Izhaja vsak Četrtek. Cena mu je 3 K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 vin., za Ameriko in druge tuje države 4 K 60 vin.) — Posamezne številke se pro--■ dajajo po 10 vin. ===== Slovenskemu ljudstva y pouk in zabavo. Spisi In dopisi se , Domoljuba", Ljubi] it. J. Naročnina. Urednlitvu eve ulice ____ __________,_________,___inseratl pa : Upravnlitvu .Domoljuba', Ljubljana, ===== Kopitarjeve ulice it. 1. == potlirlo: Ure iljana, Kopitarje' reklamacije in i Štev. 50. V LluHM dni 10. decembra 1908. Leto XXI. Dne 14. grudna se vršijo volitve v deželni zbor iz splošne kurije. Na podlagi sklepov zaupnikov na shodu dne 16. nov. priporoča Slovenska Ljudska Stranka sledeče kandidate: 8. Za sodna okraja Kamnik in Brdo: Ivan Lavrcnčič, dekan v Kamniku. Za sodne okraje Kranjskagora, Radoljica, Tržič: Janez Piber, župnik v Bohinjski Bistrici. Za sodne okraje Kostanjevica, Krško, Mokronop. Trebnje i Janez Hladnik, 1. Za sodna okraja Kranj in Škofjaloka : Evgen Jarc, c. kr. profesor v Ljubljani. 2. Za sodne okraje Litija, Radeče, Višnjagora: Dr. Ivan Zaje, zdravnik v Ljubljani, 3. Za ljubljansko okolico : Miha Dimnik, kmet v Jaršah ob Savi št. 6. 4. Za sodne okraje Kočevje, Ribnica, Vel. Lašče, Žužemberk: Dr. Vladislav Pegan, advokat v Ljubljani. 5. Za sodne okraje Ilirska Bistrica. Lož, Postojna, Vipava: Jernej Ravnikar, nadučitelj v Trnovem. Volivci SLS1 Volite soglasno te može, za katere so se slovesno izrekli zaupniki naše stranke in katere Vam z zavestjo priporočamo da so »redni Vafteg« i« ""^»Ij^tVstV.nk. pridobi trdno ve6ino » deželnem zboru^in ^ 'meseca 'in 'vil za izkušene, značajne može ki Vam jih priporočamo ^ B0g0.ll M IjlldstVO E V Ljubljani, dne 10. grudna 1908. Osredni volivni odbor S. L. 8. Dr. Ivan Šusteršič, načelnik. župnik na Trebelnem. 9. Za sodne okraje Črnomelj, Metlika, Novo Mesto: Martin Matjašič, župan v Rosalnicah. 10. Za sodne okraje Cirknica, Idrija, Logatec, Vrhnika: Anton Kobi, posestnik in trgovec na Bregu pri Borovnici. Naši poslanci na Dunaju. Dve novici z Dunaja o naših poslancih sta vredni, da se posebej pogovorimo o njih: Prva, da se je »Slovenski klub« zvezal z »Zvezo južnih Slovanov« v »Narodno zvezo«, in druga, da je »Narodna zveza« sklenila stopiti v odločen boj proti sedanji vladi. 1. Naši bravci vedo že z zaupnega shoda S. L. S. v Ljubljani, da je sedaj potrebna vzajemnost med slovenskimi in hrvaškimi poslanci. Dr. Šusteršič je to natančno pojasnil. Državni zbor mora potrditi cesarjev sklep, da se Bosna in Hercegovina priklopita naši državi. Zdaj imamo seveda Slovenci in Hrvatje prav posebno nalogo. V državnem zboru morajo naši poslanci zastopati bosanske in hercegovske rojake m skrbeti, da bosta novi avstrijski deželi na korist vsem nam. Nemška objestnost je vsak dan hujša; Lahi so tudi od dne do dne bolj predrzni. Sedaj zahtevajo z vso silo, z revolverji v roki, naj se jim ustanovi v Trstu visoka šola — univerza. Taka šola bi Trst še mnogo bolj, nego je to doslej, izročila ljudem, ki sovražijo Avstrijo in zatirajo Slovence in Hrvate. Država bi vtaknila zopet mnogo denarja v Trst zato, da bi se tembolj pripravil za Lahe. Kako je bilo pa v Lombar-diji? Na potoke krvi naših fantov je izteklo doli; na milijone našega denarja se ie vtaknilo tam za ceste, uravnave rek, olepšarcje mest, — vse je pa lepo pospravil Lah. ki sedaj uživa sadove našega denarja in dela. Ob tem času je potrebno, da so slovenski in hrvaški poslanci složni med seboj. Zato so sklenili, da bosta oba kluba združena v »Narodni zvezi«, ki šteje •"7 poslancev. Na čelu sta pri seiah dr. Šusteršič in dr. Ivčevič. Zveza stoji odločno na krščansko ljudskem stališču in par liberalnih poslancev nima v nji nobenega pomena. V skupni zvezi se gre samo za to. kako se bodo obnašali poslanci proti vladi in drugim strankam; v osebnih, gospodarskih in kraievnih zadevah ie vsak klub samostojen kakor dozdaj. Naši poslanci niso torej za las odnehali od svojih načel: samo za to, da moreio v sedanjem važnem času kaj več doseči za svoje volivce in za ves narod, so pomaeali ustanoviti močnejšo skupno zvezo. S. L. S. bo tako kakor dozdaj izkušala oslabiti liberalno stranko v domovini in pripeljati do zmage krščansko ljudsko načelo v vsem javnem življenju. 2. »Narodna zveza« je v svoji drugi seji sklenila, da pojde proti vladi. Sedanja vlada ima namen doseči med češko in nemško stranko premirje in potem odstopiti. Vlado nai bi prevzeli ministri češki, poljski in nemški. Za nas se nihče ne briga. Naši poslanci so tako-le sklepali: Če hočejo delati velike stranke vlado brez nas. naj pa še brez nas spravijo klasove skupaj, ki jih rabijo. — Nemci in Cehi so pravzaprav, če se primerjajo z nami. presiti. Velika večina državnega denarja za kmetijstvo, za uravnavo rek, za železnice gre v severne dežele; naše so najbolj zanemarjene in za nas imajo vlade večinoma samo gole obljube, ki jih nikoli ne izpol- ' mjo. Gori vsega v izobilju, pri nas pa ljudstvo strada. In v narodnem oziru na Koroškem, Štajerskem, v Istri. — saj bolj žalostno sploh biti ne more. Se ljudskih šol v svojem jeziku ne moremo dobiti vkljub vsem postavam in obljubam. Nemci in Lahi se obnašajo še vedno, kot bi bili mi njihovi hlapci. Naš jezik se po uradih prezira; Slovenec je v vseh ozirih državljan druge vrste. Zdaj pa mislijo velike stranke, naj bi mi lepo zopet šli za njimi in jim pomagali do moči v državi. Zato so naši poslanci prav storili, da so odločno povedali: Brez nas ne boste sklepali o nas. Če hočete naše sodelovanje, nam morate dati tudi nekaj politične moči in ne samo hlapčevske pravice, da glasujemo za vas. To se bo bridko maščevalo, da v sedanjem času silijo razmere Slovence in Hrvate na boj proti vladi. Država, ki tako dela, se bo zastonj trudila, da bi si pridobila prijaznost Hrvatov in Srbov v novo priklopljenili deželah. Kakšno veselje morejo imeti Bošnjaki in Hercegovci, če pogledajo, kako v ogrski polovici delajo Madjari s Hrvati in kako v naši državi Slovence in Hrvate rabijo vlade samo za tlako. Mi smo državi zvesti ostali v najhujših časih; država bi morala našo zvestobo s svojo vračevati. Namestil tega pa pusti, da nas tlačijo in pritiskajo tisti, kateri so nam in državi sovražni. Naj se nikar ne motijo stranke in vlada. Od Drave do Kotora je ves narod v tem oziru enih misli s svojimi poslanci. Če se hoče v Avstriji napraviti mir, se mora ne samo med Čehi in Nemci, ampak tudi pri nas; in pri gospodarskih državnih podporah so mora na naše južne dežele toliko bolj ozirati. kolikor važnejše so za državo. Drugače ne dobodo glasov naših poslancev, in z njimi in za njimi bo kot močna arma'da stalo vse naše ljudstvo. UejtnlR »Kmečkih zvez". V ponedeljek dnč 14. t. m. vam je torej dana prilika, volivci S. L. S., da oči-vidno pokažete svojo politično zavest in obenem navdušenost in prepričanje, da se borite za sveta načela, katera zastopa S. L. S., to so načela celega slovenskega naroda, ki temeljijo na krščanskih temeljili in resnicah. V ponedeljek 14. t. m. bo naš krnet pokazal, če mu je mar za zmago v upravi in gospodarstvu najvišje deželne korporacije, t. j. deželnega odbora, v ponedeljek bodo naši kmetje-volivci in vsi drug; zavedni in odlični pristaši S. L. S. z vo-livnim listkom v roki jasno govorili, da se je tudi pri nas začela druga doba, doba modrega, razumnega gospodarstva, ki bo v korist vsem slojem celokupnega slovenskega prebivalstva. Naša politična organizacija mora z vzgledom pokazati, da napredujemo, da zmagujemo, da smo zmagali. — Zato pa je prva in sveta dolžnost vseh naših političnih društev, ki spadajo v organizacijo S. L. S., da store svojo prvo in največjo politično dolžnost, namreč, da postavijo do zadnjega moža vse na voli- šče za kandidate S. L. S. Vsa naša katol. politična društva in vse naše »Kineflke zveze« morajo po svojih odborih in zaupnikih skrbeti za to, da se vsi volivci S. j.. S. udeleže tega velevažnega dejanja v zgodovini razvoja političnih pravic slov. naroda na Kranjskem. Vsi pomisleki, vsi dvomi in protiugovori morajo izginiti raz površja, m vsi moramo edino složno in zavedno korakati na volišče volit naje može^kandidate za poslance. Kakor ena sama, dobro disciplinirana armada, ki gre v boj za svete pravice svojega naroda, tako moramo mi 14. t. m. iti vsi brez razločka na volišče — po zmago. — Naše »Kmečke zveze« naj store svojo politično dolžnost — po svojih okrajih, in naša katol. politična društva naj pokažejo, da se živahno gibljejo v političnem življenju. Danes prinašamo na drugem mestu imena novih članov, ki so jih posamezna politična društva nasvetovala v vodstvu S. L. S. — To je znamenje napredka in velikega razvoja v organizaciji S. L. S, -Vodstvo S. L. S. bo po svojem novem sestavu obtojalo iz 50 do 70 gospodov, razumnih in požrtvovalnih mož, ki so delavni na gospodarskem in političnem polju naše organizacije. Zastopanih je že II »Kmečkih zvez« po svojih odposlancih in šest katol. političnih društev. Druga društva — »Kmečke zveze«, pa bodo gotovo tudi v kratkem poslale svoje zastopnike v vodstvo stranke. Kakor se je torej vodstvo S. L. S. razširilo in podemokratizi-ralo, tako se morajo tudi naše »Kmečke zveze« razširiti, pomnožiti po številu svojih članov, morajo razviti živahno delovanje in življenje in to ravno sedaj ob času volitev. Vsa naša politična društva morajo ravno zdaj pokazati, da njihovi zastopniki v vodstvu stranke zastopajo ne samo častno večino pristašev S. L. S., ampak vse volivce S. L. S., katerim je mar korist vseh prebivalcev. Zato vsi volivci na noge dn6 14. t. m. in oddajte svoje glasove samo kandidatom S. L. S. Vsi volite može, katere Vam je vodstvo S. L. S. na-svetovalo in katere le zbor zaupnikov dnč 16. novembra potrdil. Naša sveta naloga mora biti: Naprej do zmage na celi črti. Živela S. L. S.! • • » V zmislu § 8 organizačnib pravil S. L. S. so doslej naslednja politična društva nasvetovala p. n. sledeče gospode kot člane v vodstvo stranke: 1. »Kmečka zveza« za sodni okraj Vrhnika: g. Franc Tršar, Vrhnika; 2. »Kmečka zveza« za sodni okraj Vipava: g. Andrej Lavrič, dekan, Vipava; 3. »Katol. politično delavsko društvo« v Ljubljani: g. Mihael Moškerc, urednik, Ljubljana; 4. »Kmečka zveza« za dekanijo Trebnje: g. Anton Oblalk, župnik, Št. Lorenc ob Temenici; 5. »Kmečka zveza« za logaSki okoliš: g. Franc Maček, posestnik, Dol. Logatec; 6. »Kmečka zveza« za sodni okraj Novo mesto: g. Anton Žlogar, kanonik, Novo mesto; 7. »Kmečka zveza« za dekanijo Kamnik: gosp. Valentin Benkovič, posestnik, Kamnik; 8. »Katol. politično društvo« za okraj Kamnik: g. Franc Bernik, župnik, Domžale; 9. »Katol. politično društvo« za sodni okraj Radoljica: g. Janez Zabukovec, župnik, Jesenice; in. »Kmečka zveza« za dekanijo Moravče: g. Janez Bizjan, dekan, Moravče; 11. »Kmečka zveza« za (Belo krajno) sodna okraja Metlika-Črnomelj: g. Alojzij Mihelčič, župan, Lokvica >pri Metliki; 12. »Katol. politično društvo« za sodni okraj Idrija, k. Mihael Arko, dekan, Idrija; 13. »Kmečka zveza« za ljubljansko okolico: g. Franc Korbar, župan, Spodnja Hrušica; 14. »Kmečka zveza« za sodna okraja Ribnica-Kočevje: g. Franc Fric, posestnik, Hrovača pri Ribnici; 15. »Katol. narodno politično društvo« za ložki sodni okraj: g. Peter Hauptman, administrator, Stari trg pri Ložu; 16. »Katol. politično društvo« v Ljubljani: g. Jos. Pristov, župnik, Horjul; 17. »Kmečka zveza« za sodni okraj Postojna: g. Andrej Ažman, 'katehet, Postojna. * * ♦ Ustanovni shod »Kmečke zveze« za sodni okraj Radeče se je vršil v nedeljo 6. decembra 1908 v »Narodnem domu«. Na ustanovnem zboru je govoril gospod vodja kom. svetnik Povše. Občni zbor »Kmečke zveze« je bil v nedeljo 6. t. m. v Vipavi.. Na shodu se je predstavil tudi kandidat g. nadiioftelj Jernej Ravnikar iz Trnovega. * * * Volivni shod je priredil svojim volivcem v nedeljo 6. t. m. gosp. Anton Kobi v Cirknici. Volivci so z navdušenimi živio-klici pritrdili izvajanjem g. Kobija. Na shodu je govoril tudi drž. in dež. poslanec dr. Žitnik o starostnem zavarovanju. * * * Shod je bil v neddjo 6. t. m. pri D. M. v Polju. Predstavil se je kandidat g. Miha Dimnik in je govoril tudi drž. poslanec Go-stinčar. Kandidatura je bila soglasno sprejeta. * * * Shod na Ježici v nedeljo 6. t. m. otvori g V Alvlin, posestnik na Ježici. Gosp. kandidat Dimnik pove, kaj bo namen njegovega mandata, in vzroke, zakaj ga sprejme. G. poslanec Mandelj oriše delovanje S L S. sploh, navede razliko med njo in drugimi strankami s posebnim ozirom na njih cilje, ki so tako nevarni za ljudstvo. Kot glavnega bodočega sovražnika navede socialno demokracijo. Ne zahteva, da bodi delavec brez veljave, zabraniti moramo le kužna načela in zahteve soc. demokracije, obenem pa skrbeti, da se napravi znosno medsebojno razmerje. Zato naj skrbe stranke in država. — Našteje nalogo prihodejega dež. zbora, ki je velikanska, ker se je v zadnjih letih le malo storilo Omeni veliko važnost solstva, katero hoče najkrepkeje zastopati ;proti nakanam svobodomiselcev, ki hočejo ločitev vere od šole. Mnogo se bo moralo storiti za prometne naprave, za ceste, mostove, vodovode. Obširno govori o zadružnem življenju, ki je imelo toliko zaprek začetkom, in sedaj se tako lepo razcvita. Celo nasprotniki, ki so se nam smejali in oblju-bovali našim organizacijam konec, so se začeli živahno gibati, seveda desetletje za nami. Natančno opiše delovanje in veliko vrednost »Zadružne zveze«. Ona razpolaga z milijoni; delokrog sega daleč čez Kranjsko. — Zahteva povzdigo in ustanovitev mlekarn, navajajoč kot vzgled vzorno delovanje dolenjske melkarne in kaže na druge dežele (Tirolsko), za katerimi z izvrstnimi izdelki ne smemo zaostajati. Potem navede pomanjkanje živinorejskih zadrug in našteje napake, katere je storila »Kmetijska družba«. V prihodnje naj se ustanove živinske zavarovalnice, kar bo posebno v prid manjšim posestnikom, dežela pa mora dati pomoč, kot je to na Koroškem. Naprave velikanskega pomena so deželne banke na Češkem, Černovicah in dr., s katerim se bo občinam veliko koristilo pri večjih podjetjih. Glavni predmet je povzdiga gospodarstva. * * * Kandidat profesor Evgen Jarc se je predstavil doslej v kranjsko-loškem okraju volivcem v 'Škof ji Loki, Zabnici, na Trati v poljanski dolini, v ^Cerkljah, v Smledniku, na Lužah pri Šenčurju, v Preddvoru in v Češnjici v selški dolini. V nedeljo 13. t. m. bo popoldne ob treh še shod v Stari Loki v Jelovčanovi gostilni. Obljubil pa je kandidat, da bo po novem letu še nadaljeval s shodi po tistih krajih, kjer se še ni predstavil. • * • Vače pri Litiji. V nedeljo, 29. novembra, je bil na Vačah volivni shod, na katerem se je volivcem predstavil kot kandidat za deželni zbor gospod dr. Ivan Zajec, zdravnik v Ljubljani. V svojem poljudnem govoru je naglašal, da se bo kot zdravnik v deželnem zboru pred vsem pečal z zdravstvenimi zadevami, katerih ne-dostatki so na Kranjskem zelo veliki. — Gospod župan Anton Mrva je kot predsednik shoda dal kandidaturo gospoda doktorja na glasovanje. Vsi možje so rade volje obljubili, da bodo oddali 14. decembra svoje glasove gospodu dr. Iv. Zajcu, ker takega zastopnika je bilo že zdavnaj potreba v deželnem zboru. * » * V Šmartnem na Posaviu je bil v nedeljo. dnč 29. novembra, v Kebrovi gostilni volivni shod, katerega je otvoril poslanec Mandelj in kateremu je bil izvoljen za predsednika kaplan Petrič. Kandidat g. Mihael Dimnik je razvil svoj program, ki je program S. L. S. Z zanimanjem so mu sledili Posavci. Poslanec Mandelj je govoril o socialni demokraciji in o nalogah prihodnjega deželnega zbora. Pr' glasovanju je bila kandidatura g. Mihaela Dimniku soglasno sprejeta. * * » Volivni okraj Novo-mesto - Kamnik-Metlika-Črnomelj. Gospod župan Zurc v Kandiji pri Novem mestu je definitivno odstopil od kandidature za deželni zbor v volivnem okraju: Novo mesto-Metlika-Črnomelj. Gospod župan Zurc se je s pismom dne 26. novembra t. 1. na vodstvo S. L. S. v Ljubljani popolnoma odpovedal kandidaturi. Tozadevno pismo se glasi: »Slavno vodstvo Slovenske Ljudske Stranke v Ljubljani! Res je, da sem dne 12. oktobra t. I. po pritisku vplivnih oseb se bil izjavil, da pogojno prevzamem kandidaturo. To svojo prenagljenost sem po resnem premišljevanju takoj sprevidel in tudi obenem takoj voditelju stranke, g. dr. Šuster-šiču, pismeno in ustmeno naznanil, da ue morem vzdržati kandidature. — Ker pa stranka ni hotela vpoštevati mojega naznanila, sem na dan zaupnega shoda brzojavno sporočil, naj se me nikar ne proglasi. Vsestransko sem prevdaril in prišel do zaključka, da radi mojih družinskih (bo-lehnosti moje žene) in gospodarskih razmer pri najboljši volji ne vzdržmem kandidature in tudi morebitne izvolitve ne bi sprejel. Pripomnim, da sem pripravljen vsakega kandidata, ki ga bo stranka postavila, podpirati s svojim vplivom in po svojih močeh. Uljudno prosim, da vodstvo vpošteva moje želje in mi tega nikar ne šteje v zlo, da odklanjam od stranke po-nuieno mi častno mesto. Z velespoštova-njem udani Jos. Zurc. Kandija, 26. novembra 1908.« — Vodstvo S. L. S. je na to izrečno odpovedno pismo g. Jos. Zurca sklicalo še enkrat sestanek zaupnikov sobnih okrajev Novo mesto. Metlika in Črnomelj, da zaupniki povedo svoje mnenje in konečno odločijo o tej zadevi. Sestanek se je vršil v petek, 4. decembra, ob 3. uri popoludne v Rokodelskem domu v Novem mestu. Sestanka se je udeležilo okrog sto zaupnikov iz navedenih okrajev, tudi iz Belokrajine Jih je bilo mnogo. Sestanek je otvoril tajnik S. L. S., dr. Rožič, razložil položaj in prebral tozadevno odstopno pismo g. Zurca. Dr. Rožič prosi nato gospode zaupnike, naj predlagajo novega kandidata. K besedi se je oglasil g. župan Zurc in predlaga gosp. Martina Matfašiča, župana in posestnika iz Rosalnic hiš. št. 39 (pri Metliki). Predlog g. Zurca je dal dr. Rožič zbranim zaupnikom na glasovanje. Predlog je bil soglasno z navdušenjem sprejet in zboro-valci so obljubili, kakor tudi gospod župan Zurc, da bodo vsi brez razločka podpirali kandidaturo Martina Matjašiča. posestnika in župana iz Rosalnic pri Metliki. Kandidaturo g. Matjašiča je predlagal tudi župan Mihelčič v imenu »K. Z.« za Bclo-krajino. __ Nato se ie predstavil novi kandidat g. župan Martin Matiašič iz Rosalnic in v kratkih, jedrnatih besedah izjavil, da sprejme kandidaturo, ki so mu jo poverili zaupniki in če mu bodo tudi volivci izkazali svoje zaupanje 14. t. m., bo šel z veseljem na delo za slovensko Hudstvo in za prospeh in razvoi S. L. S. Zborovala so z navdušenimi živio-klid nntrdih go-vornik""'™ Usedam. — Martin Matjašič ie torp! VT^Mat 7,a Bclokrajino. Novi kandidat za Belokrajino in za novomeški sodni okraj je torej kmet M a r-tin Matjašič, župan in posestnik v Rosalnicah h. št. 39. Belokranjci so lahko ponosni na svojega bodočega deželnega poslanca Martina Matjašiča, ki ho izborno dobro zastopal kmečke koristi Bclokranj-cev. Župan Martin Matjašič je že nad 25 let občinski odbornik in že deset let župan, on jc nadalje predsednik Kmetijskega društva za metliško okolico, podpredsednik »Kmečke zveze« za Belokrajino, svetovalec krajnega šolskega sveta, član zdravstvenega zastopa in odbornik posojilnice v Metliki. Navedena častna mesta, katera on dobro zastopa, so jasen dokaz, da so si zaupniki in volivci izbrali vrlega in povsem res zmožnega moža za svojega bodočega poslanca. Zato volivci S. L. S. volite vsi Martina Matjašiča za svojega poslanca in zastopnika v dež. zboru. * * * Vseslovenski kmečki stanovski shod. Zanimanje za starostno zavarovanje narašča vedno bolj in bolj, kar je dobro in veselo znamenje v d veli ozirili, namreč: prvič da je zakonska predloga o tem vprašanju velevažna in da se zanjo briga ne samo le slovenski delavec in mali obrtnik, ampak tudi slovenski oratar. Od raznih strani smo že čuli. da imajo kmetje po nekaterih krajih pomisleke o tej vladni predlogi. Zato še enkrat opominjamo vse slovenske kmete, naj si te pomisleke lepo zapišejo oziroma pošljejo svojim poslancem, da se vedo slednji na njih želje tudi ozirati, predno izreko odločivno mnenje o zakonski predlogi za starostno zavarovanje. Pred vsem pa opozarjamo vse slovenske kmete, da bo S. L. S. še preje, predno bodo poslanci glasovali o tej predlogi, sklicala velik vseslovenski stanovski kmečki shod, na katerem se bode govorilo in razpravljalo samo o starostnem zavarovanju za kmete in posle. Tega shoda :aj se tedaj udeleže vsi kmetje. Shod se bo še pravočasno naznanil. SSSŠŽL Političen pregled. HUDI DNEVI V PRAGI. Na Češkem so se narodne strasti tako razpasle, da je treba le malega povoda in vse je že v ognju. Tembolj je torej vlada graje vredna, da dovoljuje nemškim dijakom postavljati se po praških ulicah z nemškimi barvami, ki češki značaj mesta žalijo in češko občinstvo izzivajo. Češka Klofačeva stranka pa tudi brez razgrajanja in pretepov ne more živeti — kdo se bo torej čudil, da se je užgala iskra, ko je jeklo zadelo ob kremen? Dne 29. novembra je bil napovedan obhod nemških dijakov po Pragi. Cehi so pa izjavili, da tega ne bodo več dovoljevali in so se zbrali na Prikopih, da preprečijo nemški obhod. Ko so se prikazali nemški dijaki, je množica vdrla skozi orožnike iti stražnike mednje in jih začela pretepati. Strgala jim je kape, mahala po njih s palicami, nekatere ranila tudi do krvi. Ko so Cehi začeli metati na orožnike kamenje, so prihiteli vojaki na pomoč ter z bajoneti odgnali množico s Prikopov. Klofačevi pristaši so pozdravili vojake s klicem: »Živela Srbija!« in se umaknili potem pred palačo češkega deželnega namestnika. Svoje veliko prijateljstvo do Srbije so pokazali s tem, da so vrgli avstrijsko zastavo v vodo in klicali: »Živela Srbija!« Vendar jiti je vojaštvo kmalu razgnalo in popoldne je skrbelo v mestu za red 800 orožnikov. 600 policajev in trije bataljoni pehote. Kljub temu so se naslednji dan, dnč 30. novembra, demonstracije zopet pono-\ i le. Nemški dijaki so hoteli pokazati, da sc Cehov ne boje ter so zopet ^izzivali po cestah z nemškimi barvami, Cehi so pa hoteli dokazati, da se ne strašijo ne bajonetov. ne sabelj in so napadli s kamenjem Nemce in orožnike. Nato so se pognali policaji na konjih med množico, mahali s sabljami po glavah, množica je bežala, nekateri so se zgrudili, a demonstrantje in stražniki so zdirjali preko njih. Ranjenih je bilo 15 oseb, med njimi tudi šestleten deček. Demonstracije so trajale še pozno v noč. Deželni namestnik je izdal najstrožje ukaze, da prepreči demonstracije. Toda strasti so se premočno razvnele, po ulicah je klicala kri po maščevanju in dnč 1. decembra so se demonstracije zopet vršile. Policaji niso mogli nič opraviti in p r i tj so morali dragonci,, da napravijo red. Cehi so jih sprejeli s kamenjem, toda vojaki so potegnili sablje in pred konji in sabljo se mora umakniti tudi najbolj divja množica. Zopet je bilo mnogo ranjenih in zaprtih. Tako je bilo v Pragi pred slavnostnim 2. decembrom, ko so avstrijski narodi obhajali cesarjevo šestdesetletnico. Zvečer je igrala godba po mestu, a stopala je po krvavem tlaku. Ker pa le še ni bilo miru, je vlada na dan 2. decerribra proglasila v Pragi p rek i sod. Vsako zbiranje je bilo prepovedano, nihče ne sme nositi narodnih znakov, ob 8. uri zvečer morajo biti vse hiše zaprte in vsakdo doma. Kdor se kakorkoli pregreši proti tem ukazom, bo takoj sojen in obsojen brez dolge sodne preiskave. — Nato je pa zavladal v Pragi grobni mir. Oni dan, ob katerem naj bi vladal po cesarjevi želji v državi in zunaj nje mir, se je torej končal s tem pretresljivim dogodkom. Krivi so ga večjidel Nemci, ki so Cehe izzivali. Toda prezreti ne smemo, da je tudi vlada bila ^upravičena strogo postopati. Klofačevi pristaši niso le nasilni sovražniki Nemcev, temveč tudi tako čudni prijatelji Srbov, da bi jim celo privoščili Bosno in Hercegovino, kupljeno s krvjo in tako dragim denarjem. In ni je vlade na svetu, ki bi ne porabila najstrožja sredstva, ko demonstrantje mečejo z veseljem državno zastavo v vodo. — Vendar pa Klofačeva stranka ni češki narod; z njim pa moramo Slovenci bratsko sočustvovati v teh hudih dneh, tembolj ker smo sami poskusili, kako boli narodna krivica. DRŽAVNI ZBOR. Dan pozneje, ko je vlada proglasila .preki sod v Pragi, se je vršila seja državnega zbora. Vse je napeto pričakovalo* kaj se zgodi. Splošno so sodili, da začne Klofač s tovariši obstruirati. Toda to se ni zgodilo. Motili so sejo le z raznimi med- klici, a do resnične obstrukcije ni prišlo. Poslanec Hoc je hotel zavleči sejo s tem, da je predlagal, naj se vse vloge preberejo dobesedno. Zborniški predsednik je odločil. da se to zgodi šele koncem seje, ter dal besedo socialnemu demokratu dr. Adlerju, ki je bil vložil nujni predlog, da se reši državni proračun. Ta je izjavil, da bo socialna demokracija glasovala za proračun, dasi sedanji uradniški vladi ne zaupa. Med Adlerjevim govorom so vstopili ministri. Češki radikalci so jih pso-vali. Poslanec Lisi je potegnil iz žepa lkrvav robec in klical: To je robec, na-! močen v Pragi s krvjo otroka. Posebno I burno je bil sprejet nemški minister-rojak iSrajner. Češki radikalci so kričali: Ta je vsega kriv. morilec, ta je največji agitator, hujskač, vun ž njim!« Hrup je trajal nekaj minut. Nato je nastal mir. Češki radikalci so zapustili dvorano. Naslednji dan, dnč 4. dec., so češki narodni radikalci zopet zahtevali, naj se preberejo vse došle vloge dobesedno; ker bi se s tem seja močno zavlekla, je predsednik odklonil ta predlog. Narodni radikalci so začeli piskati, toda predsednik je zapretil, da bo poslance, ki piskajo, ovadil državnemu pravdništvu, ki jih bo lahko kaznovalo, ker so motili javno zborovanje. Nato so radikalci vtihnili in seja se je vršila mirno naprej. »NARODNA ZVEZA«. Sedaj, ko je italijansko vseučilrško vprašanje na dnevnem redu, so spoznali člani slovenske zveze, da bodo morali ponoviti svojo staro zahtevo po slovenski visoki šoli. Sprejeta je bila pri seji naslednja resolucija: Jugoslovanski poslanci priznavajo, da imajo Italijani pravico do samostojnega vseučilišča. Zato je dolžnost vlade, da jim ga ustanovi, toda obenem mora izpolniti tudi jugoslovansko zahtevo po slovenskem vseučilišču ter priznati, da veljajo skušnje, napravljene na zagrebškem vseučilišču, tudi za našo državno polovico. Najodločneje je pa »Narodna zveza« proti temu, da bi se italijansko vseučilišče ustanovilo v Trstu. — To resolucijo je slovenski poslanec in član »Narodne zveze« Fon prebral v državnozborski seji dnč 3. t. m. »Narodna zveza« je v svoji seji sklenila z vsemi glasovi proti enemu, da vladi ne more zaupati in da je zato ne bo podpirala. Klub, ki šteje 37 poslancev, kot »Narodna zveza«, bi pač zaslužil, da se vlada bolj ozira nanj, kot se v resnici. Jugoslovanski poslanci so se naveličali delati vladi tlako in dobivati zato le plačilo z bičem. Dokler se ne bo vlada bolj ozirala na jugoslovanske zahteve, je »Narodna zveza« ne bo podpirala. ITALIJANI SE KREGAJO ZARADI AVSTRIJE. Znamo je. da se je prijateljstvo trozvezc v zadnjem času dobro izkazalo. Nemčija je stala z Avstrijo v mednarodnih prepirih zaradi Bosne vedno ramo ob rami in ravno tako je laški zunanji minister Titoni prijateljsko podpiral našo zunanjo politiko. To seve ni bilo nekaterim Lahom všeč, ker niso preveliki prijatelji naše države. Vrhu tega so se ravno te dni dogodili tisti žalostni pretepi na dunajskem vseučilišču med nemškimi ter laškimi dijaki, in Italijani so začeli tožiti, da vlada v Avstriji zatira njihove rojake. Ravno ob tem neugodnem času pa bi imela zbornica razpravljati o poročilu laškega zunanjega ministra; če večina pohvali ravnanje zunanjega ministra, ki je vedno odkritosrčno podpiral Avstrijo, bo s tem odobrila prijateljsko zvezo z našo državo; če ga pa pograja, bo s tem izjavila, da tudi Avstriji ne zaupa. Vse je bilo radovedno, kako se stvar obnese; ko je prišlo 4. t. m. do glasovanja, je Titoni in z njim Avstrija dobil velikansko večino. Poslanci so z 297 glasovi proti 140 odobrili italijansko zunanjo politiko. TURČIJA. Pogajanja med Avstrijo in Turčijo so se razbila, toda upati smemo, da se kmalu zopet začno. Turki ne delajo več toliikili preglavic avstrijski trgovini, vsled česar so razmere med obema državama sedaj prijaznejše. — Časopisi poročajo, da se Turčija in Bolgarija še vedno grdo gledata in da lahko vsak čas izbruhne vojska med njima. T určija se oborožuje, Bolgarija pa tudi ne drži rok križem. — Turški državni zbor se snide dnč 14. t. m. LISTEK. Zadnji dnevi Jeruzalema. (LUCIJ FLAV). Zgodovinski roman. — Spisal J. Srlllmann D. J (Dalje.) PETINDVAJSETO POGLAVJE. Osvojitev kraljevega gradu. Drugi dan je bil po judovskem koledarju »lesni praznik«, in bila je takrat navada, da so prinašali Izraelci polena v tempelj za žgavni oltar. Ze v ranem jutru jih je prihajalo na tisoče; tempeljski služabniki so imeli vedno polne roke, ko so skladali polena v spodnjih prostorih na obeh straneh duhovskega dvora. Tudi Eleazar je prišel že pred jutranjo daritvijo z mnogimi svojimi pristaši in je prinesel svoje poleno. Njegovo bistro oko je pregledovalo čete mož, ki so stali na desno in levo v gostih vrstah. Prijazno so mu pokimavali navzoči. Ko je oddal svoje poleno, se je vstopil k možem ob Nikanorje-vih vratih. Zdaj pride v tempelj Galilejec Mena-hern. Odet je v bliščeča oblačila in stopa kakor kralj v sredi svojih pristašev. S svečano ošabnostjo se hoče preriti na častno mesto 24 starejšin. Toda Eleazar se mu postavi nasproti in reče: »Kako se upas riniti na ta prostor, kakor bi bil kralj jeruzalemski? Nazaj! Obleci se v galilejske kmečke cape, ki se ti bolj podajo, kakor ta obleka, in prinesi ponižno svoje poleno, sicer ti, pri Bogu naših očetov, tudi na tem svetem kraju ne bomo prizanesli z mečem in krvjo«. Menahem hoče kljubovati, in njegovi pristaši mu skušajo s komolci in pestmi priboriti pot do častnega rnesta. Ali naenkrat vzbukne divji krik; Eleazerjevi pristaši so prinesli s seboj v tempelj meče. skrite pod plašči. Na poveljnikov migljaj se zablišče ostrine, in z vsklikom: »Smrt predrznežem!« navale Eleazar in njegovi pristaši na neoborožene Galilejce. To je bilo nečuveno hudodelstvo. Na kraju, kamor se Izraelec prej ni upal stopiti s palico v roki, so žvenketali meči in je tekla kri. Zaman so skušali zabraniti onečašče-nje tempelja duhovniki, ki so opravljali jutranjo daritev. Tamara je ravnokar prišla s tempeljskimi devicami na galerijo. Gledala je na žgavni oltar in na preprogo pred najsvetejšim. Naenkrat zapazi ob Nikanorjevih vratih prerivanje mož in kmalu tia to bli-ščeče meče. S strahom in grozo vidi, kako lije rdeča kri na bele marmorne stopnjice. Po teirupelju nastane krik in vik. Tamara zapre oči, da bi ne videla tako strašnega prizora. Ko jih zopet odpre, zagleda Ele-azarja, ki z okrvavljenim mečem zasleduje Menahema in vsakogar prebode, kdor mu hoče zastaviti pot. Tamara zbeži s svojimi tovarišicami v notranje prostore in ne upa več pogledati v tempeljske dvore, pokrite z mrtvimi trupli. Skoraj vsi Galilejci so bili ubiti v tempelju. Meiiaheni je sicer ubežal iz svetišča in se skril v Ofelu, toda še tisti dan so ga našli in kruto umorili po povelju Eleazarjevem. V tej hudobiji je spoznal Škot Simeon od Gospoda prerokovano »gnusobo na svetem mestu« in je zapustil še tisti dan Jeruzalem z zadnjimi kristjani, ki so mogli in smeli bežati. Zdaj je bil tempelj popolnoma v Ele-azarjevi oblasti.Precej se je polastil tempeljskega zaklada — čez tisoč talentov zlata — in ga je proglasil za vojno biagaj-nico v boju proti Rimljanom. Neke vrste odbor, v katerem sta bili zastopani »stranka gorečnikov« in zveza ben Giorovili pristašev, je prevzel vodstvo podjetja in je imenoval Eleazarja za svojega vrhovnega poveljnika. Kot takega se je hotel še tisti večer predstaviti Tamari. Toda namesto nje je prišla njegova teta Fenena v vsprejemno sobo in ga je obsula z grenkim očitanjem. Kako se upa zopet stopiti v tempelj, ki ga je oskrunil s krvjo. Ta kri hujše vpije k nebu, kakor kri Abelnova. Kajti Abel ni bil umorjen na tako svetem mestu. Kako more upati, da bo s svojim onečaščenim mečem rešil Jeruzalem in tempelj in božje ljudstvo iz rok njegovih sovražnikov. Ni- , kdar se ne bo Gospod poslužil takega orodja, da reši Izrael. Saul je grešil mnogo manj in je bil od Boga zavržen. Tako je govorila starka v sveti gorečnosti in je hotela svojega nečaka nagniti k pokori za neizrečeno hudodelstvo. Eleazarju se ni poljubilo, da bi dalje poslušal pridigo svoje tete. Jezno jo je prekinil, rekoč: »Seveda bom opravil spravno daritev in plačal stroške za očiščenje tempelja Toda o politiki in o vojski ti ne razumeš ničesar. Ne maramo Galilejca niti kot poveljnika, niti kot kralja. Sicer pa nisem prišel semkaj, da bi poslušal tvoje namazane pridige, teta. Imam premalo časa za take reči. S Sadokovo hčerko hočem govoriti.« »Tamara noče priti semkaj. Pravi, da si rajše izvoli smrt, kakor pa ženina, ki je morilec in oskrunjevalec tempelja,« odvrne Fenena. Eleazar pobledi od jeze in udari z nogo ob tla. »Te besede se bo kesala!« vzklikne ogorčeno. »Bomo videli, če ne L»,■ : ukrotil te divje mačke! Na kolenih me bo prosila odpuščanja! Ko zmagam Rimljane, jo bom prisilil, da se poroči z menoj.« »Tako dolgo ne, dokler bo hotela ostati med tempeljskimi devicami,« odvrne Fenena. »Tudi proti tebi bom branila njo in svetost te hiše.« »Ha, tvoje varstvo! Bomo videli, koliko moči imaš,« se zakrohoče Eleazar in odide s trdimi koraki. Drugi dan prične Eleazar napadati Antonijo. Že po preteku dveh dni se je polasti in da pomoriti vso rimsko posadko do zadnjega moža. S tempeljske strehe so device lahko opazovale strašni boj. Toda Tamara ni marala iti na streho, čeprav jo je prosila stara dojilja Sara, naj gre gledat veliko junaštvo svojega ženina. Junaška Eleazarjeva postava in njegova pozlačena oprava je Sari zelo priljubila poveljnika tempeljske straže. Sicer ni opravičevala njegovega krvavega grozodejstva nad Galilejci, a to se ji vendar ni zdela nobena ovira, da bi njena ljubljena Tamara ne postala žena tega največjega in najlepšega moža v Izraelu. »Navaditi se ga moraš, golobica moja,« je rekla. »Eleazar je pač mož meča in ne mož miru. Gospod ti bo podelil moč, da boš lahko videla kri, kakor Dev na (ioljata. Samo v lepega stotnika ne bom pomeril, ker nam je takrat na svojem belcu prišel na pomoč. Precej sem ga spoznal, ko sem ga zagledal na stolpu. Tudi Eleazar ga V spoznal in 11111 je Imdo zapreti! in zažuga!. Toda še danes bom govoril z Eleazarjem. naj temu Rimljanu ne pnzaJenc nič /; 1-lega.« Benjamin se jc po teli besedah / v eselim srccm poslovil od sestre. Toda I .i mari je pala žalost kakor kamen v srci. ko je zvedela (mJ brata, cla Lucij Flav biva v Jeruzalemu, šla je \ svojo celic in jc vroče molila h Gospodu, da bi njenega velikodušnega rešitelja obvaroval pred smrtjo, ki 11111 preti. (Dalje prihodnjič.) Razgled po domovini. Huda megla je vladala pretečeui teden v Ljubljani. Nekatere večere je bila tako gosta, da se nit: luči niso videle. Na dolenjskem kolodvoru je zavozil v Ljubljano došli tovorni vlak v na progi stoječi poštni vlak. Druge nesreč ni bilo kot ta, da se je razbil en voz. Odlikovanje. Sv. oče Pij X. je imenoval preč. gospoda bogoslovnega profesorja dr. Aleša Ušcničnika svojim koinornikom. Volitev župana v Višnji gori. V Višnji gori se jc vršila dne 29. novembra volitev župana in svetovalcev. Za župana je izvoljen gospod Anton Perko, trgovec in posestnik, vrl, odločen in navdušen pristaš S. L. S. Za svetovalce pa so izvoljeni: Anton Zavodnik, trgovec; Jakob Vidic, čevljarski mojster, in Ignacij Pajek, čevljarski mojster. Tako je Višnja gora prvo mesto na Kranjskem, ki ima za župana pristaša S. L. S. Živeli zavedni volivci mesta Višnja gora! Od novega župana pa pričakujemo. da bo izpolnil naše nade na gospodarskem polju! Kranjsko vinarstvo. Pretečeui teden se je vršila pri deželnem odboru enketa kranjskih vinogradnikov zaradi razpečavanja kranjskih vin. Došlo je dvajset ekspertov. Sklenilo se je ustanoviti deželno vinarsko zadrugo s centralo in zalogo v Ljubljani. Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji. Premeščen je bil č. g. kaplan Bertold Bartel iz Kostanjevice v Sostro. — Nameščeni so čč. gg. Janez Kovač kot kapelan v Stari log na Kočevskem, Janez Klemenčič v Kostanjevici in Josip Lavtar v Železnikih. Umeščen-je bil na župnijo Senožeče č. g. Franc Oranič; župnijo sv. Trojica pri Mokronogu je dobil č. g. Franc Vidmar, mestni kaplan v Krškem; župnija sv. Trojica nad Cirknico je podeljena ondotnenni župnemu upravitelju č. g. Ljude-vitu Bajcu. Crez en milijon kron prometa je imela Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru tekom svojega osemmesečnega poslovanja. Ta velikanski promet kaže, da ima naše ljudstvo zaupanje do svojega zavoda. Po celem okraju sc je že raznesel glas o ljudo-milem postopanju te posojilnice, ki dela proš-njikom za posojila kolikor mogoče majhne stroške. Pristašem Kmečke zveze priporočamo, naj pridno agitirajo za to posojilnico! Bivši socialni demokrat Linhart, ki sedaj po Štajerskem preganja Slovence, je dobil odlikovanje v obliki osmih dni zapora. Znani Korelček je že vse poskusil, sedaj bo še ričet. Dober tek! Duhovniške spremembe na Spodnjem Štajerskem. Gosp. Jožef Florjančič, kaplan pri Sv. Juriju pod Taborom, je dobil župnijo Sv. Martin na Pohorju. Oosp. Janez Wolf, župnik v Kamnici, je dobil službo kn.-šk. računskega revidenta. V škripcih. Plo.ievo strančico je zelo neprijetno dirnila od nas priobčena notica, da je dr. Ploj imel v Zidanem mostu sestanek s kranjskimi liberalci, da bi prestavil svoj list v Krško. V »Novem Slovenskem Štajercu« opravičujejo Ploja, češ, na Dunaju so se »združili« Jugoslovani in sedaj bo tudi dr. Korošec moral občevati z liberalci. Ali bo »moral« ali ne, je drugo vprašanje. Gotovo je, da je med občevanjem in občevanjem velika razlika. Kadar se bo dr. Korošec razgovarjal za- upno m prijateljski o skupnem in sporazum nem izdajanju z Roblekom ali Hribarjem, potem šele mu »Novi Slovenski Štajerc« zakhu z isto opravičenostjo, kakor mi zadnjič prikrito liberalnemu hofratu Ploiu: Povej mi. s kom občuješ, in povem ti, kdo si! Dva nova telovadna odseka na Goriškem. Iz Gorice se nam piše: Na Goriškem sta se ustanovila dva nova telovadna odseka. I >ik 19. novembra se jc ustanovil telovadni odsek v Št. Ferjanu v Brdih, ki krasno napreduje in šteje danes že nad ftO telovadcev, dne 29. n vembra pa v Št. Andrežu pri (iorici. Ustanovitev poslednjega so hoteli liberalni sokolski »urhi« s silo preprečiti, a so sc morali osramočeni umakniti. Vkljub silnemu terorizmu --je vpisalo v odsek takoj nad 20 vrlih mlade-ničev. (iraško namestništvo je poklicalo državnega poslanca dr. Korošca v deželni odbor za mladinsko oskrb. Pri odborovi seji je bil dr. Korošec izvoljen tudi v pododbor za organizacijo. Hinavsko, kakor navadno, nastopa tudi zadnji »Novi Slovenski Štajerc«. Na tretji strani solzavo govori o slogi, na peti pa že tolče, ne po pristaših Narodne stranke, ampak po pristaših Kmečke zveze! Nobeno čudo, kdor vč, da ga uredujejo in s podporami vzdržujejo sami pristni liberalci! Zahrbtnosi, nepoštenost iu hinavstvo je najgrši znak pr-vaške struje, kojo tako v obilni meri odlaga ravno v »Novem Slovenskem Štajercu«. Ob novem letu proč s tem listom! Demonstracije slovanskega dljaštva v Gradcu. V ponedeljek, dne 30. novembra jf prikorakalo slovansko dijaštvo v vrstah pred vseučilišče, po številu okoli 200. Nemški burši so se slovanskemu diiaštvu postavili nasproti, hoteč mu zabraniti vhod. Deputacija (odposlanstvo) slovanskega dijaštva se poda nato k rektoruj in zahteva odstranitev Slovane žale-čega članka iz »Neue Freie Presse«, katerega je nabil na rektorski tabli. Ko je deputacija čakajočim naznanila kolikortoliko zadovoljiv rektorjev odgovor, se jc zdelo nemškim bur-šem že prevelika predrznost, da se je sploh slovenski govorilo. Začeli so torej upiti na vse grlo in tuliti običajno vahtarieo. Seveda so Slovani primerno odgovorili in navdušeno zapeli »Hei Slovani«. Med burnim kričanjem in žvižganjem nemških kulturonoscev so zapustili slovanski^ dijaki akademična tla in večkrat zaklicali »Živelo slovensko vseučilišče!* Predno so se Slovani razšli, je prišlo do hudih spopadov obeli strank, pri katerih je bilo precej Slovanov ranjenih. Tri burše so morali radi prevelike korajže aretirati. Dvakrat je posegla policija z golimi sabljami vmes, da je nesramne napadalce pomirila. Da bi še bolj pokazali burši svojo korajžo, so celo ponoči pobili Sipe dvema slovenskima društvoma in na univerzi pomazali in pokradli vse, kar je bilo slovanskega. Res, krasna je nemška omika. Na račun nemške omike jc vse dovoljeno, napadi z bodali iu podobnimi orožji, tatvina seveda tudi iu kar je pač še podobnega. V Ljubljani se je ustanovilo društvo slovenskih trgovskih sotrudnikov, kateremu ie pristopilo že lepo število članov. Slovenski liberalni učitelji so srečno prišli do tabora socialnih demokratov, v katerega bodo v najkrajšem času vstopili, kakor je bilo pričakovati. Zato so nedavno na zaupnem shodu liberalne stranke v Ljubljani kar naravnost zahtevali, naj prepuste liberalci 14. t. m. pri volitvi deželnozborski mandat splošne ku-rije socialistu Etbinu Kristanu, češ, da ima socialna demokracija na programu »svobodno šolo«, to je odpravo veronauka iz šol. Za to so sc posebno ogrevali ljubljanski nadučitelj Dimnik, znani nadučitelj Ccrnagoj z Barja in drugi. Kajpada so to pot še propadli s svojim predlogom, katerega je na predlog dr. Tavčarja večina liberalnih zaupnikov zavrgla, češ, da noče ležati na trebuhu pred rdečim Kristanom. V prilog socialnim demokratom je priobčil neki učitelj v »Gorenjcu« cel uvoden članek, v katerem priporoča liberalcem, naj prepuste en mandat v Ljubljani socialnim demokratom. Isti članek ie z vidnim veseljem priobčil tudi neznatni listič »Belokranjec«, katerega urejujejo belokranjski liberalni učitelji. Kakor se vidi, hiti liberalno učiteljstvo z naglimi koraki v socialistični tabor. Čim preje, tem bolje. Cesarska odlikovanja ob 60-letnem jubileju. Presvitli cesar jc odlikoval nad 4000 oseb z raznimi redovi. Omeniti hočemo nekatere osebe na Kranjskem, ki so bile^ odlikovane. Plemič je postal deželni glavar Šuklje. Kom-turni križec Franc Jožefovega reda z zvezdo je dobil državni poslanec in deželni odbornik dr. Ivan Susteršij. Komturni križec Franc Jožefovega reda brez zvezde je dobil generalni vikar in kanonik Janez Flis ter državni poslanec Pogačnik, red železne krone III. razreda predsednik trgovske in obrtne zbornice Lenarčič ter deželni nadsvetnik Zamida. Viteški križec Franc Jožefovega reda: dekan Dolinar v Ribnici, dekan Kumer v Škofji Loki, dekan Schweiger v Leskovcu, kanonik Povše v Novem inestu in frančiškanski provincijal p. piacid. Zlati križec s krono so dobili: župnik Janez Berlic v Srednji vasi, župnik Ažman v Gorjah župnik Šašclj v Adlešičah, župnik Tekster v Višnji gori, župan pl. Kappus v Kamni gorici, župan Šerko v Cirknici, postojnski župan Pikelj, deželni poslanec in žu- pan Košak. Zlati križec: župan Belec v Št. Vidu nad Ljubljano, župan Mejač v Komendi, nadučitelji Kovač v Zatičini, Skala v Vipavi in Setina v Cnomlju, načelnik požarne bram-be ljubljanske Strieelj, nadučitelja Trošt in Valenta. Občinske volitve v Kamniku. V Kamniku so se vršile v soboto, dne 28. novembra občinske volitve. Izvoljenih je deset somišljenikov S. L. S. in poleg dr. Dereani-ja, ki se ie volil po prizadevanju somišljenikov S. L. S., trinajst liberalcev. . Jubilejni dar. Družba sv. Mohorja sklenila je v'svoji slavnostni seji dne 28. novembra darovati za »slovenskega otroka« svoto 15.000 kron. Le-ta svota se tako razdeli: Za koroško šolsko društvo 6000 K, za družbo sv. Cirila in Metoda 2000 K, za Šolske sestre v Mariboru 2000 kron, za Šolski dom v Gorici 1000 K, za Marijanišče v Ljubljani 1000 K. za Salezijanski zavod na Rakovniku 1000 K, za Dijaško kuhinjo v Celju 500 K, za Dijaško kuhinjo v Mariboru 500 K, za Dijaško kuhinjo v Ptuju 500 K, za Dijaško kuhinjo v Celovcu 500 K. Bojevniki iz leta 1848. V mestni dvorani ljubljanski je pripel na dan cesarjevega jubileja dopoldne župan Hribar petero bojevnikom iz leta 1848. povodom cesarjevega jubileja podeljeni jim vojaški jubilejni križec na belo-rdečein traku na prsa. Bili so to starčki Miha Oblak, Janez Tominc, Fran Zaje, Fran Zirkelbach in Ignacij tiger; Miha Wachel, kateremu je tudi bil podeljen jubilejni križec, se slavnosti zaradi bolezni ni mogel udeležiti. Župan jc starčkom čestital ter izrazil željo, naj bi ta zn-ii- najvišjega odlikovanja še dolgo let nosili s hvaležno udanostjo do presvitlega cesarja. Umrl na potu z volišča. V soboto, 28. novembra, v jutro je preminul nagle smrti na potu z volišča pred domačim pragom gospod Alojzij Peterliiumeš^n, posestnik in pasar v Kamniku, v starosti 79 let. Mnogo cerkva po Gorenjskem in Štajerskem, kakor tudi na Primorskem, kjčr službuje kot duhovnik njegov sin, je oskrbel s cerkvenimi deli. Zlasti starejši gospodje se ga bodo gotovo dobro spominjali. Bil je mirna, blaga duša; ljubljen od vseh, ki so ga poznali, prikupijiv vsakemu, kdor jc z njim občeval; predvsem pa skrben družinski oče. Blag mu bodi spomin. Gg. du-hovnikom-znancem pa ga priporočamo v memento! — Svetila mu večna luč! — Bolan je šel na volišče, ker je smatral blagi pokojnik volitve kot eno najvažnejših, opravil. Možje, posnemajte ga in ne zanemarjajte volitev! 14. t. m. pridite vsi na volišče in volite kandidate priporočene od S. L. S. v deželni zbor. V Ljubljani so imeli socialni demokratje volivni shod, na katerem se je predstavil Et-bin Kristan kot kandidat za splošno kurijo pri deželnozborskih volitvah 14. t. m. Kristan bo zopet pogorel, saj je tega tudi vajen. Umrl je v Lomu pri Tržiču 5. t. ni. umi-rovljeni vojaški kurat č. g. Premru. Zadnja leta se je naselil tu v Lomu, kjer ie bil jako priljubljen. Popisal jc svoje dogodljaie iz vojaškega življenja v Bosni v cerkvenem listu »Bogoljubu«. Tudi za »Domoljuba« je poslal večkrat kak-dopis. Zal. da ga ie bolezen vedno nadlegovala. Zadnji čas ni mogel več rna-ševati. Pokopali so gi v ponedeljek. Naj počiva v miru! Pollakova tovarna v Kranju pogorela. V soboto, 5. t. m. ob 8. uri zvečer je začela goreti g. Karola Pollaka tovarna za usnje. Vnelo se je baje pri peči v dvorani, kjer prirejajo izdelane kože. Nakrat je bila vsa streha v plamenu. Ogenj ie bil velikansk, a hvala Bogu, brez vetra. Zgorelo je veliko skladišče suhih kož in maščobe. V stanovanje Pollakovo je le nekoliko prigorelo, tudi strojnica ni zgorela. Istotako so rešili obširno skladišče za čreslo in ižice, ki leži ob Kokri. Ako bi se bilo to vnelo, bi bil Kranj v nevarnosti, ker ogenj bi bil neznanski. Prišle so gasit pož. brambe iz Kranja, Stražišča, Cerkljan in Ljubljane, in so delale vso noč. Kranj je bil ves po koncu in je gledal čudovit, a strašen prizor, kako se je valil dim proti nebu. Skoda ie velika. Prizadet ni samo g. Pollak, ampak tudi usnjarji, ki izgube delo. Iz Liubljane se je odpeljalo okolu 10. ure "onoči z vlakom nekako trideset ogn^ascev s parno brizgalno. Tovarna je zavarovana. Kar se tiče ljubljanskih gasilskih naprav, bi, kakor je ta slučaj pokazal, ne bilo napačno, ako bi si požarna bramba omislila avtomobil. Vlom v uršulinski samostan v Celovcu. V noči med S. in 9. Iistcpadorn je vlomil nekdo v samostan; najprej je zdrobil nekaj šip na pritličnem oknu, splezal je v hišo, rogovilil po vseh prostorih, uganjal prismojene šale, strašil ženske in po skoraj celi uri jo odkuril. Čez nekaj dni je prišel z nekim pajdašem zopet na vrt; a tako; sta oba zbežala, zagledavši luč v hiši. Okrog polnoči med 17. in 18. ni. m. je pa prišel zopet, je zdrobil ravno v istem oknu, kakor prvikrat, štiri šipe, pa ni mogel v hišo, ker so bile v dotičnein prostoru duri zaklenjene. Napotil se je torej zopet nazaj, a gotovo se ie v roko ali obe roki urezal, ko je drobil šipe, kajti bile so steklene črepinje zelo krvave in krvavo sled je zapustil za sabo do zidu, čez katerega je zbežal. Velikoinestna revščina. V Trstu je bil poklican zdravnik k neki bolnici, ki jo je našel v prežalostnem stanju. Ležala je na strgani slamnici, v kateri je b;l' pilila slama. Polna jn bila mrčesa. Ker je zc..ska že dolgo bolna in je trpela hudo pomanjkanje, je docela onemogla. V sobi bolnice, če se sme podstrešno bivališče tako imenovati, ni bilo ni nobenega pohištva, niti stola ne. Zdravnik je dal revico prepcijati v bolnišnico iti naznanil mestnemu fizikatu vse, kar je videl. Bled nekdaj in sedaj — je naslov lični knjižici, ki jo je letos spisal skladatelj Fr. Ki-movec vsem prijateljem »slovenskega raja«. Pisatelj liani slika zgodovino in lepoto Bleda In njegove divne okolice tako živahno in mikavno, da nam nudi njegova knjižica nepričakovan užitek. — Zgodovina, ki jo ie doživel stari blejski grad se svojimi podložniki od dobe oglejskih patriarhov pa do francoskega gospodstva, ie v malem zgodovina vsega slovenskega naroda Pričenši s poganskim mladeničem Črtomirom, ki je rad zahajal na jezerski otok, »kjer podoba boginje je stala Žive«, nam pisatelj slika mogočno vlado blejskih graščakov in briksenskih škofov, navale krvoločnih Turkov, hude boje z luteranci in Francozi in vse važnejše dogodke do današnjega dne. Zanimiv jc Bled po svojih zgodovinskih spomenikih, ki še dandanes pričajo o njegovi slavni preteklosti, lep po bogastvu pri-rodne lepote, daleč znan kot prijetno letovišče in zdravilišče. Knjižica, ki jo krasi 36 lepih slik, nudi najlepši zgled, kako popisovati slovensko zemljo, da jo bodemo znali ceniti Slovenci sami in bode zaslovela po svojih krasotah daleč po tujini. — Naj bi ne bilo šole, knjižnice in čitalnice, ki bi prezrla ta lepi prispevek k domačemu krajepisnemu slovstvu. Dobiva se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Cena 60 vin. Cesarjevi umiki so na prav liubeznjiv način proslavili 60-letnico vladarjevo. V šen-brunskem domačem gledišču so priredili predstavo »Pri zeleni mizi«. Mali nadvojvode in nadvojvodinje sede pri mizi in se pomenkujejo, na kateri način naj bi praznovali 60-letnico vladanja svojega ljubega starega očeta. Ugibajo to in ono, pa nič pravega ne zadenejo. Tedaj pa se dvigne predsednica visokega zbo- ra, mala nadvojvodinja Ela, ter prične pripovedovati to-le pravljico: »Enkrat je bil en kralj, močan kakor junak, stanoviten kakor trpin in dober kakor modrijan. Nosil je veliko kron. in med temi eno, ki je ni nobeden videl. Bila je iz trnja spletena, in kolikor dalje je živel, toliko bolj je tiščala njegovo drago glavo. On pa ie prikrival bolečine, ker je menil,- da nima časa misliti sam nase. Le časih, kadar je bil sam, je nekoliko zavzdihnil. Enkrat, ko je tako vzdihnil, se mu prikaže njegova dobra vila (rojenica). Ona je bila stala ob njegovi zibelki iti mu je dala sabo na pot življenja svoje darove: moč, stanovitnost in dobrotlji-vost; toda pred trpljenjem ga ni mogla obvarovati. Tiho je stopila k njemu, položila svojo hladilno roko na njegovo čelo in mu rekla: »Tvoje trnjeve krone ti ne morem odvzeti, če pa morem sicer kaj zate storiti, naj .se zgodi!« Tu ie kralj zaprl svoje oči in rekel: »Pelji me nazaj v oni daljni čas, ki je bil zame tako srečen, v oni čas, ko sem vedel le za rože, a nič za trnje, ko sem kot vesel otrok šel skozi življenje, in sem po glasu sladkih pesem meril svoje korake«. — Ko je vila slišala kralja tako govoriti, je zablestela solza v njenih očeh; obljubila je izpolniti skromno željo in je izginila. Nas pa je izbrala, da spolnimo njeno obljubo.« Tako ie pripovedovala nadvojvodinja Ela in ko je končala, skočilo je kvišku vse mlado omizje in se uvrstilo k staremu dunajskemu plesu, ki je bil v navadi v cesarjevih mladih letih. Nato se pripeljejo na oder na s cvetjem odičenem vozu najmlajši vojvode in nadvojvodinja od 1—2 let starosti; tudi mladi plesalci in plesalke vzamejo v roke cvetja in sredi med nje se postavi nadvojvoda Karol,, ki globoko ginjen drži govor na cesarja, ki ga je spisala cesarjeva hči Marija Valerija. Nato zapoje mladi zbor cesarsko pesem, potem pa se vseh 43 mladih igralcev postavi v vrsto ter gredo v cesarjevo ložo, da mu posebič čestitajo in izroče šopke. Vsi so bili pri tej prireditvi globoko ganjeni in zlasti cesarju so rosile po licih solze. On ni do zadnjega ničesar vedel o prireditvi, dokler ga niso v torek popoldne naprosili, da se poda v domače gledišče, kjer mu hočejo čestitati umiki. Za božična darila, božična drevesca za uboge itd. ponuja družba Sv. P. Claverja posamezne izvode ilustrovanega misijonskega časopisa »Odmev iz Afrike« v povoljnem številu brezplačno in poštnine prosto. Razširjanje dobrega berila med ljudstvo je znano najpotrebnejše dobro delo naše dobe. Naroča se: Sv. P. Claverja družba za afrikanske misijone, Trst, Via del Ronco št. 16 in Ljubljana, Frančiškanske ulice št. 8. Volitev predstojništva delavske zavarovalnice proti nezgodam za Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo v Trstu. Predstojništvo te zavarovalnice ie še zmiraj v pretežno italijanskih rokah. Kriva je temu, poleg neprimernih pravil, naša slovanska neorganizovanost. Volitev se vrši vsako drugo leto; vsakikrat volijo tri od šestih kategorij, v katere so razdeljeni zavarovani obrati. — Vsaka kategorija voli po jednega zastopnika podjetnikov in jednega zastopnika delavcev ter obema po jednega namestnika. Letos volijo te-le kategoriji: 1. železnice, podjetništva za prevažanje in skladišča blaga, natovorišča; 2. rudarstvo in plavžarstvo, kovinarstvo, stroji, orodje itd.; 6. papir, usnje, lesne snovi in rezljanje, kmetijski in gozdarski obrati, mlini. — Volitev bo dne 16. decembra t. I. — Za to volitev se je izmed tržaških Slovencev sestavil poseben akcijski odbor, kateremu načeluje gosp. dr. Edvard Slavik, advokat v Trstu. Glasovnice so že razposlane vsem podjetnikom (delodajalcem) za njih in za delavce. Kdor še ni prejel glasovnic, naj se takoj oglasi na naslov g. dr. Edvarda Slavika. Kdor ie prejel glasovnice. naj iili pravilno podpiše, oziroma da pravilno podpisati od delavcev: delavska glasovnica mora nositi podpis poverjenika delavcev in podpis samega podjetnika. Glasovnice, pravilno podpisane, je poslati takoj na naslov g. dr. Edvarda Slavika, advokata v Trstu, ulica Galatti 18. Čipke so zopet dražje. Kako sem bila vesela, ko sem zadnjič prinesla svoje čipke in čipke svojih treh sester v našo čipkarsko šolo in so mi povedali, da bodo že te čipke, ki so nam jih dali pred enim mesecem v delo, dražje plačali. Povedati hočem čipkaricam, kako sem jih prodala: roglje iz gob so mi plačali po 80 v, polkronc s polzvezdo (čipke) po 1 K 15 vin., krancelnovke (čipke) po 1 K 60 v, .srednje pogačke (vstavek) po 80 v. Poleg tega sem pa tudi dobila procente za tretje četrtletje za sebe in tri sestre, skupaj 14 K 56 vin. Delale sicer nismo veliko, ker jc bilo drugega domačega dela zadosti, vendar smo bile vse vesele, ko smo kljub temu še toliko dobile. Na procentih sc nam jc izplačalo od vsake krone po 6 vin. Zdaj hočemo pa pridno delati, ker so cene tako izdatno povišane, da bomo veliko zaslužile in tudi na procentih za zadnje četrtletje več dobile. Kakor mi jc naša gospodična učiteljica pravila, so cene vsem čipkam, vstav-kont, rogljem itd. precej povišane; tudi kosi imajo dobre cene. Opomnim šc, da papirce zastonj dobimo, cvirn pa lep in trden po nizki ceni. Pa kaj hočem nadalje praviti, pridite same po delo v šolo in prepričale sc boste. Jaz in moje tri sestre delamo že celo leto edino za šolo, ker tam najboljše plačajo in ker lahko razpolagamo z zasluženim denarjem, kakor nam drago. Prej sem nosila k znanemu trgovcu, ki je pri čipkah obogatel, a ta ni bil nikoli zadovoljen z mojim delom, vedno je zabavljal, da je slabo in mi trgal, če je le mogel; poleg tega je pa še hotel, da bi ves denar pri njem zakupila. Sedaj sem pa popolnoma prosta in kupim, kjer hočem in kadar potrebujem. Cipkarica s hribov. Svet v številkah. Ako primerjamo površino in število prebivalstva peterih delov sveta, vidimo, kako neenako je zemlja naseljena. Azija seveda, ki je zibelka človeškega rodu, ni le največja po svoji obsežnosti, marveč ima tudi največ prebivalcev, t. .i. na 41,600.000 km2 njene površine prebiva 851 milijonov ljudi. Največji del sveta za Azijo je Afrika, ki meri 31,500.000 knr, toda prebivalcev ima le 126 milijonov, med tem, ko ima Evropa, ki meri le 10,100.000 km2, 437 milijonov prebivalcev. Evropa prekaša glede gostote prebivalstva tudi Sev. Ameriko, ki ima na 26 milijonov kvadratnih kilometrov le 116 milijonov prebivalcev. Še manj se moreta glede prebivalstva z Evropo meriti južna Amerika in Avstralija. Evropa je sploh najbolj gosto naseljeni del sveta — ne izvzemši Azije. Izmed držav je največja Anglija, ki obseza s kolonijami 54 mil. km2 in 403 milijone prebivalcev. Za njo pride ogromno rusko carstvo, ki meri nepretrgano 22 mil. km2, a ima le 152 mil. prebivalcev. Zastaja torej zelo za Kitajskim cesarstvom, ki ima na 11 mil. km2 celih 350 mil. prebivalcev. Kako gosto naseljena je Kitajska, se razvidi iz tega, da šteje Francija na 11 mil. km2 le 81 mil. prebivalcev. Celo Američani so gostejše naseljeni nego Francozi; biva jih namreč na 97 mil. km2 98 milijonov. Za Kitajsko najbolj gosto naseljena je Nemčija, ki obseza le 3 mil. kvadr. kilometrov, a šteje prebivalcev 78 milijonov. Med najbolj gosto naseljene države spada dalje Japan z 87 ljudmi na 1 kvadratni kilometer in Avstro-Ogrska z 81 prebivalci na 1 km2. Pri tem pa se seveda ne sme pozabiti, da ti dve državi nimata prostranih slabo naseljenih kolonij, kakor n. pr. Nemčija. Milijonska mesta so sle- deča, ki imajo prebivalcev: London 7,02i.»uo Ne\v York 4,113.000, Pariz 2,763.000, Chi-caga .2,049.000, Berolin 2,040.000, Jjunaj 2,000.000, Tokio 1,819.000, Philadelphia 1,442.000, Petrograd 1,429.000, Moskva 1,359.000 in Carigrad 1,106.000. Slovenski A B C v podobah. Cena za broširano knjigo 80 vin., za trdo vezano 1 K 20 v. Založila »K a t o I i š k a B u k v a r n a« v Ljubljani. Ta knjiga jc prav zelo primerna za otroke, ki se učijo citati in jim učenje zelo olajša. Na vsaki strani sta navadno po dve veliki, tiskani črki, in poleg črk ena ali dve lepo barvani podobi tukili stvari, ki se začnejo z do-tičuo črko. Poleg tega jc pa še pri vsaki črki lepa kratka pesmica, primerna otroškemu raznimi, ki se nanaša na poleg vpodobljeno sliko. Tako je naprimer poleg črke u oziroma slike poleg »ura« sledeča kitica: IJra tika noč in dan ter nam vsem veli: «Kdor doseči hoče kaj, mlad sc naj uči!« Crke in na iste se nanašajoče podobe so seveda uvrščene v abecednem redu in je knjižica za otroke ne le praktična in koristna, temveč tudi zelo podučila. Poleg tega naprav-Ijajo otroku lepo barvane slike in primerne kitice največje veselje. Za otroke ni torej kmalu dobiti primernejšega darila in knjigo vsestransko priporočamo. Ben-Hur. Roman iz časov Kristusovih. Angleški spisal Ludvig VVallace, poslovenil Podravski. Ta krasen , svetovnoznani roman je izšel ravnokar v novem natisu. Knjiga je neprecenljive vrednosti in nimamo za božične praznike primernejšega berila; obširna ocena sledi. Knjiga obsega okoli 600 strani in velja vezana samo 4 K 50 v. Dobi se v »Katoliški Bukvam i« v Ljubljani. Naznanilo p. n. naročnikom in čitateljein »Dolenjskih Novic«. »Dol. Novice« nastopijo z novim letom 2 5 I e t n i c o svojega obstanka. To je zelo častno za skromen domač list. Le malo imamo tako starih slovenskih listov. Tedaj nastane vprašanje: kako dostojno obhajati 25letnico lista, ki se je častno obdržal skozi 24 let med burnimi časovnimi razmerami? Mislimo, da bi bila najlepša 251etnica za list, kakor za vse častite naročnike in čita-telje, ako bi »Dol. Novice« izhajale kot ted-n i k. Izšel bi list vsak petek, da bi ga lahko imel vsak naročnik v nedeljo gotovo v rokah. Naročnina bi znašala 3 krone na leto, kar je z ozirom na tednik in dober list jako malo. — Da se pa ta namen uresniči, treba je pred vsem Vaše pomoči, cenjeni naročniki, kajti v prvi vrsti je razvoj vsakega lista odvisen od naročnikov. Vabimo torej danes vse zavedne gospodarje, posebno na Dolenjskem, kakor tudi vse dosedanje častite naročnike Nedo-Jenjce, da se z vso vnemo zavzamejo za prav živahno agitacijo za »Dolenjske Novice« in z gorečim priporočanjem pri svojih sosedih, prijateljih in znancih ter, da nam v prvi vrsti ostanejo sami zvesti. Nasprotno pa tudi uredništvo zagotovi, da noče štediti ne z žrtvami in ne s trudom, ja, da se bode potrudilo še tembolj, da ostanejo »Dolenjske Novice« vsi-kdar zvest domač prijatelj, dober učitelj in zabaven družabnik na versko-moralni in narodni podlagi. — Delajmo tedaj skupno za razširjanje lista, posebno po Dolenjskem: vsaj je pisan v prvi vrsti za naše domače razmere. Kar le mogoče srčno prosimo, naj nas podpira preč. duhovščina, slavno učiteljstvo ter sploh vsi rodoljubi s tem, da nabirajo naročnikov. — V združenju je moč. Cim več nas bo, toliko laglje bodo izpolnjevale »Dolenjske Novice« svoje koristno delo in tem slavnejše bodo obhajale svojo 251etnico. Gorenjske novice. Bohinjske novice. ti Bohinjska Srednja Vas. Tudi pri nas smo cesarjev jubilej proslavili po svojih skromnih močeh. Cerkvena slovesnost je bila nedeljo preje, deloma pa tudi še 2. decembra, v prvi vrsti za šolsko mladino. Udeležila so se je tudi vsa društva z zastavami in velika množica ljudstva. I. dec. zvečer je bila cela župnija lepo razsvetljena, zlasti lepo s transparenti Zadruga, šola in županova hiša v Creš-njici. Z mnogih poslopij so vihrale zastave. Pod Studorom in na hribu za Cešnjico sta gorela dva kresova. Posebno lepo se je videl kres, ki je gorel na Koprivniku na »Vodnikovem razgledniku«, odkoder je bajen razgled po gorah in obeh dolinah notri v konec jezera. Pri županu v Cešnjici se jc zbral pevski zbor in zapel zunaj nekaj lepih pesmi. Na dvorišču se je zbrala velika množica občinstva, ki sc je za slavlje zanimalo tem bolj, ker jih je bilo letos veliko na Dunaju v slavnostnem izpre-vodu in so cesarja videli na lastne oči. Bila je tudi razsvetljava z raznobarvnim umetnim ognjem in raketi. Ljudstvu bo ostal letošnji jubilej gotovo v trajnem spominu. — Isti dan 2. dec. je bilo celodnevno češčenje presv. R. Telesa na Bistrici, ki se jc zelo slovesno vršilo. Pomagat so prišli sosednji bohinjski gospodje in kar ie nekaj posebnega — štirje med šestimi so bili vsi kaplani iz Srednje vasi. A tudi gospoda celebranta, preč. g. kanonika Sušnika, smemo s ponosom šteti za bohinjskega kapelami, ker s tako ljubeznivostjo vedno rad pribiti k nam pomagat ob takih prilikah. — Visoko odlikovanje našega preljubega g. župnika Berlica z zlatim zaslužnim križcem s krono nas .ie vse Bohinjce, posebno njegove farane, vzradostilo v dno srca. In da se čutimo ž njimi vred počeščene tudi vsi mi, kdo nam sme to zameriti? Bog nam ohrani dragega nam odlikovanca še mnogo let! — Isti dan je napravil navdušeni hribolazec č. g. Setničar iz Gorice izlet na Triglav. Snega ni dobil več veliko gori. Mraza jc bilo na Kredarici povprečno čez dan le 1° pod ničle. Na ""hu se je mudil tri ure in si prav na praktičen način grel noge. Sedel je v stolpu na stolček, noge pa molil ven na solnce. Razgled je imel prekrasen. Gotovo si ga ni mogoče misliti lepšega kot te dni, ko so gore nenavadno čiste in zrak zelo jasen in ni one sitne solnčne sopa-rice v daljavi, kar ti pokvari posebno po leti sicer še tako lep razgled. — Po dolinah je že malo snega. Samo po polju še leži. — Kmalu bo čas. da se oglasite za novo naročnino. Število »Domoljubov« — zdaj jih je že čez pol-drugsto v fari — se naj še poveča! Krajcarji, ki jih daste zanj, vam nosijo bogate obresti. Saj poznate vsi »Domoljuba«, kako ljub prijatelj in skrben svetovalec vam je ob vseh prilikah. razen tega vant poskrbi tudi vedno kaj za zahvalo. Poduka v raznih zadevah pa najdete v vsaki številki in sicer res domačega in prijaznega pa razumljivega! »Kakor sem si enkrat »Domoljub« naročil, bi ne mogel shajati brez njega«, tako je že marsikdo dejal. Da, v nobeni krščanski slovenski družini ne sme manjkati »Domoljuba« I Iz Št. Vida nad Ljubljano. g Predavanja se vrše v dvorani »Ceba-vovi« redno vsako drugo nedeljo. Dne 29. pr. m je predaval g. dr. A. Ušeničnik pred mnogoštevilnim poslušateljstvom, preteklo nedeljo pa še je vršil mladeniški setanek, katerega se je udeležilo nad 150 mladeničev, ki so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem govorni- ka g. Fr. Terseglava, ki jc govoril o nalogah slovenske mladine /. ozirom na sedanji čas. g Cesarjev jubilej smo proslavili na jako , lep način. V torek je bila lepa razsvetljava, v i sredo pa slavnostna seja občinskega odbora in slovesna sv. maša. Po maši pa se ie vršila šolska cesarska slavnost. g Naš župan g. A. Belec je bil od cesarja odlikovan z zlatim zaslužnim križcem. To odlikovanje, ki ie za g. župana povsem zasluženo, je razveselilo vse njegove prijatelje. V nedeljo zvečer so mu priredila društva bakljado, katere se jc udeležil občinski zastop šentviški, šentviška in vižmarska požarna hramba, Blaž Potočnikova čitalnica, kmetijsko društvo in telovadni odsek. Čestitali so g. županu v imenu občine g. I. Juvan, v imenu fare g. župnik, v imenu požarne brainbe g. Arhar, v imenu telovadnega odseka pa g. Štefan Erman. G. župan je bii nad to nepričakovano ovacijo ljubečih ga občanov zelo razveseljen in je povabil udeležnike bakljade v »Cebavovo« dvorano, kjer smo culi še marsikako lepo besedo na čast slavl.iencu, njegovi gospej soprogi in pa v pro-speli vrlo delujočih naših organizacij. g Papežev in Marijin jubilej so proslavili naši mladeniči na Marijin praznik dne 8. t. m. na ta način, da so polnoštevilno pristopili k mizi Gospodovi. Ne samo mladeniči iz telovadnega odseka, temveč tudi drugi pošteni fantje so se ta dan združili v najlepše slavlje pred obhajilno mizo. Bog jih blagoslovi! Bog jim daj moči, da bodo tako vzorno, nevstra-šeno in pogumno ter vztrajno šli tudi naprej po lepi svoji mladeniški poti za jasnimi vzori in cilji! 'z raznih krajev Gorenjske. Zmrznila. Dne 1. t. m. so našli na Godc-šiču pri Škofji Loki zmrznjeno okoli 90 let staro Marijo Miklavčič, rojeno na Trati, a že 20 let bivajočo pri svo.ii stričnici pri Svetem Duhu. Stričnica jo ie šla v četrtek iskat v Ljubljano v bolnišnico in jo vzela seboj na Kolodvor v Šiško. Ker je imela še nekaj opraviti, jo jc pustila v čakalnici. Dvakrat jo je vratar odvrnil, da ni šla iz čakalnice. Potem je pa kar sama ušla. Ko pride stričnica nazaj, je ni bilo več na kolodvoru. Hitro naznani orožniški postaji v Šiški, da je izginila ta oseba. — Miklavčič se je podala kar sama v četrtek proti svojemu domu. Od Št. Vida do Senice jo je nekdo pripeljal na vozičku. Od tod pa je šla zopet peš injc skoro gotovo od slabosti onemogla in zmrznila. Kakor je po vsem soditi, je ležala že par dni mrtva na polju. g Št. Gotard, 30. novembra. Prva advent-na nedelja jc bil za nas radosten in nepozaben dan. Z Dunaja prihiteli naš državni in deželni poslanec g. dr. Krek je imel ob 10. slovesno službo božjo z zahvalno pesmijo in je v svojem cerkvenem govoru krasno izvajal iz zadnjega cesarjevega govora avstrijskim škofom vzgledno in vodilno misel za vernike avstrijske: Naj se opirajo in zanašajo kakor naš jubilejni vladar v vseh nezgodah in bridkih urah le na to, kar je v človeku večnega — na sveto vero! Vse mine, vse se izpreminja, vera, Kristusova beseda ne bo prešla. Vse drugo je mimoidoče — Kristus le ima besedo večnega življenja. — V sprevodu z zastavo je šla potem dekliška Marijina družba v ravnokar dovršeni društveni dom. Domači g. župnik izrazi po blagoslovu nove hiše svoje veselje ter prisrčno zahvalo navzočemu občinstvu za ves trud in pomoč k tej zgradbi, ki naj služi v obilen prospeh in izoliko ravnokar ustanovljenega moškega in mladeniškega izobraževalnega društva, v radost, razvedrilo ter ponos dekliški Marijini družbi in celi občini v samopomoč ter varčnost po hranilnici in po- sojilnici, ki pričenja s tem dnem svoje delovanje. Vse to je na prošnjo gosp. župnika g. dr. Krek v ognjevitih in krepkih besedah občinstvu, ki ga je bila dvorana natlačeno polna, v podrobno pojasnjeval, češ: Ta dvorana je vašemu kraju začetek nekako nove dobe. Zdaj še ne uinete tako, kaj imate v tem skupnem prostoru, kjer se bodo sredotočile vaše težnje, družile vaše misli in utrjale vaše pri-jateljsko-družabne vezi. To vam je dvorana, dom, ki dela vam čast, ne samo v vašem okraju, pač pa pred vsem slovenskim svetom, ker ste si ga stavili predno ste imeli društvo, ne, kakor drugod, ki zidajo domove že obstoječa društva. Res je govornik zadel srca poslušalcev. S ponosom in zavestno so mu pritrjevali in iž njihovih obrazov se je brala za-dovoljnost in dokaz, da ni nikomur žal truda in žrtev, ki jih je zahtevala za naše razmere res velika stavba, ki je pa zdaj najlepši kras in dika, ponos in vzor naše župnije. — Popoldne ob treh pa je šele ta novi dom prestal svojo preskušajo. Nad tristo ljudi domačinov, Cemšenčanov, Motničanov, Kolovračanov iu Podšentiurcev se je zbralo na shodu drž. in dež. poslanca g. dr. Kreka, ki jim je prav po-domače, strokovno podučno pravil in razlagal pojme državnega zbora in njegovega delovanja. Prav zanimivo je bilo noslušati njegova pojasnjevanja bosno - hercegovskega vprašanja, stališče evropskih velesil temu nasproti, zahteve Črne gore in Srbije, spojitev obeh jugoslovanskih poslauiških klubov ter njihno stališče v sedanjih zapletenih razmerah. Postava o starostnem zavarovanju je napravila živahno debato med občinstvom in govornikom, ki jim je pa reč tako stvarno obrazložil, da so bili zadovoljni. Bolj obrazložiti vso zavarovalno postavo je obljubil pismeno v »Domoljubu«. — Nato ie gospod poslanec prešel na deželni zbor. Tu je omenjal težav in neprilik pri žganjekuhi; glede pašnikov, ki so vpisani v posestnih knjigah še za godzne parcele, omenja, naj se prosi za prepis istih. Omenja zboljšanja pašnikov, zboljšanja živinskih hlevov itd. Živinorejci naj stopijo v posameznih krajih v živinorejsko zvezo, za katere podporo hoče delovati deželni zbor in odbor. Z zanimanjem smo sledili duhovitim besedam govornikovitn. Prepričani smo, da so mu šle iz srca in da je ves in cel, z dušo iu s telesom pripravljen storiti vse, da se nam lepe nade tudi uresničijo. Prepričan in pripravljen pa jc tudi vsak volivec delati po svojih močeh, da se ti smotri dosežejo. — Volivci so predložili gospodu poslancu slede'-prošnje in želje: 1. Naj sc napravijo s pomočjo dežele v Št. Gotardu, Trojanah iu v Križih (Cemšenik) toliko potrebni vodovodi, ki ne bodo zahtevali ravno prevelikih svot. — 2. Cesta iz Trojan skozi Št. Gotard v Cemšenik, ki je zdaj v najzanemarjenejšem stanju, naj se sprejme med okr. ceste ter naj se od Cemšenika dalje zveže z Zagorjem, da bodo Cemšeničani, ki so zdaj takorekoč odrezani od sveta, dobili vozne zveze, kot jih imajo drugi kraji. — 3. Deželni zbor naj dela na to. da se bodo živinozdravniki pošiljali po deželi brezplačno cepit prešiče proti grdi kužni bolezni rudečici, ki slednje leto napravlja kmetovalcem tako ogromne škode, ter naj se po takih kužnih živinskih boleznih oškodovani živinorejci oškodujejo. — 4. Licencovanje plemenskih bikov naj se ne vrši več po tako dragih komisijah, ampak le po okr. živino-zdravniku in dveh izvedencih kmetih, živinorejcih. — Gosp. poslanec dr. Krek je obljubil tem željam vso svojo pomoč, za kar smo mu že naprej iz srca hvaležni. g Iz Stare Oselice se nam piše o redkem slučaju smrti; dva brata sta namreč skoraj jikratu umrla. To se redkokdaj prigodi; enega so pokopali v soboto, drugega pa v nedeljo. Bila sta oba v dobi čez 60 let. Sveti naj jima večna luč! Dolenjske novice. Iz ribniške doline, d Iz Ribnice. Seno iz državne podpore za prvo razdelitev so naši ljudje večinoma že dobili. Splošno je seno dobro, nekateri so dobili pa tudi zelo slabega, da, nekateri tako slabega, da ga morajo stlati v steljo. Da so pa takega dobili, so krivi ti posetniki sami. Ko ie prišel vagon, je odpravnik tega sena, gosp. Klavs, vselej vprašal navzoče može, če je seno dobro. »Ej. bo že! Bolj slabo je, pa bo že!« Tako so nekateri govorili in kar začeli zme-tavati povesme z vagona. Ko vagon ni več cel, se seveda ne da nič več pomagati, a dokler je cel, se ga lahko pošlje nazaj. V Ljubljani še radi vidijo, če se slabo seno pošlje nazaj, ker je država podporo dala za dobro seno, ne pa za steljo. A nekateri si še v lastno korist ne dajo ničesar dopovedati. Ce g. Klavs pravi: Seno je zanič, pošljimo ga nazaj! — možje pa, da bo že, le speljimo ga domov, potem se g. Klavs seveda ne sme ustavljati, češ, kar hočete imeti, to imejte! Ko so pa en vagon možje spoznali, da ima slabo seno, ga je g. Klavs brez obotavljanja poslal nazaj. — Lepo šolsko slavnost sta priredili tukajšnja deška in dekliška šola v proslavo cesarjeve šestdeset-letriice v dvorani slov. kat. izobraževalnega društva. Slavnostni govor gosp. vodje Ste-fana Tomšič je bil prav jedrnat, nastop dekla-matoric in deklamatorjev pa dečkov-vojakov prav ljubezniv. — Prošnja za dekliško štiri-razrednico in pa za ločitev dekliške šole od deške še zdaj leži pri glavarstvu. Rešena bo na sodnji dan popoldne, kakor je zatrjeval naš g. dekan Dolinar pri seji okr. šol. sveta. Tudi prošnja za kolavdacijo poprave farne cerkvc spi spanje pravičnega pri našem glavarstvu, cerkev pa plačuje obresti od dolga! Takega glavarstva menda ni na Kranjskem, kakršno je naše v Kočevju! — Odlikovan od česana je naš ljubi dekan g. Dolinar z viteškim križcem Franc Jožefovega reda. S tem odlikovanjem počeščena je vsa ribniška dolina, zato se tega odlikovanja iskreno veselimo. — Novo pevsko in glasbeno društvo se snuje v Ribnici. Ce bo v njem res nepristranski duh, misel pozdravljamo. — Za novo cerkev v Hrovači so sc oddala dela samim domačim slovenskim podjetnikom: zidarska dela g. Ogrintt iz Ljubljane, tesarska g. Tankotu iz Hrovače, in mizarska mizarskemu mojstru iz Prigorice. — Volitve v deželni zbor se bodo vršile v ponedeljek, t. j. 14. decembra pri županstvih v Ribnici, v Brezah in v Sušju. Možje naj pazijo, da bodo o pravem času pri županstvu; kdaj se glasovanje prične in kdaj konča, ie povedano na izkaznici. Zapišite na glasovnico vsi ime moža, ki ste si ga izbrali na shodu v Ribnici, namreč: Dr. Vladislav Pegan, advokat v Ljubljani. Iz žužemberškega okraja. d Žužemberk, ostani zvest sam sebi! 2u- žemberški okraj je vedno stal vzorno v vrstah S. L. S. Bilo je jeseni leta 1900. Vršila se je prvič občna, direktna in tajna volitev. Agitacija od liberalne strani je bila prav strastna. Kljub temu je Slovenska katoliška Narodna Stranka, sedanja S. L. S., nad vse sijajno zma-gala^v tukajšnjem okraju. Naj govore številke. Dr. Šusteršič je dobil v celem okraju nad 1200 glasov, liberalec Jelenec pa komaj okrog 130, torej dobro desetino. — Podobno je bilo tudi pri vseh drugih volitvah vzadnjih letih. Ni čuda, da je naš okraj povsod poznan kot zanesljiva trdnjava S. L. S. In to dobro ime mora ohraniti tudi zanaprej. Zatorej, volivci, dne 14. t. m. poidite vsi na volišče m volite enoglasno kandidata S. L. S. dr. Vladislava Pegana, odvetnika v Ljubljani. . d Sranka mora biti več kakor osebe. Najmočnejši človek je sam slab. Moč da množica in pa edinost. Zato v politiki odločujejo vedno le stranke, ne posamezne osebe, in naj bi bile te še tako pojiolnc. Gotovo je vplivna oseba dr. Ivan Šusteršič. Toda ta vpliv ima le radi tega, ker je načelnik velike S. L. S. Tako ie tudi z vsakim poslancem. Toliko ima moči. kolikor je ima stranka, v kateri je. Oseba je postranska stvar, glavna, odločilna .ie stranka. Nespametno bi bilo radi osebe, in naj bi bile ta komu šc tako ljuba, rušiti edinost stranke. Učimo se od socialnih demokratov strankine discipline, edinosti! Kaj so socialni demokrati, veste. Se mnogo strupenejši sovražniki vsake vere so. kakor so liberalci. Toda nekaj dobrega imajo, ne za nas, ampak za svojo stranko, in to je sloga, edinost. Kedaj ste slišali, da bi bili socialni demokrati volili drugega kandidata, kakor onega, ki jim ga je priporočala stranka? Nikoli! Za tega so šli v boj, četudi so mogoče želeli kako drugo osebo. — Ali bo mar pri nas drugače? Ce so oni edini, da bi dosegli svoje zlobne protiverske namene, in znajo svojo voljo podvreči, ali naj mi drugače ravnamo, ko se nam gre vendar za dobro stvar? Ali naj se res vedno uresničujejo znane besede, da so otroci teme modrejši, kakor otroci luči ? — Nikakor ne! Od nasprotnikov se učimo sloge in kakor en mož oddajmo glasove dr. Vladislavu Pegami, odvetniku v Ljubljani. d Dajte stranki, kar je strankinega! Vsi vendar hočemo, da bi mogla S. L. S. v deželnem zboru in odboru uspešno delovati. V to pa |)otrebuje poslancev iz vseh stanov. Pred vsem mora pa imeti tudi dovolj juristov. Že v občinskem odboru bi prav mnogokrat potrebovali kakega jurista, moža, ki so mu znane državne in deželne postave. Koliko bolj pa je še potrebno, da imamo med deželnimi poslanci juriste, ker deželni zbor ni le upravni, ampak pred vsem postavodajalni zastop. Zato potrebujemo nujno može, ki so se pred vsem temu posvetili, da proučujejo razne postave. — Stvar je jasna! Vsak najpriprostejši človek ve, da bom čevlje dal delati čevljarju, ker se je zato učil, in ne komu drugemu. Samo pri postavah naj bi ne bilo tako? Samo postave naj se delajo brez zvedencev o postavah? Ne to ni mogoče! Zato S. L. S. nujno potrebuje med svojimi poslanci juristov, ali če hočete odvetnikov. Toda, koliko pa jih ima? Samo enega! To je dr. Šusteršič. To je gotovo premalo! Saj vendar ne moremo od dr. Šuster-šiča zahtevati, da naj sam preštudira vse nove zakone, ki naj se sklenejo. Delo se mora vendar razdeliti, da ne bo toliko na enih ramah Poleg tega je dr. Šusteršič tudi človek lahko zboli, da nc more delati, in S. L. S. nima ne enega jurista v svojih vrstah. Nujna strankina potreba je, da izvolimo saj še 1 jurista Tir-iati od stranke, da naj dela, pa ji ne dati potrebnih mož, bi bila prav ista nesmisel, kakor ce bi ti od kmeta tirjal, da naj orje brez pluga. — Dajte Bogu, kar je božjega, cesarju kar je cesarjevega, stranki pa, kar je strankinega' Zatorej volite enoglasno kandidata SLS' Dr. Vladislava Pegana, odvetnika v LiubijanV. Belokranjske novice. d Izjava. Z ozirom na notico v 41 štev »Domoljuba« t. 1. lojalno izjavljamo, da se ta notica ne tiče c. kr. suplenta Karla Kunca ki po lastni izjavi že tri leta ni bil v Črnomlju in niti ne pozna fanta Fr. Jermana. — Uredništvo »Domoliuba«. Iz raznib krajev Dolenjske. d Iz Globeli pri Sodražlcl. Tudi pri nas se je čul odmev navdušenja za časa žalostnih dogodkov. Par dni nato je kar brez sledu izginila polovica vaške deske z nemškim napisom. Dobili pa so ostalo slovensko polovico zopet pribito na Kropilnikovi hiši. Ljudje pravijo, da jc »lintver« odnesel nemško polovico, ker se je zbal, da jo ne bi spodrinila v kratkem slovenska. Tudi prav. — Dne 2,3. ok.o-bra imeli smo v domači cerkvi na Sedlu prvo poroko. Slovesnost se jc prav lepo zvršila. Poročil je domači g. župnik vrlega Janeza Janež, posestnikovega sina iz Globeli št. io in Marijo lic iz št. 30. Obilo sreče. d Iz Lipoglava. Malo vesti prinaša »Domoljub« ;z Lipoglava. a zato naj dragi čitateli nikar nc misli, da tukaj popolnoma mirujemo'. V zadnji dobi smo do cela popravili naše žup-nišče. Krasna njega lega, izvrstno izpala poprava, bila bi ne le deželi, temveč tudi mestu v ponos. Novo zgrajeni vrt pri župnišču s svojo lično ograjo, dela celo stavbo slično kaki vili. Tembolj pomenljivo je pa še dejstvo, da so bili davkoplačevalci pri prezidavi le prav skromno prizadeti. — A tudi cerkve ne pozabimo. Ravnokar smo dokončali korenito popravo velikega oltarja sv. Nikolaja. Delo je izvršila tvrdka Gotzl in Lebar iz Ljubljane. Posamezni deli, kakor tudi celotni vtis vpljiva na gledalca jako blažilno. Ljubkih kerubinov pri tabernaklju se kar ne moreš zadosti na-gledati. Ako omenimo še. da cena ni nikakor pretirana, omenjeno tvrdko č. župnim uradom zamoremo le najgorkeje priporočati. — Zadnjo nedeljo pred deželnozborskimi volitvami pride se nam predstavit sicer že dobro poznati kandidat g. Miha Dimnik, kojemu tem potom kličemo že naprej »Dobro došli«! d V Brusnicah sta si Lah in Hrovat v laseh. — Kai bo ? — Vojska bo! — Kdo bo zmagal ? — d Iz Loškega potoka. Pa ne samo suša. povodenj in druge nesreče so nas letos občutno obiskale, še en vir dohodkov in zaslužka naše fare je letos skoroda odpovedal, kar so-sebno nas občutno zadene, to so hrvaške in bosanske šume. Delavci, ki so šli pred mesecem iskat službe v daljno Ogrsko in Bosno, se že vračajo prazni domov.. Slaba plača in skalnate šume ne obetajo vsaj v malem poplačati veliki trud, ki ga imajo pri tem napornem delu naši ljudje. Zares povsem neugodno leto. Da bi bilo prihodnje kaj lepše in boljše! Zeljni zaslužka, se ljudje zopet v vedno večjem številu odpravljajo v Ameriko. d Toplice. Za častne občane je izvolil naš občinski odbor v seji dne 22. nov. 1908 državnega in deželnega poslanca dr. Ivana Šuster-šiča, pa deželnega odbornika dr. Evg. Lam-peta. Tretji izvoljenec, pravijo, da se boji prevzeti to čast, ker so mu liberalci te okolicc zažugali, da jih ne bo več k njemu v gostilno. Prazen strah, pameten človek gre v gostilno, kjer je dobra kuhinja, pijača in postrežba, pa zmerna cena, in ne gleda na politično stran gostilničarja. — Seja je bila burna, ker se je liberalna peščica upirala in repenčila na vse pretege. na čelu ji zastopnik soteške graščine, topliški nadučitelj in predsednik slavne »Kmečke zveze« na Gorenjem Polju, Anton Kline-Kakošnega duha utegne postati ta »Kmečka zveza«, zdaj lahko spoznamo, ker se nje predsednik brani glasovati za častno občan, tako odličnih mož kot sta dr. Šusteršič in dr. Evg. Lampe, ki sta že toliko storila za deželo, v prvi vrsti pa za kmečki stan, saj je njih delo posvečeno koristim našega kmeta. Toda vse m nič pomagalo, naši kmečki odborniki so stali trdno kot skala in vsi oddali krepak »da«, da so kar izginili borni »ne« liberalnih dušic. Naših glasov ie bilo 19, če bi še župan smel glasovati, bi jih bilo 20 proti 8. Nasprotniki si srd s tem hladijo, da jc častno občanstvo brez pomena, ker ni bilo sprejeto soglasno, pozabijo pa, da je našim prvakom, kot je dr. Šu-steršič, glas kmečkega korenjaka ljubši in tehtnejši, kakor deset liberalnih glasov, katere s ponosom odklanjajo. Dr. Šusteršič se je tukaj lahko prepričal, kako so mu gospodje učitelji hvaležni za draginjsko doklado, katero je svojčas v deželnem zboru sprožil iu ucitclj-stvu naklonil. Nadučitelj topliški je pri tej priliki zopet naglašal svojo ljubezen do sloge. Kako krasno priložnost je imel, v dejanju pokazati slogo ter glasovati z župnikom in možmi, katerih otroke podučuje, pa ušla je, zletela čez morje. Naglašal je zopet in zopet, da je Topličan, pa dober kristjan in katoličan. Katoličan, pa ob enem ud vseh liberalnih učiteljskih društev, ki se poganjajo za ločitev Cerkve in šole, za ločitev zakona in druge znane liberalne točke. Hudir umej človeka tako zme-šanili nazorov! Mi pa smo veseli, da imamo zopet nekaj novih občanov, ki bodo občini na slavo tur v marsikateri zadevi z modrim svetom in veljavno besedo v pomoč. Ste Ii brali, možje-nasprotniki, kako so presvetli cesar dr. Susteršiča povzdignili, kako visok red so mu dali. Ako sam cesar tega veljaka častijo in nanj držijo, pa mi ne bi? Notranjske novice. Idrijske novice. n Kmetska in delavska posojilnica v Sp. Idriji jc pričela poslovati dne 29. novembra in obrestuje hranilne vloge po 4'/s odstotkov. Gospodarstvo. . . n Ledinica pri Zireh. Umrl je v naši fari g Jožef Dolinar, posestnik in zvest naročnik »Domoljuba«, star šele 47 let. Bil jc dober gospodar in vnet za čast božjo. Zelo se je trudil za napravo nove stolpne ure pri naši cerkvi in novih, lepo donečih zvonov, ki so kras in ponos žirovske doline. Rad je hodil ob praznikih sam potrkavat, zato so mu pa tudi zvonovi kaj lepo peli na zadnjem potu k večnemu počitku. Bil ic dobrega srca ter usmiljen do revežev. Naj mu svet, večna luč! n Popravek. V zadnjem »Domoljubu«, st. 4,S stran .364., »Idrijske novice«, čitamo: I ibcralni kandidat za deželni zbor Idrija, Logatec Vrhnika, Cirknica bo menda brane Ca-dež iz fare Ledine itd. To je popolnoma izmišljeno. Tega jaz še nikdar mislil nisem m tudi pod nobenim pogojem bi jaz kandidature za deželnega poslanca ne prevzel. Dopisniku pa povem, zakaj tako piše, kakor da bi res ne vedel k ie jc moje posetvo, pod katero župnijo in občino je pristojno. Da je koncipuent Tavzes zame agitiral, jc laž, ker liberalna stranka menda ne misli nobenega kandidata postaviti, in kako bo zame agitiral, parkrat v teku tega leta sva govorila in ne ene besede od volitve. — Ce nisem govornik, imam ven-der še zaupanie in spoštovanje pri ljudeh. Go-vorim le toliko, kar je potrebno in prav Včasih je bolje malo govoriti, a tisto prav, kakor pa mnogo in morda še kaj neresničnega vmes - Franc Cadež. - (Op. uredništva: Prijavili smo to, ker ne maramo nikomur kri- VICe|1dLepo je bilo videti naše idrijske mladeniče telovadce, podporne člane in druge — kako so skupno prejeli sv. zakramente. Čast laki mladini! Med tem ko srkajo drug. laži-modrost iz »Oniladine«, »Napreja« itd., zahajajo k proticerkveniin govorom in tako postajajo vedno surovejši, iščejo oni svoje sreče v veri. n Olika, kje si ? Dva idrijska učitelja sta ves čas med sv. mašo v cerkvi šepetala. Mis-; lila sta menda, da je velika čast za lioga, če ! se ona ponižata stopiti v cerkev. Toda šolarji, ; ki so ju opazovali, sodijo drugače. Eden izmed teh je rekel po sv. maši: Ce kak učenec šepeta v cerkvi, je zaprt do poldan; ta dva gospoda sta pa učitelja, zato naj bosta še čez poldan zaprta. Neprizadet bravec naj odloči, ali .ie napovedana kazen prevelika. — Je pač dosti oholih butic, ki mislijo, da bodo s svojo brezobzirnostjo imponirale. Taki vzgojitelji (?) mladine in ljudstva ne zaslužijo spoštovanja. n Odlikovanja povodom 60-letnice cesarjeve. Odlikovane so bile tri osebe iz Idrije: (i. oskrbnik Jožef Kropač je dobil zlati zaslužni križec s krono, gdčna. šolska ravnateljica M. Kavčič zlati zaslužni križec in g. nadpaznik Franc Vončina srebrni zaslužni križec. — Čestitamo! n Izgubila se je menda dorasla Karolina Rejc. Dne 2. decembra zvečer je odšla neznano kam, pa se še doslej ni vrnila. n Veselica nad veselico. 2. decembra ter dan prej in pozneje so obhajale vse šole v Idriji slovesnosti v proslavo cesarjevega jubileja od realke do otroškega vrtca. Temu sc ni čuditi, saj se ima skoro vse zahvaliti do-brotljivosti naše vladarske hiše. n Na praznik sv. Barbare je rudniška direkcija najela vojaško godbo, da se ie poleg tega rudarskega praznika slavila zlasti še cesarjeva šestdesetletnica. n Miklavž tudi letos ni šel mimo Idrije, ne da bi sc oglasil pri naših malih. Imel je sicer enega angelja več kot lani, toda parkelj ie bil tudi hujši kot prejšnja leta. Kdo je tega zadnjega kriv, naj iščejo naši šolarji. Kandidat S. L. S. za naš (idrijski) okraj ic: Anton Kobi, posetnik na Bregu pri Borovnici. Ker jc pred volitvami malo nedelj, se nam ne more povsodi predstaviti, nas bo pa gotovo obiskal o priliki po volitvah. Vipavske novice. n Ustije na Vipavskem. Piše se nam: Obžalujemo, da jc tu še prava egiptovska tema, kar se jc pokazalo zlasti na predvečer cesarjevega jubileja. Nobena liberalna hiša ni bila razsvetljena, kaj ne. to je naprednost! Kje je zmaga, s katero so se baliali po »Notranjcu«? Od iiovsod so sc videli kresovi, slišalo streljanje, na Ustiji pa tiho ko v grobu, prava liberalna tema in nazadnjaštvo! Ali veste, kedaj je dovoljeno streljati na Ustiji? Samo takrat, kadar kakšen liberalen kandidat zmaga ali še tudi, ko peljejo liberalnemu fantu »balo«, drugače je strogo prepovedano. Ob procesijah sv. Rešnjega Telesa se ne gane živa duša, češ, ker je strogo prepovedano! Ponižno se vpraša, kdo je dal dovoljenja za streljanje, ko sta bila izvoljena Hribar in Štrekelj? Ali Tone ali Nace? Oovori se tudi, da so odborniki dobili poziv k maši na dan 2. t. m. šele po maši, kaj čuda potem, da se niso korporativno udeležili. Zupan sam jih je zjutraj skup klical, pa le malo sklical, ker še vedeli niso, zakaj da jih kliče ali za mašo ali pa za skupno večerjo na občinske stroške, kakor se je govorilo oni dan. Sploh je bilo ta dan tako revno, da nas je kar sram; ravno tako kakor bi ne imeli župana, ki skrbi za čast občine. Pač pa so za naše odbornike potrebne seje, kako bi se znebili svojega lastnega duhovnika. Radi bi zopet oživeli leto 1864., ko je potem bilo Ustije skoro 15 let' brez duhovnika! Le tako naprej v čast in korist občine! Ušani! dajte 14. decembra pošten odgovor sramotilcem domače občine! n Razne stvari s Slapa pri Vipavi. Naj: popred moram povedati, kako smo slavili mi Slapenci šestdesetletnico cesarjevega vladanja. Že prejšnji dan dne 1. decembra so kmalu popoludne začeli pokati topiči, ob Ave Mariji pa je naznanjalo slovesno zvonjenje, da ima biti drugi dan nekaj posebno slovesnega. — Drugi dan ob 9. uri je bila slovesna sv. maša, ki se je je udeležil ves občinski odbor z županom na čelu. Navzoče je bilo tudi K- S. I. D. z novo prekrasno zastavo. Prišla je tudi vsa šolska mladina z zastavo in svojim šolskim vodjem. Pri sv. maši je kaj lepo prepeval moški zbor slov. izobraževalnega društva pod vodstvom g. šolskega vodje. V pridigi je priporočal gospod župnik vsem spoštovanje, ljubezen in zvestobo do cesarja, ki je prejel od zgoraj oblast, da nam vlada. Ozrl se je gosp. govornik v inlada leta cesarjeva in priporočal njegove mladostne čednosti navzoči mladini v posnemanje. Po sv. maši je zapela cela cerkev zahvalno in cesarsko pesem. Nato smo se podali v lepo z zelenjem in zastavami okrašeno šolo, kjer je g. šolski vodja Vladimir Požar v navdušenem govoru slavil vrline in dobrote cesarjeve in priporočal navzoči mladini, naj spoštuje in ljubi svojega deželnega očeta, kateremu so zlasti pri srcu otroci, kakor se je sam izrazil ob jubilejnem sprevodu dunajskih otrok. Ob koncu govora je vsa mladina zapela cesarsko pesem. — Kmalu potem, ko smo prišli iz šole, pa zaplapola cesarska zastava na neki hiši, kjer je popred še ni bilo, in oglase se iznova topiči, kot da bi se bila unela vojska s Srbi. Kaj je bilo? Radeckijev veteran iz leta 1848., Matevž Pižent je dobil iz Postojne od glavarstva mu poslani jubilejni križec od cesarja in gospod župan mu ga je slovesno pripel na nekdaj junaška, a sedaj že stara, pa vendar še vedno korajžna prsa. Matevž Pižent je star že 71 let in je služil cesarja 7 let 6 mesecev in 17 dni »treu und redlich«, kakor stoji v »Abšidu«. Udeležil se je vojske na Laškem pod slavnim Radeckijem. Mož je še čvrst in obseka še sedaj kot tesar marsikateri brun z lahkoto. Kar jc pa največ vredno, bil je vsik-dar zvest pristaš S. L. S. in je še sedaj ves navdušen zanjo. Kaj torej čuda, da smo se vsi razveselili njegovega odlikovanja in mu iskreno čestitali, pa tudi glasno streljali! Na večer pa je povabil g. župan Franc Volk vse odbornike na večerjo. Prišel je tudi naš veteran, navzoča sta bila tudi g. župnik in g. šolski vodja. Gospod župnik je napil cesarju, napil županu in celemu odboru in izrazil svojo radost, da je ravno v jubilejnem letu prišla na Slapu na krmilo S. L. S. in da sede pri eni mizi v lepi slogi župan, župnik in učitelj, popolnoma po geslu cesarjevem »Viribus unitis«. Naglo je bežal čas v prijateljski zabavi, kaj čuda torej, če smo se razšli še-le, ko je naznanjala ura, da je naš presvetli cesar nastopil že 61. leto svoje vlade. n Pomanjkanje vode. Pri nas na Slapu in po Vipavskem sploh sila pomanjkuje vode; večina vodnjakov je že prazna. Ne vemo, kaj bo, če ne bo skoraj dežja; uboga živina, ubogi ljudje. Repe, turšice, zelja smo pridelali le malo, po štacunah pa vsaki dan skačejo s cenami, vino pa, edini naš pridelek, s katerim smo popolnoma zadovoljni, ima pa beraško ceno. Zato je pa gotovo vnebovpijoča krivica, ako vinski kupci podpirajo raje tujca kot domačina, če pridejo k nam, pa hočejo vino skoraj zastonj. Razne stvari. — Poslančeva soproga obsojena. Soproga rumunskega državnega poslanca Avrela Vlada je bila na sodišču v Devi obsojena na en mesec državne ječe in v plačilo 300 kron globe, ker se je izrazila proti učenju mažarskega jezika na ljudski šoli v Baboln: ter pozivala starše, da prepovedo svojim otrokom, da bi se učili ma-žarski. S tem da je storila zločin punta proti inažarski državi. — Prizivno sodišče v Kološvaru je seveda potrdilo prvo razsodbo. Zastopnik obsojenke, njen soprog, je vložil sicer ničnostno pritožbo, ki pa gotovo tudi ne bo nič pomagala. Taka je inažarska pravica! Naprava masti. Kar se tiče masti, je glavno pravilo to. da se mast hitro sevre, to je, da se je ne pušča dolgo cmariti na majhni vročini. Zrezani Špeli in salo dcni v kozo, v v kateri .ie za pol prsta vode ali še bolje mleka, postavi na hud ogenj, osoli in čimvečkrat premšaj; ko je mast že skoraj sevrta, zmanjšaj nekoliko ogen.i. da se ti ne prežge. Ko so ocvirki lepo riuneni, dcni kozo na hlad, potem precedi cisto mast v popolnoma čist lonec, ocvirke pa spravi posebej. Tudi mast se-mora hraniti čez leto na hladnem in suhem prostoru, dobro zakrilo. Najlepše božično darilo, ki ga morete omisliti le s par vinarji, je gotovo za vsakega slovenskega gospodarja ali gospodinjo naša letošnja jubilejna »Družinska Pratika«, ki se dobi v vseh trgovinah po Slovenskem. Stotifoči se imajo zahvaliti za svojn zdravje zdravilu, ki spada k naiodličnejšim novejšega zdravilstva »Sirolin-Roehe«. Na stotisoče je že jetičnikov, ki so po vporabi »Sirolin-Roehe« prenehali kašijati, bljuvati, izgubili sploh v.se pojave jetike in lahko neovirano izvršujejo svoj poklic. Vsi ti so postali navdušeni oznanjcvalci »Sirolin-Roehe«. Res ga ni kmalu zdravila .katerega bi bolniki tako hvalili in ga sotrpinom priporočali, kot je »Sirolin-Rochc«. Lahko se trdi, da v celem omikanem svetu ni kraja, kjer se ne bi vpo-rabljal »Sirolin-Roehe«. izborno sredstvo proti trganju, migreni, glavobolu, putiki, influenci, utrujenosti itd. je izborno Brazay-jevo Francovo žganje, ki slovi že nad 40 let. Dobi se v vseh lekarnah, kjer ne, naj se obrne na Brazay, Dunaj III/2, Ne zanemarjajte revmatične bolezni, bod-Ijajev, trganja po udih, glavo- in zobobola, nahoda itd. Cuiemo od mnogih strani, da hvalijo Fellerjev rastlinski izvleček z »EIsatluid«, ki prav dobro učinkuje proti gorenjiin boleznini. Naroči se 12 malih ali 6 dvojnih steklenic za 5 kron poštnine prosto pri izdelovatelju F. V. Fčlerju v Stubici, Flsa trg št. 16. (Hrvatsko.) Ne verujte, da zlo preide samo od sebe. Ce ste bolni, morate takoj iskati pomoč, kajti zanemarjena bolezen je tem hujša. Kašelj, bolečine v prsih, zasliženje, pomanjkanje teka, hripavost, nočni pot, slabost, medlost so često znaki nevarne bolezni. Ako se pokažejo taki simptomi, ne čakajte, ampak naročite si takoj Orkenys Lindenhonig-sirup, ki olajša kašelj, pomirja kri, lahko pretrga sliz, ustavi nočni P<-1, poboljša tek, poveča telesno težo, olajša dihanje, odpravi zaspanost in zabrani razvoj bolezni. Ce naročite eno steklenico za poskušajo za 3 K, eno veliko steklenico za 5 K, naslovite pismo ali poštno nakaznico na »Apo-stel-Apotheke« v Budimpešti, Josefsring 64, Depot 29. Revmatične prolinske boleči p k. ju. "" ne mučilo več nJljl' °»lee,nc v udih «uId z znamko "tfli.ffi.' r°b,m° ™'«|ev poskušnjo 5 K Ir »r E,',?™*"« " J»lP v S.»blcl. ^Ztif V."- Orozna smrt delavca. V Clevektndu se je delavcu Elsu v neki tovarni ovila okolo vratu razbeljena žica, katere n; pravočasno prijel s kleščami. Žica mu je v hipu prežgala vrat, da je glava odpadla. Vaša sapa postaja veliko lažja, že po uporabi prve doze SCOTT-ove emulzije in to olajšanje bo vsak dan večje. 2250 To je izkušnja tisočerih tekom minulih 32 let. SC0TT=ova emulzija pomnoži čudovito splošno moč. Tek in spanje se povrneta in zboljša prebava. Csna izv mi steklenici 2 K 50 vin. Pristna le s to /.nam ko — ribičem — kot po- "Krt"',««" Dobi se v vseh lekarnah LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 5. decembra. 41, 83, 49, 19, 31. Line, 5. decembra. 6, 75, 83, 52, 79. ŽITNE CENE. Cene veljajo za prodajo blaga od strani kmetovalcev. Za 100 kilometrov. Ljubljana. 9. dec. Pšenica, domača.......25.50 Rž ...........19,— Oves ..........18.— Ajda, črna.........19.— Ajda, siva.........18.— Proso, rumeno.......16.— Proso, belo......17.— do 18.— Ječmen..................17.— Fižol, koks ........28 — Fižal, mandalon.......26.— Fižol, ribenčan.......26.50 NoJnovejii mkleni nakit za božič drevesce 1» koj. sort. pisanih In jrebr. sttklen krogi.Ic In sadežev skrbno zavitih v krrtonu, po velikosti in Izvršitvi K-<40 - SO, - 60, -70. — »80, t- . 1-30, 2* . - 6 kos. v kart. v večji izvršitvi K -60. •80. --90. Zbirka !4 kos za K - -80. i- . 1-20. -3« kos r s K 1*35, 1-60, 2- -48 k. K 2-10. 2*50 2-60 ; «0 k K 2-20. 2*80, 3-20. 3 koal »teki. balontk. K - 50, anoel| za božično drevesce T. - 40, _*50, - 60. -Lameli«, angel, lascl. srebr. ------- a i zlati, kuv. K - 06; žica za orrhe lOu kosov K -'20. Svečlce J4 kosov v kartonu K — 50, — 60; večje 16 kosov v kartonu K — 58, - 75 dria|cl za svete, tucat K -'50. — R«zpošll|a proti na-prej vposlanlm denatjem, naročila čez * kroni po povzet|u I" C.in kr.dvorni založnik Hanns Konrad t33t razpoAiljt Inioa v Mostu 1853 7-n Ilustriran glavni katalog na z»ht vsakomur zastonj in Iranko fteckenpferd- lilUno-mlečno-mio Majmilejt« milo za kožo. Pnatraiba Nizke oe„. Minka, Minka, kje si ? Modri mak letošnji, prve vrste kakovosti, debe!o?rnat čisto osnažen, poštnine prosto na vsako postajo po 54 K 2.1 100 kg (Vzorčna vrečica 5 kg K 2 76 po povzetju.) 3210 1 1 Chr. Jagolnicer Po dwolocxys^t*. (rusKn meja it. 62. HHIHUHfHfHtlH Posojila zanesljivim ljudem, zasebnikom in trnovem, ?n)-5'»oo izkazana rerlna, diskretna re-litev. Dleckmann, Berolin 92>2 Prinzvnstr. 76. Srl [Poštnina za nazaj se prosi. Najboljše in nafpripravnejše BOŽIČNO DARILO! I kos najboljšega šllona za srajce, 90 cm širokega, 20 tn dolgega po K 9* — 1 kos najboljšega runtburškega perilnega platna, 90 cm širokega 20 cm dolgega platna po In* 6 kosov rjuh brez »Iva Izdelane Iz najboljše lanene pre|e, ioOX'<2> Cl. . ilge, zajamčeno platno K 16 3". 1 kos tlzaske damnstne garniture 9 m, 9« cm široke, 8 m 138 cm široke iz najboljše mhko preje K 21 0. I kavina g- ni:..-a za 6 oseb votlo robkano v poljubnih barvah K 5 9 Taista s kvačkami K 4 30. 1 ducat 60Xl'U cm velike brisač Iz čistega svltlega platna K 9— 1 ducat 60X 130 cm dolge brisač iz čistega svltlega platna K 13 — 1 ducat priznano najboljša kvaliteta huk vzorci 55/ '28 cm čiste tkanine za h, tele in zavode na|boljše priporočano K 11 »0. I kos jedilne garniture za 6 eseb, čisto p.arno K 6 50 1 kos jedilne garniture za l. oseb, čisto platno K 13 -. i ducat čist h platnenih žepnih robcev 48X<8 cm. K . «). I ducat čistih platnenih žepnih rubcev 5n X i>2 sm, votlo robkano K 8-60. ■ ducai bris-č 70X?0cm, zajamčeno pristno platno K a os Pošilja proti povzet|u vsako množino tkalnica karol kohn, Nahod, Češko. Vzorcev ne pošiljam. 3137 « Sprejme se takoj v trgovino z mešanim blagom pri Franc Sajovicu v Medvodah staro od 15 do 16 let, ki ima veselje do trgovine v tej stroki; že nekoliko izurjene imajo prednost. 3215 2-1 Zatffjte vsak dan llkerski kozarček dr. Hommel-a haematogen neposredno pred kosilom I Dobili boste slast do jedi, živčevje se Vam ojači, utrujenost izgine in naglo se povrne telesni počutek, Zahtevajte pa izrečno pristni dr. Hommel-ov Haematogen in zavrnite ponarejanja! 1935 26 13 V Berolinu primanjkuje služkinj. V Berolinu je pomanjkanje služkinj vedno občutnejše. Dekleta zbirajo druge poklice zlasti delavske in gospe so se začele bati, da bodo končno morale same delati namesto služkinj. 3198 4 -1 Ceniki zastonj. Plačilapo dogovoru. GRAMOFONI najboljše in najbolj poučno bo-ilčno darilo. Aparati od K 20' višje plošča , » 1'— » fonograf) , „ 9' - , valji , „ 0 80 , 12letni obstol Ivrdke jtmčl za reelno postrežbo Valerija Kirchner, centrala In raznošllialnlca Duna| lil. Landstr -Haupt-strasse 5, Mezzanln. In Iranko moj veliki ilnstrovs'ii cenik z nad 3000 pod"biimi ur, zlatnine, Brebrnine itd. Prva tovarna ur v BrUxu it. B36 (Češko) Hanns Konrad c. In kr. dvorni zaloinlk. Prava švicarska nik. ank.-remon. ura, siRtorn Roako|if K 5'— , S komadi K 14 —. llegistr. Adler-Uoskopfnik. ank.-rcm. uraK7 — Prava 8 ebrna rem, u a K H 40. Nikak riziku! /.amena dovoljena S6!il ali denar nazaj. SO 7 ■k «• revmatlzem, proiin ms se naglo in zanesljivo odpravi z zavžlvanjem iz rasti snovij pripravljen. H»mn.el-oveja olja protiprotinu in rfirmi. Vsako drgnlenje brez uspeha. Steklenica z navodilom K 6 —. Številna, aljajna priznanja. Chem. Piiarm Laboratorium KAKI. BBUMBL, Ajtnai-hul 10». Havarnko. *ft73 26—10 Pozor! 3i8i 50.000 parov čevljev. 4 pare čevljev za 7 kron. Vtled nakupa velike zaloge čevljev se prodaja le kratek čas po čudovito nizki ceni. 2 par« čev-llev za gospode In 2 para dam-sklh na trak z močnimi podplati, močno okovani, z izredno lino usnjato peto, zelo eleg., na|n fa»., močni Velikost v cm. Vsi 4 pari le 7 K. Pošilja po povzetju. Zamena dovoljen«, tudi denar nazaj. n. Keasler, izvoz čevljev Krakov št. 95/331. Najboljia in naj-ceneja dobivanja za muzlkallje vsake vrste kakor harmonike, gosli, dtre, piščalke, gramofone itd po najnižjih tovarniških cenah. Dobre gosli X 4-80, 5-50, r, —,il'80,7 60, lok zraven K - 80, !■-, I 40, 1 "80, 2 —. Naiboljše harmonike K 4 8", .V 0, '40, 6-20. Koncertne citre K 15'-, 18 -, 25 -. Akord-cltre K »'5«, 4 -. _ Nlkak rlzlkol Zamena do.oijena ali denar n«i.«J I - Pošilja proti povz.tju c Id kr. dvorni zaloinlk i Bannv Konrad Brilx it. 877 (Čeiko). Ilustrov. glavni katalog s 3000 slikami zastonj In franko. P. n. občinstvu vljudno naznanjam da mi je podelila c. kr. vlada koncesijo za posredovanje za nakup In prodajo raznih zemlji&6, stavbi&č, posestev, gozdov, travnikov, njiv i. t. d. Kdor želi kaj kupiti ali prodati, naj se izvoli blagohotno obrniti na m jo posredovalnico, kjer dobi pojasni a, bodisi glede nakupa ali prodaje. Se priporočam Lorenc Rebolj 3186 1 Kranj, Glavni trg IB9. Cerkvenik 3177 1-t \bfcg« tJLiitf mikhW» oefflrajtnimi^neHjmi pen«* •i v ^iserin^ *«-twxiW. "iunib MjezastopniKi Fr.SCUrUCJ, icftlodvorske-ulice Stv. dobi takoj službo. Koncletna plača 3>0 kr< n, prosto stanovanje z vrtom. Oženjen rokodelec ima prednost, Župni urad v Podtemlji p. Gradac. Krasno posestvo z gostilnifiko obrtjo, novo hišo in hlevom 3 orale zemljišča, tik okrajne ceste in kolodvora, 21/2 ure od Celja, se proda za 13000 K pod ugodnimi pogoji. Posestvo donašif letno 2000 K. Dopisovanje se prosi pod „št. 3 poste restante" Št. Jurij ob južni železnici Spod. Štajersko. 3183 3 1 Naročite cenik ar zlatnine in arebrnine, ki ga pošljem zastonj in po-3 34 štnine prosto. 26 2 Veli«a zaloga ur, samo švicarskega izdelka. Vsaka ura je natančno preizkušena in se jamči. — Ne naročajte ur od tujih židovskih tvrdk, ampak obrnite se na tvrdko FR. P. ZAJEC, urar in edini zastopnik švicarske to varni ur. — L|ubU»n», NUr, trg S« Udil^a zalega modnega blaga in narejenih oblek, Jagrove srajce in spodnje obleke za možke, ženske in otroke. Velika Izbera raznovrstnih klobukov. 3162 i—2 F. Milan Poljanšek, Dolenji Logatec. Ribnica 122 Jvatl KrŽe Ribnica 122 priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih str obodov, -aet 3197 3-1 tesnila < M I Vfldhi jub liana i^i0dvor5Hf-uiiceslv.28 Zobotehnični atelje Oton Seydl v Rossovi hiši nad prodajalno v Kranju Sprejemne ure vsako nedeljo In ponedeljek od 8. dopoldne do 5. popoldne._2 56 '0'7 j Ako kašljate, 1 Ce ste hrlpavi, zasleženi ali nahodnl, ako težko dihate In se ponoči potite, kaže to, da ste se Najboljše Švicarske ure, : zlatnina in srebrnina se dobe po najnižjih cenah pri sloveči domači tvrdki H. SUTNER, urar Ljubljana, Glavni trg na ■--sproti rotovža -- Prosim, zahlevajte novi veliki cenik, kateri je ravno izšel In se pošlje zastonj in po-1574 štnine prosto. 7-6 prehladih ali dobili influenco, vendar utegnejo imeti tudi ti siniptoni važen pomen. Zato je potrebno, da preprečite nadaljne učinke in v Vašo korist rabite domače zdravilo Or*eny-jev lipov med (sirup), katerega hvalijo in priporočajo mnogi zdravniki. Mnogo zahvalnih pisem potrjuje ta iz-boren učinek. Vzorčna steklenica Orkcny> jevega I povega medu (sirupa) stane K 3-- , velika sfeklenica K 5'—,3 steklenice poštnine prosto K I51— po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko: Lekarna pri „Apostolu", Budapešta, 3059 2 Josefsring 64, Depot 23. Priložnostni nakup! Krasna žepna ura z verižico K 350. 50.000 kotno do v Vup:jenih, zaraditega pošiljam t krasno ur Mp^o (ne 12 ur) „Gloriau srebrno anker-rem. uro, švic kolesje z lepo gravir oklfipjem, s sekundnim kazalcem In lepo pozlačeno ali pos- ebr. verižiconatinčiioidočo le za K 3'50. Nadalje ponudim eno pravo pozlačeno 3il ur idočo anker-rem. prve vrste švicarsko uro s pozlačeno verižico za 5 K-Triletno pismeno jamstvo za vsako uro. Razpošilja proti povzetju S. KO 11 ANE, Xchweizer-lJliren-ExDorthaiiS. 3182 KRAKOV št. 48. 1-1 Neštevilno priznani in donaročil — Za neugajajoče denar nazaj. POZOR! ČITAJ! POZOR! Slavonska biljevina. Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč ter se izvrstno In z najboljšim uspehom vporablja pro*i zastarelemu kašlju. bolih v prsih, prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi, pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd. 3140 10-1 Delov! njo Izborno, uspeh siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 steklen cl 3 K 40 <., 3 steklenice 5 K 80 v , po povzetju ali ce se aošlje denar naprej. Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od P. JURIŠIČA, lekarnarja v Pakracu št. 65 (Slavonija.) 3095 3-2 UČENCA se takoj sprejme za pekovsko obrt. Več po dogovoru. J. Ba&tolo, pek. mojster. Mojstrano. Č&cUni/ti i>- cSkmariho Materi ieli/o dvbrv, po ceni in ru.nesl/ivtr potovali na/se obrne/o <^Simon™c/fnietetXci v £/id>l/uni bfčvlodvcrske ulice20. li&a/ciHirstruiCPo/asmlu da/o se trefplačno, Istotam Sprejemalo se dobri in zanesljivi zastopniki. Kdor hoče kupiti aveie in dobro blago ter po zelo nizkih cenah, naj si ogleda to velikansko zalogo pri 2591 10-g IVAN SAVNIKU - Kranju po domače pri Besenianu na glav. trgu. Tukai se dobi vsakovrstno sukno za moške obleke, najnovejši vzorci za ženske obleke, kakor tudi lepi porhantl, kambriki, pisano blago za moške srajce, platno za rjuhe, porhantasi* rjuh«, odeje (kovtrl koci, garniture za postelje, platneni cvilh, lepa močna bela kotenlna z imenom „Besenčanovo olatno" kakor tudi srajce, spodnje in zgornje hlače, spodnja krila, rokavice, nogavice, ogr.njaUe, šerpe, volnene in svilene rute in še druge stvari. Tovarniška zaloga zgornjih jop ter nepremočljivih pelerin ?a ženske in moške po zelo nizkih cenah. Krojači In Šivilja Imajo znaten popust na drobno in na debelo. Istotam se dobiva pristno bizeljsko belo in rdeče vino po 36 vin. liter. Zanesljiv hlapec KS spodarstvo se sprejme takoj ali o božiču v žup-nišču na Ig-u pod Ljubljano. 3160 2-2 Lepe, sveže, brezvejne bukove hlode dolge 180 in 2 35 m 2888 5 kupuje po najviijih cenah franko kolodvor kupca ali prodajalca Fran Švigclj tovarna stolov, Breg, p. Borovnica. Dobro izurjenega, spretnega strugarskega pomočnika sprejme takoj v stalno službo Fran Švigelj, tovarna stolov Breg, p. Borovnica. Plač: po do- govoiu. 2887 5 Poior, kai.tlc. In litlili I V moji IckarnliU prckil, kater« iivriajcm ic (ti 25 Id, poirtillo •c ml jc. Iznajti na|bol|ic ircdilvo <■ rast lu, lo |c Kapllor it. II. lati dclo|c. da poitanc|o lasje (osti dolgi In odatra-nluje prhljaj (lotklne) nn glavi. Cena (Iranko na »ako pošlo) jc: 1 lonClč 3 K 60 v, 3 lončk« S K. Treba, da si vsaka obllcll naroČi. — Prosim, da te naroči ramo od mene pod naslovom: P. Jutlilč, lekarnar, Pakrac il.«F>, Slavonija. Denar se poiljc naprt, aH • poitclm povidlem b 3142 '0 I r i E •ms i O > i tli ■ J* I 'o m i L Nova slovenska trgovina v Ljubljani Nizke cene! Stritarjeve ulice 4. Solidna postrežba! Lenasi & Gerkman Slav. občinstvu naznanjava, da sva otvorila novo trgovino z manufakturnim in suknenim blagom. 3135 3 -2 C/5 O I I a j cn < o Sirolin Radi libornefa okusa i;» ta9 10 Mox Bohnfel, Dunaj :r • "\tkw-27"9- 7aprl«£ženl cenl'rc In veiisk — N>|več|a In najstarejl tvrdka — Ur >r ovljeno MU 5000 slik v katalogu i: zastonj ln fra .ko. hr. , Karel Pollak , ! i ■ • • a« 1 1 tovarnar, Ljubljana priporoča svoje izvrstne l transmisijske (gonilne) jermene % posebnega stroja (Gerbnng) dalje f jermenčke za zavezavanje | In drugo 2734 8 8 a enakovrstno jermenje iL^niii^ Trm wmimrnt**rnmm~inmm Ustanovljeno 1832. nP8ribof;^ oljnate barve zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po flnosti, ki > mogoCajo z jako maihno množino pobarvali veliko površino, razpošilja 2 loga slikarskih In pleskarskih predmetov. Iluslr. ceniki se dobe brezplačno. hlilui paitilfi .....5 lilmuii alta«. I« alti tU T - ^^^ ilta ali bh-^. jTlSm sina, IM ta ' ialctlK« Itratt R ir—, K It -, « li la K It - I ■•trs M|i,l«» Hr.ka K 14 —, K !••-, K It -, »ti—. Zclmlk M ta «•!*, •s m MroS K »•-, K t-K Ta t« <•—, M ta dela, rt ta Ilrtk -o i ti la K t'tt. Tadtlalta ti«l »» kaSrinlk.il 4ra|l aiH. 9-EMdrstl l> Uma si I M* Mtti* K 11-, bcl|SI K II -•>*t!tji st p.Btnlat pr.tl. a* p.vgetfa »d K 10'— aaprtj. Za-aeajt ali asisl st fiitni prsti p.vrnlt.1 potnih itroikov. *—' luidlkt Siebitl, LtbM 110 aH Pisan •■ Caikaai. Zastonj in poštnine prosto pošljem vsakomur , veliki in bogato ilustrovani glavni katalog /.nad »000 podobami vsako-vrstnih solidnih, dobrih in conib ginsh. izdelkov. C. in kr. dvorni založnik |H?nns Konrad ra/po&iljalnica . — glasbi] v Bruxu 5tev. /»(Ml „» Ct«em Gosli za «5..lo brez loku K 480 ft-:,0 6 — in višje. Lok za gosli K 0 80, l 40 in Tišje. Nikak rizik«! Zamena dovoljena ali de-JJ62S nT nazaj. 7 PuSke! Lancaster . od K 26 — Flobertpuške „ , 8 50 Pištole . . , , 2 — Samokre i » , 51 — Poprave ceno. Ilustrovani cenik franko. 2370 11 F. Dušek. Ooačno 123, Čechy Odllkovsno. Ustanovl|eno 1870 Vse vrste lovskih pušk, dvocevk, risanje, tro-cevk, samokresov, se kupi najceneje z najvišjim poroštvom naravnost od to-1289 varne orožja 52 29 Anton Sodia, Borovlje, Koroško. Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko. I Ne stane nič. Brata Lechner v Gradcu razpošiljata povsod franko velike, obsežne zbirke uzorcev lepega blaga za obleke, sukna za damske obleke v najmodernejših barvah, lodna za gospode in dame; platna za perilo, posteljne oprave, oksforda, blaga za hlače, barhenta vseli vrst, gradla, barvaste tkanine, zefira itd itd., poleg cenika za jSgrovo perilo vseh vrst za gospode, gospe in otroke, preprog, zastorov iz čipk, posteljnm preprog, kocev in iz-gotovljenega perila. — Kdor se hoče sam prepričati o nizki ceni naj zahteva pošiljatev po dopisnici. 2839 6-6 Venus-tablete odlična novost za parfumiranje in om-Ijenje umivalne in kopalne vode. Ve-nus-tableta prekosi po prje nem in finem vonju vse doslej vporabljene podobne izdelke, je ko-ristnaza kožo, desin-fikuje in parfumira sobni zrak. Cena Skatlji 124 kosov K 3. Dobi se povsod. Nuphar Co. Dunaj I. Kohlmarkt 1 Pariš.; »o»nla VAmerlKo In Rdnacfo najzložnejša, najcenejša In najvarnejša so Cunard Line ^ Bližnji odhod lx domala luke Trsta ■ Pannonia 5. jan., 23. febr. 1909., Carpathia 4. marca 1909. Iz LIverpolai Lusitanija, (najboljši, največji In najlepši parnik sveta), dne 26. decembra 1908, 6 febr., 27. febr. 20. marca, 17. aprila, 8. maja. 29. maja 1909, Mauretania 23. jan., 13. febr., 6. marca, 3, aprila, 24. aprila, 15. maja 1909. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlaeek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, blizu cerkve Srca Jezutoveea. Ste-li že dobili fonograf zastonj? Da uvedem povsod svoj izboren najnovejši valjček trdo lite snovi, sem se odločil podariti 2500 fono-grafov. Zahtevajte proti vposlatvi 10 vin. v znamkah piospekt, in dobiti morete zastonj in carine prosto krušen koncertni fonograf. I. Sprechmaschinen-Export „Lfiwln", Dunaj VI. 2999 Mollardgasse 26, vrata 37. 5-4 ** " 2149 1Q ,1, f 1*1854* Prva domač t slov. pivovarna Ko" Priporoča slav. občinstvu in spošt. gostilničarjem svoje izborno G. AUER=jevih dedičev Ljubljana Wolfove ulice št. 12 Ljubljana. Priporoča slav. občinstvu in spošt. gostilničarjem svoje izborno :: marčno pivo:: ___ V sodcih in steklenicah. -f ■» Wff ■*1♦»f ■t-1 ++■j l3da|Btei| i« od(o7oml arednik: D« Ifnaail tltalk. Tlakala: .Katoliški Tiskana'.