnega gabra na Boču s samosvojo notranjo dinamiko Tabela 1: Koeficienti kohezije (Kk) OSTRYO – FAGETUM Kk svež. topl. Geogr. var. Sesleria sadleriana (Boč) - 59.1 34.4 Geogr. var. typica 0.58 55.3 35.2 ostryetosum 0.55 50.8 37.7 peucedanetosum 0.70 50.9 38.9 homogynetosum 0.69 61.7 33.0 facies Calamagrostis varia 0.67 49.1 36.4 Geogr. var. Acer obtusatum subv. geogr. Omphalodes verna 0.51 50.4 30.5 aceretosum obtusati (Samobor, Žumberak) 0.53 49.7 44.3 aceretosum obtusati (Gorski Kotar) 0.47 44.6 50.7 ostryetosum (Cesargrad) 0.44 40.3 54.5 Geogr. var. Anemone trifolia subv. geogr. Luzula nivea 0.47 59.2 30.8 Seslerio-Fagetum geogr. var. Anemone trifolia subv. geogr. Aconitum angustifolium 0.66 55.3 34.8 Asociacija Ostryo-Fagetum je reliefno, edaf-sko in lokalnoklimatsko pogojena intraconalna združba. Uvrščamo jo v podzvezo Ostryo-Fagenion Borhidi 1963, zvezo Aremonio-Fagion Borhidi in Törek, Poldini et Borhidi 1989 (sin.: Fagion illyricum Ht. (1938) 1950), red Fagetalia sylvati-cae Pawl. 1928 in razred Querco-Fagetea Br. Bl. et Vlieg. 1937. 3 RAZPRAVA Asociacija bukve in črnega gabra ne gradi sklenjenega vegetacijskega pasu, temveč se pojavlja v izoliranih otokih na prostranem ozemlju med jugovzhodnimi Alpami in severnim delom Dinarskega gostva. 3.1 Ekološki dejavniki ter floristična in sociološka zgradba Geografska varianta Sesleria sadleriana se od podobnih sintaksonov v Sloveniji in Hrvaški razlikuje ekološko, floristično in razvojno-morfološko. Iz trirazsežnega diagrama (slika 2) je razvidno, da so po vlažnosti in toploti rastišča na Boču bolj podobna submediteransko-predalpskim sintakso- Slika 8: Izvale povečujejo razgibanost mikroreliefa, nudijo nove ekološke niše ter z novimi biotopi in habitati povečujejo raznovrstnost flore in favne. GozdV 64 (2006) 4 185 # # Cimperšek, M.: Gozdna združba bukve in Slika 9: Za večino sklerotermnih rastlin je značilno, da imajo globoko in mozaično razvejane korenine. Ko se zaradi erozije razgalijo, jih drevo zaščiti pred poškodbami tako, da jih prekrije z enako skorjo kot je na deblu in vejah. nom, medtem ko numerične primerjave kažejo na večjo bližino s subasociacijami osrednjeslovenske predalpske geografske variante tipyca. Koeficienti kohezije (Kk) in odstotni deleži sveželjubnih in toploljubnih vrst v različnih sintaksonih so prikazani v tabeli 1). Trinajstić (1972) je asociacijo Ostryo-Fagetum označil za kontinentalno varianto termofilnih bukovih gozdov oziroma za vzporednico Hor-vatove združbe Fagetum croaticum seslerietosum (=Seslerio-Fagetum s. lat), zato ne preseneča velika podobnost z združbo Seslerio autumnalis-Fagetum (Ht.) Wraber ex Borhidi 1963. Na Tolminskem se makroasociaciji stikata, uspevata v podobnih ekoloških razmerah in imata slično floristično zgradbo. S svojimi gostimi preprogami daje ojstrica (Sesleria autumnalis) združbi prepoznavno travnato podobo. Ta toploljubna trava jo loči od vseh drugih ilirskih bukovij in je zato znotraj cone bukovih gozdov njena značilnica (Dakskobler 1997). 186 gabra na Boču s samosvojo notranjo dinamiko Slika 10: Drobnocvetni petoprstnik (Potentilla micrantha) je toploljubna submediteranska vrsta, v notranjosti celine pa je redka. Ilirski bukov gozd s črnim gabrom ima tudi več skupnega z gozdovi srednjeevropske pod-zveze Cephalanthero-Fagenion Tx. 55 ex Tx. & Oberd. 58, zlasti z združbama: Carici albae-Fagetum Moor 1952 em. Lohm 1953 in Seslerio (albicantis)-Fagetum Moor 1952 em. Th. Müller. V podzvezo Cephalanthero-Fagenion je Soo l. 1961 uvrstil sorodno asociacijo Seslerio sadlerianae-Fagetum. Z numerično fitocenološko primerjavo je Dakskobler (1996) ugotovil, da se z oddaljenostjo od Alp, v jugovzhodni smeri stopnjuje ilirski značaj vegetacije in da so srednjeevropske združbe siromašnejše po številu različnih vrst, saj jih imajo kar tretjino manj kot jugovzhodno-evropske asociacije podzveze Ostryo-Fagenion. V srednjeevropskih gozdovih manjkajo toploljubne submediteranske vrste. Medtem ko sta mokovec in brek stalna spremljevalca združb podzveze Cephalanthero-Fagenion, se pojavlja puhasti hrast samo v nekaterih fitocenozah združbe Carici-Fagetum, v obeh srednjeevropskih združbah pa ne uspeva niti črni gaber, niti mali jesen; pač pa je v srednjeevropskih sintaksonih navzočih več vrst iz razreda Erico-Pinetea. S poslabšanjem ekoloških dejavnikov se oži spekter rastlinskih vrst. V fitocenozah na Boču prevladujejo hemikriptofiti z 41.6 %, lesna den-droflora 30.7 % in geofiti 24.9 %. Med rastlinskimi geoelementi je največ srednjeevropskih vrst 40.8 %, slabše so zastopane borealno-alpske 18.2 %, GozdV 64 (2006) 4 # Cimperšek, M.: Gozdna združba bukve in Slika 11: Najbolj dehteč endemičen ledenodobni relikt – avrikelj (Primula auricula) se skriva v prepadnem skalovju v hladnih severnih legah jugovzhodnoevropske 17.7 % in toploljubne (sub)mediteransko-(sub)atlantske vrste 16.5 %. V sociološki strukturi prevladujejo »fagetalne« vrste 51.5 %, sledijo jim vrste reda Quercetalia pubescentis 15.2 %, vrste borovih in smrekovih gozdov 15.2 % ter rastline gozdnih robov, grmišč in suhih travnikov 13.1 %. Obravnavana geografska varianta ima skromno zastopstvo ilirskih vrst 5.9 %, znatno več je borealnih in dealpinskih vrst 17.2 %. 3.2. Razvojna dinamika združbe Narava vzdržuje sestoje v razvojni fazi malopovr-šinskega pomlajevanja, ki ga v zadnjh desetletjih pospešujejo naravne ujme, zlasti žled, veter in moker sneg. Vsakokraten ekosistem je v določenem prostoru in času rezultat preteklega razvoja. Časovna dimenzija pride najbolj do izraza pri izvalah, kjer spominja razvoj vegetacije na naseljevanje pionirskih vrst na podorih in meliščih ali v alpskih dolinah za umikajočimi ledeniki. GozdV 64 (2006) 4 gabra na Boču s samosvojo notranjo dinamiko Slika 12: Cvetje zlatega klobuka (Lilium martagon) povečuje spolno slo srnjakom. Zaradi naraščajočega staleža srnjadi je ta lepotec na Boču že redek in ogrožen. Toda obravnavani gozdovi niso primarni temveč sekundarni, saj niso prvikrat naselili teh tal. Na dolomitnih strminah so razvojni cikli nepredvidljivi in kratki, taka je tudi življenjska doba dreves. Motnjam je najbolj izpostavljen črni gaber, ki se v neenakopravni borbi z bukvo, nenehno bori za svoj prostor pod soncem. 3.2.1. Izvale povzročajo regresijo tal in rastja Posebnost in redna spremljevalka gozdov na strmih in plitvih dolomitnih tleh so drevesne izvale (slika 8). Zaradi rasti in razvoja se povečuje njihova lesna gmota, ki zahteva vedno več energije za vzdrževanje. V plitvi zemlji, ki pokriva nepro-dirno dolomitno kamnino, korenine vedno težje zagotavljajo stojnost dreves. Že majhne dodatne obremenitve vetra, dežja, žleda ali mokrega snega so lahko usodne. Najbolj so ogrožena drevesa, ki imajo težišče daleč izven svoje osi. S koreninami preprežena gruda zemlje se odtrga in na mestu izvale se pokaže sterilna kamnina. Pri tem nastajajo 187 Cimperšek, M.: Gozdna združba bukve in črnega gabra na Boču s samosvojo notranjo dinamiko na eno strani krožnikaste vdolbine, na drugi pa visoke izbokline. V teh zavetrnih mikro biotopih se pojavijo nova ekološka sosledja, ki povečujejo raznovrstnost in mozaičnost vegetacije (slika 3). Pri naseljevanju ogolelih skal so največja neznanka drevesne korenine, o katerih vemo samo to, da vsako leto del le-teh odmre in jih nadomestijo nove. Znano je tudi, da živi večina dreves z mikoriznimi glivami, teh pa je v kserotermnih in bazičnih tleh zelo malo. Z malo domišljuje lahko na izvalah podoživ-ljamo konec ledene dobe, ko se je pričela rojevati zelena prevleka na golem skalovju. Novotvorba prsti in zaraščanje odkritega skalovja na izvalah omogočata spremljanje razvoja gozda, kar je pomembno za gozdarsko teorijo in prakso, pa tudi za pouk drugim. 3.2.2 Neobičajno morfološko preoblikovanje črnega gabra Črni gaber se kot izrazit pionir med prvimi naseli v izvalah, svetlobnih jaških in odprtinah. V tej fazi ima optimalne razvojne pogoje, raste pokončno (heliotropno) in z ravnim deblom. Ko ga v fazi drogovnjaka bukev dohiti in prehiti, se začne lokasto upogibati (slika 6) in odklanjati od navpičnice. Ko stoji bolj ali manj pravokotno na smer padnice se nagibanje začasno ustavi. Medtem se je upočasnila tudi njegova rast v višino. Več svetlobe lahko ulovi samo še tako, da »zravna« ukrivljeno deblo in ga s tem neznatno podaljša. Toda povečana teža in dolžina drevesa vedno bolj ogrožata stojnost. Ko popustijo korenine drevo konča kot izvala ter umre »leže« (slika 8). Na apnencu tega pojava ne opažamo, kajti na žepa-stih tleh se drevesa trdneje oprimejo tal, izvale so redke, drevesa pa umirajo »stoje«. Pri tem ostaja nepojasnjen skrivnosten prenos informacij med celicami, ki imajo tipala za svetlobo in skupino kambijalnih celic, ki z različno hitro rastjo lesnih tkiv usmerjajo deblo s krošnjo k majbližjemu in najizdatnejšemu viru sončne energije in uspejo celo »zravnati« deblo. Z rastjo se spreminja tudi razmerje med lesnim delom debla in asimilacijskim tkivom v škodo slednjega tako, da ta vedno težje zagotavlja asimilate za vse dele drevesa. Ponekod poženejo iz spečih popkov navpični adventivni poganjki, 188 Slika 13 (fotka 8): Na ekstremnem rastišču se drevesa pravljično razrastejo ter oblikujejo čarobne anormalne oblike. s katerimi drevo nadomesti pomanjkanje hraniv. To se dogaja v svetlobnih jaških, v katerih so debla dobro osončena. Zaradi cikličnega menjavanja bukve in črnega gabra se spreminja struktura in porazdelitev števila dreves in lesne zaloge po debelinskih stopnjah, toda na večji površini se ta nihanja izravnavajo. Na sliki 4 je prikazana povprečna struktura števila dreves in lesne zaloge, ki smo jo ocenili iz vseh popisov po Bitterlichovi vzorčni metodi. 3.3. Sindinamika združbe Na Boču se združba bukve in črnega gabra stika z varovalnimi gozdovi rdečega bora, puhastega hrasta in črnega gabra. Na grebenih je meja ostra in prepoznavna, na pobočjih pa so prehodi široki, zabrisani in težko določjlivi. Ekološke in floristične podobnosti ponujajo nekatere sindi-namične povezave med združbami, vendar so te zgolj navidezne. Danes imamo že toliko znanj in izkušenj, da vemo, da se rendzine na strminah GozdV 64 (2006) 4 # 0 Cimperšek, M.: Gozdna združba bukve in črnega gabra na Boču s samosvojo notranjo dinamiko Slika 14: Atrofirana drevesa in nenavadne rastne oblike debel in vej estetsko bogatijo ekosisteme. ne morejo spremeniti v rjava gozdna tla in tudi grmičast gozd puhastega hrasta in črnega gabra se ne more razviti v bukov gozd. Združba ostaja toliko časa trajna in intraconalna, dokler se ne spremeni orografija ali podnebje. Samo v ugodnejših reliefnih razmerah, kjer so nagibi manjši (20 in 25 0), opažamo prehode v gozd bukve in velecvetne mrtve koprive (Lamio orvalae-Fagetum). Na dolomitu predstavlja tak razvojni stadij obličje s trpežnim golšcem (Mer-curialis perennis), na apnenih tleh pa z vejicatim šašem (Carex pilosa). Za oba faciesa je značilna navzočnost večjega števila zahtevnejših vrst iz bukovih gozdov. Dodatne pedološke raziskave bi verjetno razjasnile njihovo nenavadno floristično zgradbo in svojevrstne razvojne težnje. 3.4 Varovalnost gozdov Proizvodnost bukovih gozdov s črnim gabrom je skromna in malovredna. Rastiščne razmere so skrajnostne, zato bukev ne more izobliko-GozdV 64 (2006) 4 vati zanjo značilnega rastnega habitusa, temveč ostaja večinoma s krajšim deblom ali z več debli, skrivenčena in močno vejnata. Črni gaber, ki je bil v preteklosti cenjen in iskan med kolarji in tekstilci ter nekaj let po vojni celo zaščiten, se danes prodaja po najnižji energetski vrednosti. Zaradi pretirane usmerjenosti v ekonomske cilje, ga celo gozdarji zapostavljajo in selektivno izločajo; podobno kot ravna moderno kmetijstvo s »pleveli«. Na skromnem rastišču tudi bukev ne dosega boljše cene od drv, zato so vlaganja v te gozdove ekonomsko vprašljiva. Nekoč priporočljivo izboljšanje donosnosti gozdov z vnašanjem iglavcev bi bilo v velikem nasprotju s sonaravno miselnostjo. Zaradi svoje ekološke enkratnosti, posebne razvojen dinamike, vrstne pestrosti in redkosti imajo ti gozdovi varovalen značaj. S svojo osamljeno gorsko lego sredi subpanonskega gričevja in majhnostjo so podobni otoškim biotopom, za katere je znano, da je v njih ogroženo tako rastlinstvo kot živalstvo. Neredko so v genetsko izoliranih in od svojih sorodnikov oddaljenih populacijah ohranjeni endemiti. Nestrokovnjaku in površnemu opazovalcu se zdi zunanjost naše zemlje nespremenljiva. Toda odkar teče voda z bregov, se zaradi izravnavanja višinskih razlik in erozije zemeljsko površje spreminja. O navidezno neopaznem erozijskem delovanju nas prepričajo razgaljene drevesne korenine, ki olesenijo, ko se pojavijo na površju (slika 9). Poleg protierozijskega delovanja ne gre prezreti nekaterih redkih rastlin, ki se skrivajo v teh sestojih: vijolične kukavičevke - navadne splavka (Limodorum abortiv um), drobnocvetnega petoprstnika (Potentilla micrantha), zaščitenega avriklja (Primula auricula) in izzivalno lepega zlatega klobuka - (Lilium martagon). Naštete vrste so na Boču celo znatno redkejše od »razvpite« velikonočnice. Na zahodnem pobočju Dreveniške gore je redek biotop tise, ki se je ohranil na sušnem in kamnitem pobočju, pred divjadjo pa v težko dostopnem skalovju. Tisa ima široko fiziološko amplitudo in ji najbolj ustrezajo sveža bukova rastišča, toda širom Evrope se je je največ ohranilo v kserotermnih gozdovih. Čeprav uživa v večini 189 0 Cimperšek, M.: Gozdna združba bukve in črnega gabra na Boču s samosvojo notranjo dinamiko držav določeno zakonsko zaščito, se nezadržno umika iz evropskih gozdov. V gozdarsko razvitejših okoljih posvečajo tisi vedno več pozornosti. V programih ohranitve genetske pestrosti stalno spremljajo celo reprodukcijo posameznih osebkov. V Avstriji in Madžarski gozdarji načrtno skrbijo za vzgojo in sadnjo tis, o čemer obširno poročajo publikacije mednarodnega društva prijateljev tise »Der Eibenfreund«. Na skrajnostnih rastiščih ne najdemo drevesnih orjakov, pač pa izbor različnih in nenavadnih rastnih anomalij, ki niso samo okras in privlačnost teh gozdov temveč so lahko zanimive tudi za znanost, zlasti če gre za hitro rastoče mutante. V Nemčiji obstoja posebno društvo, ki zbira genetski material nenormalno rastočih dreves (Allgemeine Forstzeitschrift 1988, No. 13, s. 314). 4 POVZETEK Na apneni kamnini zahodnega dela Boča, imamo pestro paleto kserotermnih gozdov, med katerimi prevladujejo bukovi gozdovi s črnim gabrom, ki jih uvrščamo v novo goegrafsko varianto Ostryo-Fagetum Wraber ex Trinajstić 1972 var. geogr. Sesleria sadleriana var. geogr. nova. Njeni sestoji so razširjeni je v nadmorski višini med 300 in 980 m. Medtem ko uspevajo na dolomitu v vseh nebesnih legah, jih nahajamo na apnencu pretežno na prisojah, kar pride še posebno do izraza v višjih legah. Od podobnih združb predalpskega in pred-dinarskega sveta ter osrednje Slovenije se sestoji nove geografske variante razlikujejo po skupini razlikovalnic: Aquilegia nigricans, Phyteuma orbiculare in Sesleria caerulea subsp. sadleriana. Fiziognomsko je nova združba prepoznavna po prevladovanju belega šaša (Carex alba) ter Sadler-jeve vilovine (Sesleria caerulea subsp. sadleriana). Stalna je tudi gozdna lakota (Galium sylvaticum), ki pa je kot agregat še nezadostno proučena. Nomenklaturni tip (holotypus) nove geografske variante je popis številka 3 v fitocenološki tabeli. Zaradi reliefnih, edafskih in klimatskih razmer je razvoj intraconalne združbe zadržan. Samo na položnejših pobočjih nahajamo faciese, ki nakazujejo prehod h gozdu bukve in velecvetne mrtve koprive (Lamio orvalae-Fagetum) in sicer: 190 na dolomitu obličje s trpežnim golšcem (Mercu-rialis perennis), na apnencu pa z vejicatim šašem (Carex pilosa). Za združbo je značilna nenavadna razvojna dinamika in morfološka zgradba. Reden spremljevalec gozdov na dolomitu so izvale, ki povzročajo ciklično vračanju razvoja tal in vegetacije na začetek, na inicialno oziroma pionirsko naseljevanje golega kamenja. V dolgotrajnem razvoju se sestoji približajo klimaksnemu stadiju, katerega pa nikoli ne dosežejo, saj jih notranja nasprotja in zunanje motnje že pred tem vrnejo na razvojni začetek. V odprtinah, izvalah ali svetlobnih jaških raste črni gaber ravno in navpično. Ko ga bukev zasenči pa se nagiba in zvija tako, da lahko njegova krošnja ujame čim več sončnih žarkov. V boju za svetlobo se postavi pravokotno na lego padnic in celo zravna. Ko je obremenitev korenin prevelika, drevo pade in »leže« umre. Na apnencu so drevesa trdno vraščena v žepastih tleh in umirajo »stoje«. Posamezni osebki si preživetje podaljšajo z adventivnimi poganjki, ki poženejo iz osončenih debel. Gospodarski pomen teh gozdov je majhen, toda njihova varovalna vrednost je v obratnem sorazmerju. Bukovi gozdovi s črnim gabrom varujejo pred vetrno in vodno erozijo ter skrivajo v svojih nedrjih zbirko redkih, zaščitenih in endemičnih rastlinskih vrst ter mnoge zanimive rastne posebnosti. 5 SUMMARY On calcareous rock of the western part of Boč there is a diversity of xerothermic forests, among which beech-hop hornbeam forests prevail, which are classified into the new geographical variant Ostryo-Fagetum Wraber ex Trinajstič 1972 var. geogr. Sesleria sadleriana var. geogr. nova. Their stands are spread in the altitude between 300 and 980 metres. While they thrive on dolomite in all aspects, they are mainly found only in sunny aspects on limestone, which is evident especially in higher altitudes. The stands of the new geographical variant differ from the stands of similar communities of the pre-Alpine and pre-Dinaric regions and those of central Slovenia by a group of differential species: Aquilegia nigricans, Phy teuma orbiculare GozdV 64 (2006) 4 # # Cimperšek, M.: Gozdna združba bukve in črnega gabra na Boču s samosvojo notranjo dinamiko Tabela 2 Fitocenološka tabela: Ostryo-Fagetum Wraber ex Trinjastić 1972 var. geogr. Sesleria sadleriana var. geogr. nova Štev. popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Pr. St. Nadmorska višina (Altitude) m 650 640 430 730 620 615 660 360 510 460 640 710 725 855 900 630 700 625 % Nebesna lega (Aspect) SZ SZ S S S SV V Z Z Z Z J J J J JZ JZ JZ Nagib (Slope) - stopinje/degree 35 40 40 35 35 30 30 20 35 30 25 30 25 35 40 20 25 25 Dolomit / Apnenec (Dolomite/Limestone) D D D A D A A D D D D A A A A A A D Zastrtost (Cover) D % 75 65 70 80 80 85 80 85 70 95 75 65 75 65 60 80 75 90 G % 5 0 10 10 5 10 15 10 25 0 5 35 10 20 40 45 35 5 Z % 90 90 80 65 80 75 65 80 65 40 80 55 65 50 55 80 45 55 Kamnitost (Stoniness) % 0 0 10 30 0 25 20 0 20 10 5 40 15 45 55 10 15 0 Poprečen prem.(Aver.diam.) cm 36 27 25 24 37 30 28 23 32 16 25 16 22 15 17 35 30 24 Zgornja višina (Upper height) m 22 15 16 16 23 20 18 17 21 14 19 13 17 12 12 21 19 18 Velikost pl. (Relevé area) m2 350 300 300 300 350 400 350 350 400 300 400 300 350 250 250 450 400 350 Število vrst (Number of species) 56 39 33 28 35 32 38 56 26 35 40 36 35 40 29 34 34 36 Značilnice (Character species) OF Ostrya carpinifolia A 1.1 + r 1.2 +.1 + 1.2 +.2 + + + + 1.1 +.2 1.2 1.2 + + 100 V AF Helleborus niger C - - + - - - - + - - - - - - - - - - 11 I Razlikovalne vrste geogr. var. (Differnt. species of the geogr. var.) EP Aquilegia nigricans C r + r - r + - r - - + + - + - - - - 50 III SA Phyteuma orbiculare C + + - + + - - - - - + - - + + - - - 39 II QP Sesleria sadleriana C - 3.4 +.2 - 4.4 + - - + - - - - - - - - + 33 II O stryo-Fagenion Fraxinus ornus B - + + + - r + + + + - - - + +.2 + - r 67 IV Mercurialis ovata C + + +.2 - + - - - +.2 - - - - - + - - - 33 II Euonymu s verrucosa B - - - - r - - - - r - - - - - - - - 11 I Cornus mas B - - - - - - - - - - - + - - - - - - 5 I Aremonio-Fagion Cardamine enneaphyllos C + + + - + 1.1 + 1.2 1.2 1.1 + + 1.1 + - - - +.2 78 IV Cyclamen purpurascens C - + + +.2 - - + + + + + + + - +.2 + + 1.2 78 IV Hacquetia epipactis C - - - + - + - + - + + r - - + - + - 44 III Festuca drymeia C +.2 - - - - - - + - - - r - - - - - - 17 I Cardamine trifolia C - - - - - - - + - - - - + - - r - - 17 I Lamium orvala C + - - - - - - +.2 - - - - - - - - - - 11 I Vicia oroboides C - - - - - - - - - - + - - + - - - - 11 I Polystichum setiferum C + - - - - - - - - - - - - - - - - - 5 I Erythronium dens-canis C - - - - - - - + - - - - - - - - - - 5 I Knautia drymeia ssp. drymeia C - - - - - - - - - - - - - + - - - - 5 I Aremonia agrimonoides C - - - - - - - - - - - - - - r - - - 5 I Fagetalia sylvaticae Fagus sylvatica A 3.4 4.4 3.3 2.3 3.3 4.4 3.4 3.4 4.4 4.4 4.5 4.4 3.4 3.4 2.3 3.4 2.3 4.4 100 V B + - + - - + - - 1.2 - - + - - - - - - 28 I Lilium martagon C + - + + r + + + - + - + + + + + + + 83 V Mercurialis perennis C + - - 1.1 - 3.3 + 2.3 - + - 3.4 3.4 +.2 1.1 1.2 1.2 2.3 72 IV GozdV 64 (2006) 4 191 # # Cimperšek, M.: Gozdna združba bukve in črnega gabra na Boču s samosvojo notranjo dinamiko Štev. popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Pr. St. Daphne mezereum B + + + + + - + + - - - + + + + + - + 72 IV Acer pseudoplatanus A + + 1.1 - - - + + + - - - - - + + 1.2 - 72 IV B - - 2.3 - 1.2 + + + 2.2 - +.2 - +.2 - + 1.2 + - 61 I Cardamine bulbifera C + - - + - + + - + + - + + - + +.2 + - 61 IV Salvia glutinosa C + + + + + - + + + + - - - + + - - - 61 IV Euphorbia amygdaloides C + - + - - + - r - - + + r - - + + r 55 III Sanicula europaea C +.2 + - + - - + - - - - - - + + + + - 44 III Acer platanoides A +.2 - - +.2 1.2 - - + - - - - - - - 1.1 - - 39 II B + - + - - - - - - - - + - - - + - - 22 I Neottia nidus-avis C + + - - + + + - - + - + - - - - - - 39 II Dryopteris filix-mas C + - - + - + + r - - + - - - - - + - 39 II Mycelis muralis C - - - + - - + + - - + - + - - + - + 39 II Euphorbia dulcis C - + + - - + - - - + - + - + - + - - 39 II Prunus avium A - - + - + - - + - - - - - - r - - - 33 II B + + - - - - - - - - - + - - - - - - 17 I Symphy tum tuberosum C + - - - - - + + - - - - + - - + - - 28 II Carpinus betulus A + - - - - - - + - - - - - - - - - + 28 II B - - + - - - - - - - - - - + - - - + 11 I Melica nutans C + + - - - - - - + - - + - - - - - - 22 II Sambucus nigra B - - - - + - - r - - - r - - - - + - 22 II Lathyrus vernus ssp. vernus C + - - - - - - + - - - - + - - + - - 22 II Paris quadrifolia C + - - + - - - - - + - - - - + - - - 22 II Lonicera alpigena C + - + - - - - - - - - - - + - - + - 22 II Euonymus latifolia C + - - - - - - - - - - + - - - - + + 22 II Prenanthes purpurea C + - - - - - - - - - - - + + - - - - 17 I Ulmus glabra B - - - - - - - - - - - - r - - + + - 17 I Viola reichenbachiana C - - - - - - - + - - - - - - - - + - 11 I Polygonatum multiflorum C - - - - - - - - - - - - + - - - + - 11 I Tilia platyphyllos B - - - - - + - - - - - - - - - - - - 5 I Asar um europaeum C - - - - - - - - - - - - - - + - - - 5 I Galium odoratum C - - - - - - - - - - - - - - - - - + 5 I Carex sylvatica C - - - - - - - - - - - - - - r - - - 5 I Quercetalia pubescentis Sorbus aria A - - - +.2 + +.2 - 1.1 - +.2 + 1.1 +.2 + +.2 - - - 55 III B - - - - - - - - - +.2 - 1.1 - 1.1 + - - - 22 I Convalaria majalis C - + + - + r + r - + + - - - - - - - 44 III Melittis melissophyllum C + + - - + - - 1.1 - + + - - - - - - - 33 II Tanacetum corymbosum C - - - + - - - - - - + - + - + - + + 33 II Tamus communis C +.2 - - - - - - - + - - + + - - - - - 22 II Campanula persicifolia C - + - - - + + - - - - - - - - - - - 17 I Limodorum abortivum C r - - - - - - r - - r - - - - - - - 17 I Carex flacca C - r - - - - - - - - - - - 1.2 - - - - 11 I Arabis turrita C - - - - - - r - - - - + - - - - - - 11 I Hypericum montanum C - - - - - - - - - - - r - - - - - - 5 I Potentilla micrantha C - - - - - - - r - - - - - - - - - - 5 I Sorbus domestica B - - - - - - - - - - - - - - r - - - 5 I 192 GozdV 64 (2006) 4 # Cimperšek, M.: Gozdna združba bukve in črnega gabra na Boču s samosvojo notranjo dinamiko Štev. popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Pr. St. Querco-Fagetea Galium sylvaticum C + + + + + + + + + - + + - - + - + - 72 IV Lonicera xylosteum B + + - + + - + +.2 - + + r - + - 1.1 + +.2 72 IV Hepatica nobilis C + - - +2 - - + + - +.2 + - - + + + - +.2 55 III Primula v ulgaris C + - - - - + + + - - + - - - + - - + 39 II Melica uniflora C +.2 - - - - r - - - - - + - + + - + - 33 II Hedera helix C - - - + - - - + - - + - + - - + - + 33 II Quercus petraea A + - - - - - - r - - - r - - - - - + 33 II B + - - - - - - - - - - - + + - - - - 17 I Acer campestre B - - + - - - - r - - - r - - - + + + 33 II Anemone nemorosa C - - - - - - - - + - - - + +.2 - +.2 - r 28 II Carex digitata C - - - - r - - - + + + - - - - - - r 28 II Cruciata glabra C - - - - - - + - - + - - - + - - + + 28 II Carex pilosa C - - - - - - - - - - - + - - - 2.3 1.2 - 17 I Galanthus nivalis C - - - - - - - +.2 - - - + - + - - - - 17 I Platanthera bifolia C + + - - - - + - - - - - - - - - - - 17 I Cephalanthera longifolia C + + - - - - - - - - - - - + - - - - 17 I Orhis mascula C + - - - - - - - - - + - - - - - - - 11 I Festuca heterophylla C + - - - - - - + - - - - - - - - - - 11 I Listera ovata C - - - - - + - + - - - - - - - - - - 11 I Staphyllea pinnata B - - - - - - - - - - r - - - - - - + 11 I Corylus avellana B - - - - - - - - - - - r - - - + - - 11 I Rhamno-Prunetea Clematis vitalba C + - + + - + + r + + - + - + + - + - 66 III Rosa arvensis B + - - + - - - +.2 - - - + - - - - - - 22 II Viburnum lantana B - - - - - - + + - - + - - - - - - - 17 I Rhamnus cathartica B + - + - - - - + - - - - - - - - - - 17 I Trifolio-Geranietea Fragaria moschata C + - - + - - + - - - r - + - + + + + 55 III Vincetoxycum hirundinaria ssp. hir. C + - - - + + + - + - - - - + - - - + 39 II Iris graminea C + - - - - - - r - - + - r + - - - - 28 II Geranium sanguineum C - - - - - - + - + + - - - - - - - - 17 I Peucedanum oreoselinum C - - - - - - - - - - - - - + + - - + 17 I Anthericum ramosum C - + - - + - - - - - - - - - - - - - 11 I Valeriana collina C + - - - + - - - - - - - - - - - - - 11 I Polygonatum odoratum C - - - + - - - - - - - - - - + - - - 11 I Laserpitium siler C - + - - - - - - - - - - - - - - - - 5 I Veronica jacquinii C - - - - - - r - - - - - - - - - - - 5 I Viola hirta C - - - - - - - - r - - - - - - - - - 5 I Digitalis grandiflora C - - - - - - - - - r - - - - - - - - 5 I Campanula rapunculoides C - - - - - - - - - - - r - - - - - - 5 I Festuco-Brometea Cirsium erisithales C - + + - + + + + - +.2 - - + + - - + - 55 III Peucedanum oreoselinum C - - - - - - - - - - - - - + + - - + 17 I GozdV 64 (2006) 4 193 # # Cimperšek, M.: Gozdna združba bukve in črnega gabra na Boču s samosvojo notranjo dinamiko Štev. popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Pr. St. Bromopsis ramosa C +.2 - - - - - r - - - - - - - r - - - 17 I Buphthalmum salicifolium C - - - - + - + - - - - - - - - + - - 17 I Galium lucidum C - - - - - - r - - - + - r - - - - - 17 I Erico-Pinetea Carex alba C +.2 +.2 3.4 - +.2 2.3 2.3 1.1 2.3 2.3 2.3 +.2 - r +.2 + - 1.2 83 V Calamagrostis varia C - +.2 - - + - +.2 +.2 - - - - - + - - +.2 - 33 II Epipactis atrorubens C + + - - - - + + - - - - - - - - - - 22 II Pinus sylvestris A - - + - - - - - - - - - - - - - - - 5 I Vacinio-Piceetea Aposeris foetida C - + +.2 - + + - +.2 - 1.2 + 1.2 +.2 2.3 - - + r 67 III Hieracium murorum C + + +.2 - + + - - + + + - - + - - - - 55 III Homogyne sylvestris C + + + + + - + - - - + - r - - - - r 55 III Valeriana tripteris C - + + - - + - - + - - - - - - - - + 39 II Gentiana asclepiadea C + - - - - - - - - + - - - + - - + - 22 II Picea abies A - r 1.1 - + - - r - - - - - - - - - - 22 II Luzula luzuloides C + - - - - + + - - - - - r - - - - - 22 II Maianthemum bifolium C - - +.2 - - - - - - - - - - - - - - +.2 11 I Solidago virgaurea C - - - - - - - - - - - - - - + - - - 5 I Adenostyletalia Senecio fuchsii C + - - + - - - + - - - + - + + + + - 44 III Aconitum lycoctonum ssp. vulparia. C - - - - - - - r - + - - + - - - - r 22 II Talictrum aquilegifolium C - - - - + - - - - 1.2 + - - - - - - - 17 I Molinio-Arrhenatheretea Valeriana officinalis C - r + - - - - - - - + - - - - - - - 17 I Molinia caerulea ssp. arundinacea C - + - - + - - - - - - - - - - - - - 11 I Ajuga reptans C - - - - - - - - + + - - - - - - - - 11 I Veronica chamaedrys C - - - - - - - - - - - - - - - + - + 11 I Spremljevalci (Other species) Rubus hirtus B + + - - + - + - + - - + - + - + r - 50 III Eupatorium cannabinum C - + - + - - - - + + + - - - - - - - 28 II Potentilla erecta C - + - - - - - - + + + - - - - - - - 22 II Rubus idaeus C - - +.2 - - - - - +.2 - - - - + - - - - 17 I Tephroseris sp. C - - - - - r - - - - - + - - - - + - 17 I Campanula inconcessa C - + - - + - - - - - - - - - - - - - 11 I Viola r upestris C - - - - - - r - - - - - - - - - - - 5 I Ajuga genevensis C - - - - - - - - - - - - r - - - - - 5 I Viola canina C - - - - - - - - - - - - - r - - - - 5 I Poa bulbosa C - - - - - - - - - - - - - - r - - - 5 I 194 GozdV 64 (2006) 4 Cimperšek, M.: Gozdna združba bukve in črnega gabra na Boču s samosvojo notranjo dinamiko and Sesleria caerulea subsp. sadleriana. Physiog-nomically they are distinguished by the prevalent species Carex alba and Sesleria caerulea subsp. sadleriana. Galium sylvaticum is also frequent, but as an aggregate it has been insufficiently studied. The holotype of the new geographical variant is relevé No. 3 in the phytosociological table. Due to edaphic and climatic conditions the development of an intrazonal community is hindered. Only on gentle slopes do we find stands indicating a shift towards zonal community of beech and Lamium orvala (Lamio orvalae-Fagetum), namely: on dolomite a facies with Mercurialis perennis, and on limestone one with Carex pilosa. The stands of the community studied are char-acterized by a special developmental dynamics and morphological structure. Regularly found in dolomite forests are uprooted areas which cause a cyclic return of soil and vegetation development to their beginning, to the initial, i.e. pioneer colonization of naked stone. In long-term development the stands approach the climax stage but never reach it, since inner “conflicts” and external disturbances turn them back to the beginning of their development. In gaps, spaces created by uprooted trees and in light shafts hop hornbeam grows straight and vertically. But when a beech screens the light from the hop hornbeam it slants and curves so that its crown can catch as many sun rays as possible. In the struggle for light the hornbeam stands perpendicularly to the slope and even comes to a level position. When the burden on the roots becomes too great, the tree falls and dies “lying”. On limestone, trees are firmly rooted in soil pock-ets and die “standing”. Individual trees prolong their survival by adventitious sprouts from stems exposed to the sun. The economic importance of such forests is small, but their protective value is quite the con-trary. Forests of beech and hop hornbeam protect land from wind and water erosion and conceal a variety of rare, protected and endemic plant species and several growth curiosities. GozdV 64 (2006) 4 6 VIRI IN LITERATURA BRAUN-BLANQUET, J., 1964. Pflanzensoziologie. Grundzűge der Vegetationskunde, 3. Auflage. Wien-New York, 865 s. CEROVEČKI, Z., 1996. Termofilne bukove šume planine Ivanščice. Šumarski list 9-10: s. 419-424. Zagreb. DAKSKOBLER, I., 1991. Gozd bukve in jesenske vilovine – Seslerio autumnalis-Fagetum (Ht. 1950) WRABER, M., (1957) 1960 v submediteransko-predalpskem območju Slovenije. Scopolia 24: 1-53. Ljubljana. DAKSKOBLER, I., 1994. Asociacija Seslerio autumnalis-Fagetum v SZ delu ilirske florne province (disert.). Biotehniška fakulteta. Ljubljana. DAKSKOBLER, I., 1996. Comparison between beech forests of suballiances Ostryo-Fagenion Borhidi 1963 and Cephalanthero-Fagenion Tx. 1955 ex Tx & Oberd. 1958. Atti del 24o Simposio della Societa Estalpino-Dinarica di Fitosociologia – Flora e veg-etazione dell` Insubria Ann. Mus. Civ. Rovereto. Sez.: Arch., St., Sc. nat. Suppl. II, vol. 11 (1995), s. 175-196. Rovereto. DAKSKOBLER, I., 1997. Geografske variante asociacije Seslerio autumnalis-Fagetum (Ht) M. Wraber ex Borhidi 1963. Razprave I V. razr. SAZU. 8: 165-255. Ljubljana. FRANZ, W. R., 1985. Kontinental geprägte Ostrya carpinifolia-Waldbestände am N-Rand ihres Areals in Kärnten. Verh. Zool.-Bot. Ges. Őstereich 123: 211-236. FRANZ, W. R., 2002. Die Hopfenbuche in Österreich und Nordslowenien. Klagenfurt, 256 s. HEGI, J., 1934-1992: Ilustrierte Flora von Mitteleuropa. Berlin-Hamburg. HORVAT, I., 1928. Rasprostranjenje in prošlost mediteranskih, ilirskih in pontskih elemenata u flori sjeverne Hrvatske i Slovenije. Acta Bot. 4: 1-34. Zagreb. MARINČEK, L., Puncer, I., Zupančič, M., 1980. Ostryo – Fagetum in Slowenien. Biološki vestnik (2): 125-136, Ljubljana. MARINČEK, L., MUCINA, L., ZUPANČIČ, M., POLDINI, L., DAKSKOBLER, I., ACCETO, M., 1993: Nomenklatorische Revision der illyrischen Buchenwälder (Verband Aremonio-Fagion). MARINČEK, L., 1996: Prispevek k poznavanju asociacije – Ostryo-Fagetum M. Wraber ex Trinajstić, 1972. Razprave I V. razreda SAZU (6): 19-146. Ljubljana MARTINČIČ, A., WRABER, T., JOGAN, N., RAVNIK, V., PODOBNIK, A., TURK, B., VREŠ, B., 1999. Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semensk. Ljubljana, 845 s. MUCINA L., GRABHERR, G., WALLNÖFER, S. 1993. 195 # # Cimperšek, M.: Gozdna združba bukve in črnega Die Pflanzengesellschaften Österreichs III. Teil. Jena, 353 s. OBERDORFER, E., 1979. Pflanzensoziologische Exkursions Flora. 4. Auflage. Stuttgart, 997 s. OBERDORFER, E., 1992. Süddeutsche Pflanzengesellschaften. Stuttgart, 4. del: Wälder und Gebüsche, tekst 282 s., tabele 580 s. ORLOCI, L., 1978. Multivariate analysis in vegetation Research. The Hague-Boston, 451 s. PAVLETIĆ, Z., I. TRINAJSTIĆ, I. ŠUGAR, 1982, Die Wärmeliebenden Hopfenbuchen-Buchenwälder (Ostryo-Fagetum Wraber) in Nordwest-Kroatien.-Studia Geobotanica (2): 15-19. PAVLETIĆ, Z. & ŠOŠTARIĆ R.,1996. Das Ostryo-Fagetum im Gebiet Hrvatsko Zagorje (Kroatien). Ann. Mus. civ. Rovereto. Sez.: Arch., St., Sc. nat. Suppl. II. Vol 11 (1995): 165-174. POLDINI, L. 1982: Ostrya carpinifolia-reiche Wälder und Gebüsche von Friaul-Julisch-Venezien (NO-Italien) und Nachbargebieten. Studia Geobotanica 2: 69-122, Trieste. PRAPROTNIK, N., 1987. Ilirski florni element v Sloveniji (disert.). Ljubljana, 234 s. PUNCER, I., ZUPANČIČ, M., 1982. Die Ökologische und Wirtschaftliche Bedeutung der Ostryo carpinifolia in Slowenien. Studia Geobotanica (2): 25-40. SOO, R., 1957. Systematische Übersicht der Pannonischen gabra na Boču s samosvojo notranjo dinamiko Pflanzengesellschaften V. Die Gebirgswälder I. Acta Bot. Acad. Sci Hung. (3): 307-373. STRGAR, V., 1980. Sesleria na subpanonskem vegetacijskem območju severovzhodne Slovenije in severozahodne Hrvatske. Biološki vestnik: 99-116. TRINAJSTIĆ, I., 1972. Fitocenološka istraživanja bukovih šuma Gorskog Kotara. Acta Bot. Croat. (31): 173-180. Zagreb. TRINAJSTIĆ, I., CEROVEČKI, Z. 1978. O cenoarealu crnog graba, Ostrya carpinifolia u Hrvatskoj. Biosistematika: 57-65. Zagreb. TRINAJSTIĆ, I., 1982. Die Bedeutung der Hopfenbuche - Ostrya carpinifolia für die pflanzengeographische Begrenzung der mediterran-montanen Vegetationsstufe auf den adriatischen Inseln. Studia Geobotanica (2): 7-14. WRABER, M., 1960. Fitocenološka razčlenitev gozdne vegetacije v Sloveniji. Zbornik ob 150 - letnici botaničnega vrta: 49-96, Ljubljana. WRABER, M., 1966. Über eine thermophile Buchenwald - Gesellschaft (Ostryo-Fagetum) in Slowenien. Angewandte Pflanzensoziologie (18-19): 279-290. WRABER, M., MANOHIN, V., GREGORČIČ V., IN KODRIČ M., 1966: Fitocenološka karta kot znanstvena podlaga za sodobno gojenje gozdov na območju gospodarske enote Rogaška Slatina. SAZU, Ljubljana. Ostryo-Fagetum. 196 # GozdV 64 (2006) 4