Strokovna razprava 
GDK: 232.314+232.411.1 (497.12) 
Operativna izvedba nove zakonodaje s področja gozdnega 
semenarstva in drevesničarstva 
Hoj ka KRAIGHER' 
Zoran GRECSH 
Izvleček: 
Kraigher, H., Grecs, Z. Operativna izvedba nove zakonodaje s področja gozdnega semenarstva in drevesničarstva. Gozdarski 
vestnik, 62/2004, št. 5~6. V slovenščini, cit. lit. 16. 
V za?njih nekaj letih je bil~ spre} eta nova z~onodaja in podzakonski akti s področja gozdnega reprodukcijskega materiala. 
V ~n.s~~vku pregledno ~n~aZUJemo sosledJe postopkov pri odobritvi semenskih objektov in izdaji glavnega spričevala, 
defmJCIJ~ semenske bramlmce, __ slovenske go~dne genske banke, partije gozdnega reprodukcijskega materiala, ugotavUanje 
k~ovost~ ~ozdnega re~rodukciJske~a mate~Jal~ ter zakonsko predpisane izjeme glede odobritve in trženja. Omenjeni so 
tudi stroskl postopkov m obveznosti dobavJtelJev, predvsem glede sledljivosti in kakovosti semenskega materiala. 
Ključne besede: register semenskih objektov, gozdni reprodukcijski material, rastlinski potni list, postopki 
1 UVOD 
Pred vstopom v Evropsko unijo (EU) smo v Sloveniji 
sprejeli Zakon o gozdnem reprodukcijskem mate1ialu 
(ZGRM; Ur.LRS 58/02, 85/02) in Zakon o zdrav­
stvenem varstvu rastlin (ZZVR; Ur.l.RS 45/01 ), ki 
sta usklajena z zahtevami EU ter več podzakonskih 
aktov, ki urejajo področje gozdnega semenarstva in 
drevesničarstva. Prišlo je do sprememb postopkov 
pri odobritvi gozdnih semenskih objektov, stro­
kovnem nadzoru in pridobitvi glavnega sp1ičevala o 
izvoru gozdnega reprodukcijskega materiala, zahteva 
se izdaja rastlinskih potnih listov in cela serija admi­
nistrativnih ukrepov za uporabo rastišču ustreznega 
gozdnega reprodukcijskega materiala in pre­
prečevanje razširjanja karantenskih bolezni in 
škodljivcev. V prispevku pregledno predstavljamo 
postopke, ki so posledica nove pravne ureditve, 
predvsem odobritve, sledljivosti in kvalitete 
gozdnega reprodukcijskega materiala. Pregled je 
namenjen odgovornim osebam na Zavodu za 
gozdove Slovenije (ZGS; gojiteljem, vodjem 
krajevnih enot in revirnim gozdarjem, ki imajo v 
svojih revirjih evidentirane ali odobrene gozdne 
semenske objekte, namenjene pridelovanju gozdnega 
reprodukcijskega materiala), lastnikom teh objektov 
ter dobaviteljem, semenrujem in drevesničaijem. 
2 ODOBRITEV GOZDNIH 
SEMENSKIH OBJEKTOV 
Gozdni reprodukcijski material (GRM; semenski 
material, deli rastlin in sadilni material v skladu s 
3. čl. ZGRM) gozdnih drevesnih vrst, ki so 
GozdV 62 (2004) 5-6 
predpisane s Pravilnikom o seznamu drevesnih vrst 
in kližancev vrst (55 vrst in umetnih križancev, 
Ur.l.RS 83/02, 94/02), ki je namenjen trženju, je 
dovoljeno pridelovati samo v odobrenih gozdnih 
semenskih objektih (SO). Postopek odobritve 
(prilagojen postopek po Zakonu o splošnem 
upravnem postopku (ZUP; Ur.l . RS 80/99, 70/00, 
52/02) vodi Gozdru·ski inštitut Slovenije (GIS), ki 
odobrene SO vpiše v Register. 
Soslednje postopkov pri odobritvi SO opre­
deljujejo Pravilnik o pogojih za odobritev gozdnih 
semenskih objektov v kategorijah "znano poreklo" 
in "izbran", ter o seznamu gozdnih semenskih 
objektov (Ur. l. RS 91/2003), Pravilnik o določitvi 
provenienčnih območij (Ur.l. RS 72/03), Pravilnik 
o pogojih in postopku za odobritev gozdnih 
semenskih objektov, namenjenih pridelovanju 
gozdnega reprodukcijskega materiala v kategorijah 
"kvalificiran" in "testiran" (Ur.l.RS 19/04). 
Postopek odob1itve se začne na osnovi vloge, ki 
jo vloži lastnik ali njegov pooblaščenec na GIS. 
1) PRED VLOGO: Zavod za gozdove Slo­
venije (ZGS) ob izdelavi Gozdnogospodarskih 
načrtov (GGN) popiše in kartira gozdove ("izbran") 
s poudarjeno funkcijo pridobivanja drugih gozdnih 
dobrin ter svetuje lastnikom gozdov o postopkih o 
GRM. 
• doc . dr. , H. K., univ. dipl. biol, uni. dipl. inž. gozd ., 
Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana 
~·spec . , Z. G., univ. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove 
Slovenije, Večna pot 2, SI -1000 Ljubljana 
281 

Kraigher, H., Grecs, Z.: Operativna izvedba nove zakonodaje s področja gozdnega semenarstva in drevesničarstva 
2) VLOGA vsebuje podatke o lokaciji in 
lastniku, po potrebi pooblastilo lastnika, za semenske 
plantaže tudi načrt gospodmjenja in druge podatke. 
3) V postopku odobritve se ugotavlja skladnost 
s pogoji za odobritev posameznega SO za po­
samezno kategorijo GRM (znano poreklo, izbran, 
kvalificiran, testiran) in namen uporabe (več­
namensko gozdarstvo, ostali specifični nameni: »za 
sadnjo v gozdovih z omejenim lesnoproizvodnim 
pomenom« ali »ni za uporabo v gozdarstvu<<). Pred 
začetkom terenskih ogledov si GIS pridobi od ZGS 
OPISNI LIST, TTN 1:5.000 z vrisano lokacijo, 
izsek iz katastrskega načrta 1:5.000 z označenimi 
parcelami (lahko na isti karti ), TIN 1:25.000 z 
lokacijo in dostopom do SO. 
4) Sledi KOMISIJSKI TERENSKI OGLED, 
ki ga vodi predstavnik GIS v sodelovanju z dvema 
predstavnikoma ZGS. GIS na ogled obvezno povabi 
lastnika SO ali njegovega pooblaščenca, po potrebi 
tudi fitopatologa, dendrologa in/ali dobavitelja. 
Člane komisije za posamezno območno enoto 
imenuje z odločbo MKGP. Med ogledom se 
komisijsko izpolni OCENJEVALNI LIST. 
5) V kolikor SO ustreza kriterijem GIS izda 
ODLOČBO o odobritvi, ki vsebuje usmeritve za 
nego SO (izbran & testiran) in usmeritve za 
pridobivanje GRM (znano porekJo, izbran, testiran). 
Usmeritve za nego se morajo upoštevati pri izdelavi 
gozdnogojitvenih načrtov. 
6) GIS odobren SO vpiše v REGISTER SO in 
mu dodeli enotno identifikacijsko številko. 
7) SEZNAM SO: GIS obvezno izdela Seznam 
po stanju v Registru na l. januar in ga objavi 
najkasneje do konca januarja istega leta (Priloga 1: 
Seznam gozdnih semenskih objektov, stanje na dan 
01.01.2004 (Ur.l .RS 8/04) z dopolnjeno legendo). 
8) PREGLEDI: ZGS enkrat letno pregleda vse 
SO za kategoriji "znano poreklo" in "izbran", GIS 
enkrat letno pregleda vse SO za kategoriji 
"kvalificiran" in "testiran", oziroma kadarkoli na 
zahtevo lastnika. 
9) IZBRIS: Odobren SO se izbriše iz Registra 
na zahtevo lastnika ali 
po uradni dolžnosti, če se s pregledom 
ugotovi, da SO ne izpolnjuje več pogojev za 
odobritev po kriterijih za SO oz., da lastnik SO ne 
izpolnjuje svojih predpisanih obveznosti. 
10) OBVEZNOSTI LASTNIKOV: 
mora zagotoviti odobritev SO pred začet­
kom pridobivanja GRM; 
282 
• mora upoštevati usmeritve za nego sestoja oz. 
skupine semenjakov; 
• mora pred osnovanjem semenske plantaže, 
klonov, klonske mešanice ah staršev družine 
izdelati načrt gospodarjenja in poskrbeti za njegovo 
uradno odobritev; 
• mora upoštevati potrjen načrt (»kvali­
ficiran«); 
• mora vsako spremembo v načrtu v 30 dneh 
sporočiti GIS. 
11) IZJEME: V kategoriji »Znano poreklo« se 
za vsako drevesne vrsto ali umetnega križanca in 
za vsako provenienčno območje vpišejo kot enota 
odobritve tudi vsi gozdovi, skupine drevja in 
posamično drevje, ki so primerni za pridobivanje 
GRM, namenjenega uporabi izven gozdarstva; ti 
objekti so bili s sklepom za posamezno vrsto za 
celo provenienčno območje kot tip objekta vpisani 
v register kot »skupina semenjakov«, kot namen 
uporabe pa »ni za uporabo v gozdarstvu«. 
12) TAKSE: Kadar poteka postopek odobritve 
SO po uradni dolžnosti (v skladu z 69. čl. ZGRM) 
in, kadar gre pri odobritvi SO za zagotavljanje javne 
koristi (kar v praksi pomeni, da vlogo po pooblastilu 
lastnika vloži ZGS, ker je odobritev potrebna za 
pridobi vanje GRM v skladu s srednjeročnimi plani 
ZGS za seme in sadike za potrebe obnove gozdov 
na območju RS), je vloga za odobritev SO 
oproščena taks (28. čl. Zakona o upravnih taksah 
(ZUT), Ur.l.RS 8/00, 44/00, 81100, 33/0l, 45/01, 
42/02, O li 04 ). Sicer je višina takse predpisana s 
Sklepom (Ur.l.RS 20.07.2002). 
13) STROŠKI: Zagotavljanje pogojev za 
izvajanje ter izvajanje nalog po javnem pooblastilu 
se financira iz sredstev proračuna RS (58. čl. 
ZGRM). Stroške, ki nastanejo GIS v postopku 
odobritve SO, nosi vlagatelj. Stroške izdelave 
načrtov gospodarjenja s SO in izvedbe primerjalnih 
ali genetskih testov nosi lastnik SO (59. čl. ZGRM). 
ZGS v zvezi z dejavnostjo strokovnega svetovanja 
in usposabljanja lastnikov gozdov, ki se opravlja 
kot javna gozdarska služba, lastnike gozdov, ki 
ustrezajo pogojem za SO za pridelavo GRM 
kateg01ije »izbran«, obvešča in jim svetuje v zvezi 
z odobritvijo SO za pridelovanje GRM (28. čl. 
ZGRM). ZGS v okviru naloge zbiranja podatkov o 
stanju in razvoju gozdov, ki jo opravlja kot javno 
gozdarsko službo v skladu s predpisi o gozdovih, 
plipravi o pisni list ter potrebne podatke za pripravo 
Seznama SO (32. čl. ZGRM) in spremlja uporabo 
GozdV 62 (2004) 5-6 

Kraigher, H., Grecs, Z.: Operativna izvedba nove zakonodaje s področja gozdnega semenarstva in drevesničarstva 
GRM v gozdovih ter vodi podrobne evidence (20. 
čl. ZGRM). ZGS v okviru nalog javne gozdarske 
službe enkrat letno pregleda semenske objekte za 
proizvodnjo GRM kategorij »Znano poreklo« in 
»izbran«, GIS pa enako SO za kategoriji »kva­
lificiran« in »testiran« (43. čl. ZGRM). 
3 POSTOPEK PRIDOBITVE 
GLAVNEGA SPRIČEVALA 
GRM se lahko trži, če ustreza kategorijam »znano 
poreklo«, »izbran«, »kvalificiran<<, »testiran«, če 
je zanj pridobljeno glavno spričevalo (13. in 14. čl. 
ZGRM, pristojni instituciji za nadzor: 61. čl., vzorce 
53. čl. ZGRM), je ustrezne kakovosti, ga spremlja 
dobaviteljev dokument (15., 16., 48. čl. ZGRM) in 
če je označen in pakiran na način, ki omogoča 
preverjanje njegove istovetnosti. Podrobne postopke 
in obrazce predpisuje Pravilnik o potrdilih in 
glavnih spričevalih za gozdni reprodukcijski 
material (Ur.l.RS 11/03, 19/04), Pravilnik o 
ugotavljanju podatkov za seme gozdnega drevja 
(Ur.l.RS 127/03), Pravilnik o pogojih za vpis v 
register dobaviteljev in drugih obveznostih 
dobaviteljev ter zahtevah za trženje gozdnega 
reprodukcijskega materiala (Ur. l. RS 109/03) ter 
Pravilnik o enotnem obrazcu prijave pošiljk rastlin, 
rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, 
gozdnega reprodu_kcijskega materiala oziroma 
semenskega materiala kmetijskih rastlin za 
inšpekcijski pregled pri uvozu (Ur.LRS 93/02). 
1) VLOGA: Dobavitelj mora najmanj 7 dni 
pred začetkom pridobivanja GRM sporočiti kraj in 
čas pridobivanja pristojni inštituciji za nadzor (za 
kategoriji »znano poreklo« in »izbran« je to ZGS, 
za »kvalificiran<< in »testiran« pa GIS). Vlogo ( 
formular vsebuje obrazec za vlogo in obrazec za 
potrdilo ZGS) dopolni z notarsko overjenim 
pooblastilom, če velja le-to za stalno ali za daljši 
čas, ali s pisno izjavo lastnika ali nj. pooblaščenca 
o enkratnem odstopu pravic. Vlogo dobavitelj po 
potrebi opremi z zahtevanimi taksami. Postopek je 
oproščen plačila taks, v kolikor je seme namenjeno 
za obnovo slovenskih gozdov, torej za zagotavljanje 
javne koristi (28. čl. ZUT, Ur.l.RS 8/00, 44/00, 81/ 
OO, 33/01, 45/01, 42/02, 011 04). Dokazilo je 
pogodba med dobaviteljem in ZGS (seme na­
menjeno semenski hranilnici po 50. čl. ZGRM) ali 
SKZG oz. drugim lastnikom za uporabo v lastnih 
gozdovih. 
GozdV 62 (2004) 5-6 
2) ZGS pred začetkom pridobivanja GRM 
(kategorije »znano poreklo« in »izbran«) preveri: 
• ali je vlogo vložila upravičena oseba, 
• ali je dobavitelj vpisan v register, 
• ali je SO na Seznamu. 
GIS vodi enak postopek za kategoriji »kva­
lificiran« in »testiran«. Pristojna inštitucija ob 
prejemu vloge preveri, če so bila upoštevana 
določila predpisov o upravnih taksah. 
3) POTRDILO ZGS: Med pridobivanjem: 
• dobavitelj dnevno posreduje pooblaščencu 
ZGS vzorec z drevesa (ta jih zapakira v papirnate 
vrečke, katere GIS predhodno razpošlje po­
oblaščencem ZGS), 
• po končanem pridobi vanju ZGS izda potrdilo; 
v potrdilo vpiše zaporedno številko, kije sestavljena 
iz zadnjih dveh številk leta izdaje, šifre OE in 
zaporedne številke potrdila te OE (npr. 04/01101 je 
prvo potrdilo ZGS OE Tolmin, izdano v letu 2004), 
• kopijo potrdila z vlogo in vzorce takoj pošlje 
na GIS, 
• ZGS vodi evidenco o potrdilih in jo lx-letno 
posreduje na MKGP. 
4) GLAVNO SPRIČEVALO izda GIS v 7 
dneh PO ZAKLJUČENI DODELAVI na podlagi 
podatkov na potrdilu ZGS in v seznamu SO, če: 
• se podatki ujemajo s seznamom, 
• so potrdilu p1iloženi vzorci (v skladu s 4. čl. 
Pravilnika o potrdilih ... ), 
• so bila upoštevana določila o upravnih taksah, 
• je obrazec vloge in potrdila pravilno in čitljivo 
izpolnjen; 
oziroma NE IZDA, če: 
• niso bile upoštevane usme1itve za pridobivanje 
iz odločbe o odobritvi ali iz načrta za gospodarjenje 
z SO, 
• bi bil moral ZGS vlogo zavreči, 
• prejeti vzorci ne ustrezajo podatkom na 
potrdilu. 
POSEBNOSTI: 
• GIS izda za GRM, ki se bo dodeloval izven 
RS, glavno spričevalo v 7 dneh po pddobivanju, 
• glavno spričevalo se izda v dveh izvodih, od 
katerih prejme original dobavitelj, kopijo shrani GIS; 
več kopij mora biti posebej označenih; če se izda več 
glavnih spričeval na podlagi istega potrdila ZGS, se 
mora vsota količin GRM na vseh izdanih sp1ičevalih 
ujemati s količino na potrdilu ZGS in na dobaviteljevem 
dokumentu o dodelavi GRM (20. čl. Pravilnika o 
pogojih za vpis v register dobaviteljev .. . ), 
283 

Kraigher, H., Grecs, Z. : Operativna izvedba nove zakonodaje s področja gozdnega semenarstva in drevesničarstva 
• GIS vodi evidenco in jo lx-letno posreduje 
na MKGP. 
5) MEŠANJE: na osnovi POTRDILA GO­
ZDARSKEGA INŠPEKTORJA o mešanju 
(dobavitelj naslovi vlogo na IRSKGLR, le-ta mu 
mešanje POTRDI na istem obrazcu) izda GIS novo 
glavno spričevalo s sklicem na prvotna glavna 
spričevala. 
6) lNOZ: glavno spričevalo za uvoženo partijo 
izda GIS na podlagi vloge dobavitelja s prilogami: 
• odločba o uvozu (fitosanitarna), 
• kopija carinskega dokumenta (kraj, datum, 
količina), 
• dokumente dobaviteljev ali državnih organov 
izvoznice o istovetnosti. 
7) Če se glavno sp1ičevalo izda za semenski 
material, pristojna inštitucija pri dobavitelju 
odvzame tudi vzorec dodelanega semenskega 
materiala, namenjenega slovenski gozdni genski 
banki (SGGB, 14. in 53. čl. ZGRM); količina in 
število vzorcev za SGGB se predvidi z letnim 
planom JGS na GIS za partije semena, ki so večje 
od količin, ki štejejo za majhne (Priloga 7 Pravilnika 
o pogojih za vpis v register dobaviteljev .... ). 
4 SEMENSKA HRANILNICA IN 
SLOVENSKA GOZDNA GENSKA 
BANKA 
Semenska hranilnica je skladiščen semenski 
material, ki obsega obvezne rezerve semenskega 
materiala za potrebe trajnostnega gospodarjenja z 
gozdovi za normalno obnavljanje gozdov in 
ohranjanje gozdnih genskih virov (50. čl. ZGRM). 
Gozdna genska banka je nadzorovana ali gojena 
populacija gozdnih lesnih rastlin, ki se upravlja za 
namene ohranjanja vrst in njihovih genskih skladov. 
Sestavljajo jo semenski objekti, posebni osebki ali 
populacije gozdnega drevja, živi arhivi gozdnih 
drevesnih vrst, testni nasadi, semenska banka in 
drugi biološki materiali. Gozdna genska banka je 
del genske banke po predpisih o olu·anjanju narave. 
Semenska banka je dolgoročno shranjena zbirka 
vzorcev semenskega materiala iz semenske 
hranilnice in drugih virov (53. čl. ZGRM). 
4.1 Semenska hranilnica 
(50.-52.čl. ZGRM) 
• ZGS skrbi za oblikovanje, shranjevanje, 
uporabo, 
284 
• shranjuje tudi vzorce iz 14. čl. ZGRM, 
• GIS izvaja strokovne preglede kakovosti in 
istovetnosti, 
• ZGS oblikuje program vlaganj v gozdove 1 
oblikovanje rezerv semenskega mateliala po vrstah, 
provenienčnih območjih, kategoriji in količini, 
• rezerve se uporabljajo za obnovo gozdov, 
• rezerve so v lasti RS in v upravljanju ZGS. 
• Sredstva za oblikovanje rezerv in hranjenje 
semena pridobi ZGS iz sredstev proračuna 
Republike Slovenije, na podlagi Pogodbe o 
financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove, 
sklenjene med Ministrstvom za kmetijstvo, 
gozdarstvo in prehrano ter Zavodom za gozdove 
Slovenije. 
• Sredstva, pridobljena s prodajo semena 
gozdnega drevja iz semenske hranilnice dreves­
ničarjem, za naročeno vzgojo sadik gozdnega 
drevja, so sredstva proračuna Republike Slovenije. 
4.2 Slovenska gozdna genska banka 
(SGGB, 53. čl. ZGRM) 
Semensko banko sestavljajo vzorci tz se­
menske hranilnice in drugih virov, 
• GIS skrbi za oblikovanje, shranjevanje in 
uporabo, 
• GIS lahko shranjene vzorce uporablja v 
znanstvene namene, 
• če se glavno spričevalo izdaja za semenskl 
material, pristojna inštitucija odvzame pri doba­
vitelju tudi vzorec dodelanega materiala, na­
menjenega SGGB, 
• zaradi dokazil o istovetnosti (65. čl. ZGRM) 
se v SGGB shranjujejo tudi vsi med plidobivanjem 
odvzeti vzorci GRM. 
5 PARTUA GRl\1 IN DOBAVI­
TELJEVA DOKUMENTACUA 
V vseh fazah pridelovanja GRM mora biti le-ta ločen 
po partijah, kar pomeni: fizično ločen glede na 
drevesno vrsto (križanca), kategorijo, številko 
glavnega spričevala, SO (izhodiščni mate1ial), namen 
uporabe, leto obroda (za semenski material), starost 
in vzgojno obliko sadik ali ukoreninjencev (sadilni 
material), obliko in trajanje vzgoje v drevesnici 
(puljenke) (11. čl. ZGRM). Torej imajo različne 
vzgojne oblike sadilnega materiala, to je različne 
partije, lahko isto številko glavnega spričevala. 
GozdV 62 (2004) 5-6 

Kraigher, H., Gre es, Z.: Operativna izvedba nove zakonodaje s področja gozdnega semenarstva in drevesničarstva 
V času dodelave in vzgoje GRM (v semenarni, 
drevesnici, ob skladiščenju, prevozu ipd.) mora biti 
GRM jasno označen in ločen po partijah. Ob 
dodelavi mora dobavitelj voditi Zapisnik dode­
lovanja semenskega materiala in dobave semena 
(Priloga 9 Pravilnika o pogojih za vpis v register 
dobaviteljev in drugih obveznostih dobaviteljev ter 
zahtevah za trženje gozdnega reprodukcijskega 
mate1iala (Ur.l.RS 109/03)), katerega kopijo pošlje 
na GIS kot informacijo o količini dodelanega 
semena za izdajo glavnega spričevala (20. čl. 
Pravilnika o pogojih za vpis v register do­
baviteljev .... (Ur.l.RS 109/03)). Ob vsakem 
premeščanju sadilnega materiala morajo biti vodeni 
zapisi. 
Za vsako partijo GRM se izda glavno sp1ičevalo 
o istovetnosti. Številka glavnega spričevala mora 
spremljati vsako partijo GRM, ki se trži (razen v 
primeru b·ženja GRM, za katero še ni izdano glavno 
spričevalo; v tem primeru partijo GRM spremlja 
številka potrdila ZGS). 
Dobaviteljev dokument vsebuje številko glav­
nega spričevala, ime dobavitelja, količino GRM v 
pošiljki, botanično ime vrste (križanca), kategorijo, 
namen uporabe, identifikacijsko številko SO iz 
registra, leto obroda (semenski material), starost in 
obliko sadik ali potaknjencev (sadilni material), 
obliko in trajanje vzgoje v drevesnici (puljenke), 
tip, lokacijo, provenienčno območje in izvor SO, 
kakovostni razred (če je predpisan). Za »testiran« 
GRM vsebuje tudi podatke o morebitni genski 
spremenjenosti idr. 
Če se trži seme, mora dokument (razen v 
primeru, ko se trži majhne količine semena v skladu 
s Prilogo 7 Pravilnika o pogojih za vpis v register 
dobaviteljev .... (Ur.l.RS 109/03)) poleg zgornjih 
podatkov vsebovati tudi podatke o čistosti, kalivosti 
(vitalnosti), teži 1000 semen, številu kalivih 
(vitalnih) semen na kilogram partije, ugotovljen po 
mednarodno priznani metodi ( 16. čl. ZGRM, 
Pravilnik o ugotavljanju podatkov za seme 
gozdnega drevja (Ur.l.RS 127 /03), Pravilnik o 
potrdilih in glavnih spričevalih za gozdni repro­
dukcijski material (Ur.l.RS 11103, 19/04)). 
Semenski material mora biti zapakiran na način, 
ki postane po odpiranju neuporaben. Za GRM 
dobavitelj ob trženju izda dokument, ki vsebuje 
Spričevalo o istovetnosti in kakovosti GRM (Priloga 
4: Obrazec 1 ali Obrazec 2), Rastlinski potni list 
(Ptiloga 6) in evidenco Porabe in zalog prejetega 
GozdV 62 (2004) 5-6 
reprodukcijskega materiala (Priloga 5; vse po 
Pravilniku o pogojih za vpis v register 
dobaviteljev .... (Ur.l.RS 109/03)), ki je lahko 
združen na enem listu . 
Kot distributer pri oskrbi zasebnih lastnikov z 
GRM ima ZGS vlogo dobavitelja GRM. ZGS 
lastniku, končnemu uporabniku, izda dobaviteljev 
dokument, ki poleg spričevala o istovetnosti in 
kakovosti GRM vključuje tudi nadomestni rastlinski 
potni list za predpisane drevesne oziroma grmovne 
vrste. Preko tega dokumenta ZGS zagotavUa 
sledljivost GRM od izvora do lokacije uporabe. 
Poleg spremljanja uporabe ZGS vodi tudi evidenco 
GRM po drevesnih vrstah, količinah, kategorijah, 
izvoru, provenienčnem območju, letu sajenja ali 
setve ter starosti uporabljenega reprodukcijskega 
mate1iala (20. čl. ZGRM). Sestavni del evidenc je 
tudi uporaba GRM, ki ga lastnik pridobi (iz 
odobrenega SO) in uporabi v lastnem gozdn (zadnja 
vrstica 5. čl. ZGRM). 
6 PROVENIENČNA USTREZNOST, 
KAKOVOST GRM 
IN LABORATORUSKE 
DIAGNOSTIČNE PREISKAVE 
6.1 Provenienčna ustreznost 
(Pravilnik o določitvi provenienčnih 
območij. Ur.l. RS 72/03) 
Na podlagi enotnih ekoloških razmer (vegetacija, 
geologija, tla, klima) so določene ekološke regije 
(skupno 7) in podregije na območjll Republike 
Slovenije. Za večinske drevesne vrste posamezne 
ekološke regije ustrezajo provenienčnim območjem, 
za manjšinske drevesne vrste in eksote pa je cela 
Slovenija enotno provenienčno območje. 
Zaradi usmerjanja uporabe GRM se uporablja 
naslednja lestvica primernosti uporabe GRM: 
l. najbolj primerna: v določenem provenienčnem 
podobmočju in višinskem pasu uporaba GRM 
proizvedenega iz semenskega objekta v istem 
podobmočju in višinskem pasu, 
2. zelo primerna: v določenem provenienčnem 
območju in višinskem pasu uporaba GRM pro­
izvedenega iz semenskega objekta v istem pro­
venienčnem območju in istem višinskem pasu, 
3 . primerna: v določenem provenienčnem 
območju in višinskem pasu uporaba GRM pro­
izvedenega iz semenskega objekta v sosednjem 
285 

Kraigher, H., Grecs, Z.: Operativna izvedba nove zakonodaje s podrocja gozdnega semenarstva in drevesničarstva 
provenienčnem območju in istem višinskem 
pasu, 
4. manj p1imerna: v določenem provenienčnern 
območju in višinskem pasu uporaba GRM pro­
izvedenega iz semenskega objekta v ostalih 
provenienčnih območjih in istem višinskem pasu, 
5. izjemoma primerna: v določenem pro­
venienčnem območju in višinskem pasu uporaba 
GRM proizvedenega iz semenskega objekta v 
ostalih provenienčnih območjih in sosednjem 
višinskem pasu. 
Če v semenskih objektih določenega pro­
venienčnega območja in višinskega pasu ni na 
razpolago najbolj primernega ali zelo p1imernega 
GRM in tega ni na razpolago niti v semenski 
hranil nici, se lahko, vendar največ za potrebe enega 
leta, shranjuje oziroma uporablja tudi GRM za 
primerno oziroma manj primerno uporabo. 
Če več kot lO let nj na razpolago niti GRM za 
manj primerno uporabo, se lahko shranjuje oziroma 
uporablja, vendar največ za potrebe enega leta, tudi 
GRM za izjemoma primerno uporabo. 
Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov je 
zaradi ohranjanja gozdnih genskih virov v ŠavJin­
skem provenienčnem podobmočju dovoljena le 
uporaba GRM iz tega podobmočja (vse po 8. čl. 
Pravilnika o določitvi provenienčnih območij. Ur.l . 
RS 72/03). 
6.2 Kakovost grm in laboratorijske 
diagnostične raziskave 
Na osnovi ZGRM in ZZVR mora GRM, ki se 
trži , dosegati določene kriterije glede kakovosti 
(Pravilnik o pogojih za vpis v register do­
baviteljev .... (Ur.l.RS 109/03)). Metode in pogoje 
analize semena gozdnega drevja predpisuje 
Pravilnik o ugotavljanju podatkov za seme 
gozdnega drevja (2003). Metode so identične 
metodam Mednarodnega združenja za testiranje 
semena (ISTA), ki se postopno razvijajo (zadnji 
veljavni predpis je bil objavljen leta 2003). 
Vzorčenje jn testiranje semena lahko opravi 
dobavitelj ah pravna ali fizična oseba v imenu in 
za račun dobavitelja (Pravilnik o ugotavljanju 
podatkov ... (Ur.l.RS 127/03)). 
GIS v okviru dejavnosti javne gozdarske službe 
izvaja strokovne naloge glede kakovosti in 
istovetnosti semenskega materiala v semenski 
hranilnici (50. čl. ZGRM). Torej je analiza 
286 
kakovosti GRM za potrebe semenske hranilnice 
financirana iz sredstev proračuna RS . 
Izvajanje laboratmijskih diagnostičnih preiskav 
in drugih testov GRM za potrebe inšpekcijskega 
nadzora izvaja GIS (65. čl. ZGRM). 
7 IZJEME IN POOBLASTILA 
LASTNIKA 
7.1 Pooblastilo ob odobritvi SO in za 
pridobitev glavnega spričevala 
Vlogo za odobritev SO lahko vloži lastnik ali 
pooblaščenec lastnika. Če vlagatelj ni lastnik 
zemljišča, priloži vlogi pooblastilo o zastopanju 
lastnika SO v postopku odobritve SO (30. čL ZGRM, 
P1iloga 1 Pravilnika o pogojih za odobritev gozdnih 
semenskih objektov v kategorijah "znano poreklo" 
in "izbran", ter o seznamu gozdnih semenskih 
objektov (Ur. l. RS 91/2003) oz. Priloga 2 Pravilnika 
o pogojih in postopku za odobritev gozdnih 
semenskih objektov, namenjenih pridelovanju 
gozdnega reprodukcijskega materiala v kategmijah 
"kvalificiran" in "testiran" (Ur.l.RS 19/04)). 
Lastniki SO lahko odstopijo dobavitelju pravico 
do enkratne pridobitve GRM v SO s pisno izjavo 
oziroma z notarsko ovetjeno pisno izjavo za določen 
ali nedoločen čas dobavi tel ju, ki je vpisan v register 
dobaviteljev in s tem prevzame vse obveznosti in 
odgovornosti lastnika SO po ZGRM in po predpisih 
o gozdovih (26. čL ZGRM). Obveznosti lastnikov 
SO so predpisane v 29. čl. ZGRM. 
7.2 Izjeme pri odobritvi 
ZGRM velja za GRM tistih vrst in umetnih 
križancev vrst, ki so predpisane s Pravilnikom o 
seznamu drevesnih vrst in križancev vrst (Ur.l.RS 
83/02, 94/02). Zakon se ne uporablja za sadilni 
material, ki ni namenjen za obnovo gozdov, 
pogozdovanje, snovanje in vzdrževanje trajnih 
zaščitnih ali protierozijskih pasov gozdnega drevja 
in plantaž (3. in 5. čl. ZGRM). Ta GRM mora 
spremljati dobaviteijev dokument z navedbo "ni za 
uporabo v gozdarstvu". ZGRM tudi ne velja za 
GRM, kije namenjen izvozu ali ponovnemu izvozu 
in GRM, katerega lastniki gozdov pridobijo iz 
lastnega gozda in ga sami pridelujejo za uporabo v 
lastnem gozdu, če ga uporabijo v istem ali 
sosednjem sestoju, iz katerega je bil GRM prvotno 
pridobljen (5 . čl. ZGRM). 
GozdV 62 (2004) 5-6 

Kraigller, H., Grecs, Z.: Operativna izvedba nove zakonodaje s področja gozdnega semenarstva in drevesničarstva 
Navedene izjema (»ni za uporabo v gozdarstvu«, 
5. čl. ZGRM), velja samo za sadilni material. Zato 
je v 42. čl. ZGRM zapisana tudi izjema za odobtitev 
SO v kategoriji }}znano poreklo« za vsako drevesno 
vrsto ali umetnega križanca in vsako provenienčno 
območje, v skladu s katero se le-ti vpišejo kot enota 
odobritve v Register vsi gozdovi, skupine drevja in 
posamično drevje, ki so primerni za pridobivanje 
GRM, namenjenega uporabi izven gozdarstva. Tak 
SO je odobren kot »skupina semenjakov«, kot 
namen uporabe je navedeno }}ni za uporabo v 
gozdarstvu«. V Seznamu gozdnih semenskih 
objektov- stanje na dan L.l.2004 (Ur.l.RS 8/04) so 
tako vpisani SO z zaporednimi številkami 1 do 103. 
7.3 Izjeme za nedodelan grm in za 
majhne količine semena 
GRM, ki se trži, mora ustrezati pogojem iz ZGRM 
in ZZVR. Ne glede na pogoje v ZGRM, je 
dovoljeno trženje omejenih količin GRM, na­
menjenega testiranju, raziskovalnemu in znanstve­
nemu delu, selekciji oziroma žlahtnenju ah 
ohranjanju gozdnih genskih virov in semenskega 
materiala, ki se ne uporablja za obnovo gozdov, 
pogozdovanje, snovanje in vzdrževanje trajnih 
zaščitnih ali protierozijskih pasov gozdnega drevja 
in plantaž (10. in 3. čl. ZGRM). 
Majhne količine semena (predpisane s Prilogo 
7 Pravilnika o pogojih za vpis v register dobaviteljev 
in drugih obveznostih dobaviteljev ter zahtevah za 
trženje gozdnega reprodukcijskega materiala 
(Ur.l.RS 109/03)) se lahko tržijo tudi z doku­
mentom, ki ne vsebuje podatkov o kalivosti in 
številu kahvih (vitalnih) semen na kilogram partije 
(16. čl. ZGRM). 
Ponavljamo tudi naslednji dve možnosti: 
V kolikor se GRM dodeluje izven RS, se glavno 
spiičevalo izda v 7 dneh po končanem pridobivanju 
v SO za nedodelan semenski material ( 13. čl. 
· ZGRM). Partijo GRM, za katero še ni izdano glavno 
GozdV 62 (2004) 5-6 
spričevalo , dobavitelj opremi z dokumentom, ki 
namesto številke glavnega spričevala vsebuje 
številko potrdila (15. čl. ZGRM). 
8 VIRI 
ISTA 2003. International Rules for Seed Testing, Ed. 
2003.International Seed Testing Organization, Zurich. 
Pravilnik o seznamu drevesnih vrst in križancev vrst. 
Ur.l.RS 83/02, 94/02. 
Pravilnik o enotnem obrazcu prijave pošiljk rastlin, 
rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, 
gozdnega reprodukcijskega materiala oziroma semen­
skega materiala kmetijskih rastlin za inšpekcUski 
pregled pri uvozu. Ur.I.RS 93/02. 
Pravilnik o določitvi provenienčnih območij. Ur.l. RS 72/03. 
Pravilnik o pogojih za odobritev gozdnih semenskih 
objektov v kategorijah "znano poreklo" in "izbran", ter 
o seznamu gozdnih semenskih objektov. Ur. l. RS 911 
2003. 
Pravilnik o pogojih za vpis v register dobaviteljev in drugih 
obveznostih dobaviteljev ter zahtevah za trženje 
gozdnega reprodukcijskega materiala. Ur.l.RS 109/03. 
Pravilnik o ugotavljanju podatkov za seme gozdnega drevja. 
Ur.l.RS 127/03. 
Pravilnik o potrdilih in glavnih spričevalih za gozdni 
reprodukcijski material. Ur.l.RS LL/03, 19/04. 
Pravilnik o pogojih in postopku za odobritev gozdnih 
semenskih objektov, namenjenih pridelovanju gozdnega 
reprodukcijskega materiala v kategorijah ''kvalificiran" 
in "testiran". Ur.l.RS 19/04. 
Seznam gozdnih semenskih objektov, stanje na dan 
01.01.2004. Ur.l.RS 8/04. 
<SPAN style= "FONT-FAMILY: Arial">SKLEP</ 
SPAN><SPAN style= "FONT-FAMILY: Arial">o 
uskladitvi vrednosti točke v zakonu o upravnih taksah. 
Št. 423-06/2001-2. UJ.l .RS 20.07.2002. 
ZG. 1993. Zakon o gozdovih. Ur.I.RS 30/93, 13/98 -
odločba US, 56/99- ZON, 93/02. 
ZUP. 1999. Zakon o splošnem upravnem postopku. Ur.l. 
RS 80/99, 70/00, 52/02. 
ZUT. 2000. Zakon o upravnih taksah. Ur.l.RS 8/00, 44/00, 
81/00, 33/01, 45/01 , 42/02, Ol/ 04. 
ZZVR. 2001. Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin. Ur.l.RS 
45/01 . 
ZGRM. 2002. Zakon o gozdnem reprodukcijskem 
materialu. Ur.LRS 58/02, 85/02. 
267