Poštni urad 9021 Celovoc — Verlagspostamt 9021 Klagenlurt
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenlurt
Posamezni izvod 1 .SO šil., mesečna naročnina 5 šilingov
P. b. b.
Letnik XXV.	Celovec, petek, 11. december 1970	Štev. 49 (1483)
SZDL IN ZSO POUDARJATA:
Le dejansko enakopravna manjšina
lahko opravlja svojo vlogo v odnosih med sosednima deželama
Veččlanska delegacija Zveze slovenskih organizacij na Koroškem pod vodstvom predsednika dr. Francija Zvvittra je bila v torek 8. decembra 1970 na obisku pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije. Ob tej priložnosti je delegacija ZSO imela razgovor s predstavniki SZDL, skupščine SR Slovenije, Gospodarske zbornice SRS in Zveze prosvetnih organizacij Slovenije. O tem obisku in razgovoru je bilo objavljeno naslednje skupno sporočilo:
Predsednik RK SZDL Janez Vipotnik je danes sprejel delegacijo Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, ki jo je vodil njen predsednik dr. Franci Zvvitter. Na razgovoru so bili tudi nekateri člani predsedstva in IO RK SZDL, zastopniki skupščine SR Slovenije, Gospodarske zborni-nice SR Slovenije in Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije. Pogovor je tekel o nekaterih problemih te zamejske organizacije, zlasti v zvezi z uveljavljanjem splošnih političnih in kulturnih pravic in prizadevanj za nadaljnji razvoj Slovencev v republiki Avstriji.
Nedavna seja predsedstva in iz-
vršnega odbora RK SZDL je ponovno opozorila na vlogo, ki jo imajo v medsebojnih sosedskih odnosih narodnostne skupine. Takšno vlogo pa lahko opravljajo le, če so kot narodnostne skupine dejansko ena-praven subjekt v deželi, ki v njej živijo. V tem smislu, je bilo poudarjeno v pogovoru, je matična domovina že doslej podpirala prizadevanja Slovencev v Avstriji, da bi dosegli tak položaj, ki bo omogočil njihov vsestranski razvoj. Tak razvoj je odvisen tudi od odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo. V ugodni klimi vsestranskega sodelovanja na osnovi skupnih interesov, ob od-
Poljsko-zahodnonemški sporazum
POMENI VAŽEN DOGODEK V POVOJNI ZGODOVINI
V ponedeljek sta predsednik poljske vlade Juzuf Cyrankiewicz in zahod-nonemški kancler Willy Brandt v Varšavi podpisala pogodbo o temeljih za ureditev medsebojnih odnosov in o sodelovanju med Poljsko in Zahodno Nemčijo. Sopodpisnika tega .pomembnega sporazuma sta bila zunanja ministra Jendrychowski in Scheel.
Sklenitev sporazuma med Poljsko in Zahodno Nemčijo nedvomno pomeni enega najvažnejših dogodkov v povojni zgodovini ne le v bilateralnem, marveč tudi v evropskem in širšem mednarodnem pogledu. S to pogodbo je Nemčija priznala sedanjo poljsko zahodno mejo na Odri in Nisi, obe državi pa sta se za zdaj itn za naprej odpovedali uporabi sile in u-veljavljanju ozemeljskih zahtev. To pomeni, da je bila odstranjena ena izmed največjih ovir, ki so vsa leta po drugi svetovni vojni bremenila odnose med Vzhodom in Zahodom, še posebej pa je neurejeno mejno vprašanje povzročalo stalno napetost med obema sosedama.
Kancler Brandt se je ob podpisu sporazuma po televiziji in radiu obrnil na nemške državljane in poudaril: »Pogodbo smo podpisali s čisto vestjo, ker zaupamo v popuščanje napetosti. “ Opozoril je, da je zdaj končno zgrajen most pomiritve s poljskim ljudstvom, ter naglasil: »Naša politika ni politika resignacije, temveč politika sporazuma. S podpisom pogodbe se nismo ničemur odpovedali, kar ni bilo zaigrano že prej; vzhodne nemške pokrajine je namreč že davno prej zaigral zločinski režim nacizma."
Ob podpisu pogodbe sta oba predsednika podala kratke izjave. Predsednik Cyrankicwicz je menil, da je pogodba med Poljsko in Zahodno Nemčijo pomemben prispevek k širšemu procesu normalizacije odnosov med socialističnimi deželami in Zahodno Nemčijo. Izrazil je željo, da bi se proces normalizacije nadaljeval z ureditvijo odnosov tudi s Češkoslovaško in Vzhodno Nemčijo, kajti priznanje načel spoštovanja neodvisnosti vsake države na osnovi enakopravnosti bi bilo osnovne važnosti in v občo korist miru ter sodelovanja v Evropi.
Desničarski krogi v Zahodni Nemčiji sicer nasprotujejo pogumni in rea-
listični politiki sedanje bonske vlade, vendar pri tem zadržanju nimajo podpore široke nemške javnosti. Institut za ugotavljanje javnega mnenja je namreč prišel do zaključka, da je približno štiri petine zahodnih Nemcev prepričanih, da je sporazum med Zahodno Nemčijo in Poljsko začetek sprave. Okrog 60 odstotkov anketirancev je bilo mnenja, da begunske organizacije »po krivici" kritizirajo sporazum in da je ta kritika »nerazumljiva"; le 4 odstotkov vprašanih je menilo, da je sporazum v škodo Zahodni Nemčiji.
prtih mejah, je z dobro voljo mogoče in potrebno urejati tudi ta vprašanja.
Na prijateljske odnose med obema državama pa v zadnjem času mečejo hudo senco nekateri dogodki. Politična narava teh dogodkov, od katerih so nekateri imeli celo uraden značaj, pa je takšna, da jih nikakor ni mogoče uskladiti s pojmom dobrih sosedskih odnosov in prijateljskega sodelovanja.
Ugotavljamo, da že vsa leta zaostaja uresničevanje ustavno in mednarodno zagotovljenih pravic, namenjenih varstvu slovenske narodnosti v Avstriji. Nasprotno pa manifestacije nacionalističnega re-vanšizma ob 50. obletnici koroškega plebiscita, delovanje Heimat-diensta In pisanje najrazličnejših ekstremnih glasil, gonja proti slovenskim in avstrijskim mladincem, ki so se nacionalistični atmosferi skušali upreti, odkritje spomenika »nepozabni domovini Spodnji Štajerski", rasistični ukrepi proti jugoslovanskim državljanom na Dunaju, kampanja proti gospodarskemu sodelovanju — težko prizadevajo napore za boljše sožitje med sosed-■•■ii.u	uržttVanra ier
med narodnostmi v sami Avstriji. Vsi ti pojavi opozarjajo na to, da so na delu sile, ki hočejo preprečiti urejanje odprtih vprašanj.
Ob vsem tem podpira RK SZDL tudi skupna prizadevanja koroških Slovencev — ki so se ob zadnjih dogodkih enotno manifestirala — in tistih demokratičnih sil v sosedni deželi in državi, ki so že doslej izpričale, da jim pomeni sožitje med narodoma resnično vrednoto ter edino realno pot v prihodnost.
Slučajna povezanost
ki pa sili k razmišljanju
Včasih je tudi čisto slučajna povezava med različnimi dogodki lahko zelo zanimiva in značilna.
Med odpovedjo nameravanega obiska jugoslovanskega predsednika Tita v Italiji ter sedanjimi izrazi ogorčenosti in zaskrbljenosti matičnega naroda v Sloveniji oz. Jugoslaviji spričo položaja rojakov na Koroškem gotovo ni nobene neposredne povezanosti. Toda ob razmišljanju o vzrokih v enem in v drugem primeru niti ni težko tudi tukaj najti nekaj sorodnega, skupnega: namreč dejstvo, da so tudi največji potrpežljivosti postavljene meje.
Jugoslavija si že dolga leta dosledno in vztrajno prizadeva za nenehno poglabljanje prijateljskih odnosov s svojima sosedama Avstrijo in Italijo. Pri tem je pokazala zvrhano mero potrpežljivosti in ravno v interesu teh širših vidikov je ne le enkrat moralo ostati precej „v ozadju“ tako važno vprašanje, kot je usoda slovenske manjšine. Toda — kakor že povedano — tudi največji potrpežljivosti so postavljene meje, kajti o mirnem sožitju in prijateljskem sodelovanju ni dovolj samo govoriti; iskrenost tega hotenja dokazujejo šele dejanja. Dejanja — namreč dogodki na Koroškem in tudi v ostali Avstriji — pa so bila v zadnjem času taka, da so v Jugoslaviji in še posebej v Sloveniji upravičeno izzvala ogorčenje, zaskrbljenost in ustrezno aktivnost.
Ta reakcija nikakor ni omejena le na vprašanje manjšine, marveč se nanaša tudi na razna druga področja avstrijsko-jugoslovanskih odnosov. Ne nazadnje tudi na problematiko gospodarskega sodelovanja, kjer se prav tako dogajajo stvari, ki so vse prej kot izraz iskrenega hotenja. Ravno to pa sili k razmišljanju še o nadaljnjem primeru slučajne povezave med dogodki.
Deželni glavar je prejel te dni najvišje zahodnonemško odlikovanje — predvsem za zasluge pri naselitvi nemških industrijskih

podjetij na južnem Koroškem; merodajni koroški krogi pa iščejo vse
Sloven
prečili ustanovitev podružnice na Koroškem.
mogoče in nemogoče „argumente“, da bi podjetju iz Slovenije pre-
Časovno sovpadanje je gotovo slučajno. Toda ali je tako „slu-čajno“ tudi očitno favoriziranje nemškega kapitala z vsemi možnostmi in posledicami za umetno spreminjanje etničnega značaja doslej pretežno slovenskega ozemlja?
Šovinistični izpadi v Avstriji
razburjajo široko jugoslovansko javnost
Zaradi nedavnih šovinističnih izpadov v Avstriji je zavladalo ogorčenje v široki jugoslovanski javnosti. To prihaja do izraza v številnih protestnih izjavah raznih ustanov, zlasti pa v pisanju posameznih časopisov.
Izraz nezadovoljstva in zaskrbljenosti je tudi pismo, ki ga je Zveza
SPOMENICA SLOVENCEV V ITALIJI
z zahtevo po uresničitvi zajamčene enakopravnosti
Predstavniki političnih in drugih organizacij, ki delujejo med slovensko manjšino v deželi Furlanija-Juliljska krajina, so poslali predsedniku italijanske vlade Colambu skupno pismo, v katerem opozarjajo na nerešena življenjska vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v tržaški, goriški in videmski pokrajini.
V skupni spomenici je uvodoma ugotovljeno, da slovenski narodnostni skupnosti 25 let po končani vojni, 22 let po veljavnosti republiške ustave, 16 'let po podpisu londonskega sporazuma in 6 let po ureditvi avtonomne dežele še niso priznane osnovne pravice in zaščitne norme, ki jih vsebujejo ustava, deželni statut, mednarodni sporazumi in deklaracija o človekovih pravicah. »Zaradi tega Slovenci, državljani italjanske republike, do danes še nismo mogli obnoviti narodnostnega življenjo po udarcih, ki nam jih je zadali fašizem. Se danes ne moremo popolnoma svobodno, demokratično in dejansko enakopravno kot posamezniki in kot skupnost učinkovito varovati svoje narodnostne bitnosti.”
Spričo neizpolnjenih obveznosti je nezadovoljstvo Slovencev upravičeno, zato zahtevajo:
B takojšnjo ukinitev vseh, predvsem fašističnih zakonov, ki kršijo pravice italijanskih državljanov slovenske narodnosti ali pravice slovenske narodnostne skupnosti kot celote;
B sprejetje vseh tistih pozitivnih norm, s katerimi se mora vsestransko urediti položaj slovenske narodnostne skupnosti in s tem omogočiti njen nemoten razvoj.
Med drugim ije v smislu spomenice treba urediti naslednja vprašanja:	zagotoviti pravico predšolske
vzgoje in šolanja v materinem jeziku za Slovence v vseh treh pokrajinah v šolah vseh stopenj iin zvrsteh do univerze, ustanoviti posebne stolice na tržaški univerzi, prisotnost funkcionarjev slovenske narodnosti v šolskih, upravnih in drugih organih vseh stopenj, pravico do ustne in pismene uporabe slovenskega jezika v izvoljenih organih, javnih uradih in sodiščih, zagotoviti etnične, zgodovinske in ambientalne značilnosti krajev, kjer prebivajo Slovenci, javni napisi v slovenskem jeziku in slovensko poimenovanje krajev, pravično zastopstvo Slovencev v javnih službah in na sodiščih ter v javnopravnih ustanovah, organizacijah in komisijah, podpora slovenskim kulturnim, prosvetnim, športnim, rekreacijskim, podpornim in drugim ustanovam, slovenski televizijski program, povrnitev škode Slovencem, ki so bili preganjani v času fašizma itd.
Predstavniki Slovencev v svojem pismu potem izrecno poudarjajo, da mora biti slovenska manjšina aktivno prisotna v vseh fazah priprav in uresničevanja navedenih zahfev. V fem smislu fudi zahtevajo sprejem delegacije pri predsedniku vlade, da bi mu lahko podrobneje osvetlili vsa vprašanja, fer hkrati opozarjajo na nujnost, da bi pnišlo do čimprejšnjega uresničevanja.
'Pismo je podpisalo 27 predstavnikov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, in sicer tako predstavniki vseh slovenskih organizacij 'kakor tudi slovenski funkcionarji v italijanskih strankah in slovenski mandatarji, izvoljeni na listah raznih slovenskih skupin 'in italijanskih strank. Ker gre pri tej spomenici za prvi skupni nastop vseh Struj Slovencev, je toliko večjega pomena pri nadaljnjem prizadevanju za dosego resnične enakopravnosti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
sindikatov Slovenije poslala pokrajinskim vodstvom sindikatov za Koroško, Štajersko in Predarlsko. Uvodoma je opozorjeno na dobre odnose med obema državama, potem pa je v pismu rečeno:
»Vsestransko pozitivnemu razvoju medsebojnih odnosov, ne glede na različno družbeno ureditev, ki so lahko primer sožitja in sodelovanja med narodi, zlasti med sosedi, so nedvomno prispevali tudi naši sindikati. Zato nas tembolj motijo nekateri dogodki, ki smo jim priča v zadnjem času v sosedni Avstriji. Napisi na nekaterih javnih lokalih: .Vstop Jugoslovanom prepovedan”, odkrivanje spomenika .borcem za osvoboditev Spodnje Štajerske”, šovinistični izpadi ob obletici plebiscita na Koroškem in po dobne stvari prav gotovo niso v skladu in v duhu z našim dosedanjim medsebojnim sodelovanjem, ki smo ga razvili v preteklih letih.
Take primere že poznamo v povojni zgodovini Evrope, ko so na vratih javnih 'lokalov v nekaterih državah (Nizozemski, skandinavskih državah) izobešali napise:	Vstop
Nemcem prepovedan. Te manifestacije razpoloženja proti Nemcem so bile posledica zločinov hitlerjevske fašistične okupacijske soldateske nad drugimi narodi Širom po Evropi. Mi se s takim početjem nikoli nismo strinjali, pri nas se kaj takega nikoli ni dogajalo, čeravno so nemške okupacijske čete nad našimi narodi vršile najhujše zločine. Vendar smo znali vedno ločiti narod od odgovornosti in krivde vladajočih fašističnih sil.
Ne moremo mimo navedenih dejstev, ne da bi vam izrazili naše začudenje in nezadovoljstvo. Čeravno vemo, da tako početje ne izraža u-radne politike Avstrije v odnosu do Jugoslavije, pričakujemo od odgovornih političnih in oblastvenih dejavnikov, da bodo storili vse, da se kaj takega v bodoče ne bi več dogajalo. Pri tem pa pričakujemo tudi opredelitev in angažiranje vaše organizacije."
NASI ŠTUDENTJE NA DUNAJU
živo spremljajo dogajanja v ožji domovini
NEVARNOST INFLACIJE
grozi že številnim državam
V zadnjem času je vedno pogosteje slišati o nevarnosti inflacije. In res tudi strokovnjaki ugotavljajo, da že mnoge države, to velja še prav posebno za vodilne zahodne industrializirane države preživljajo najhujšo inflacijo po korejski krizi, kakor na primer ugotavlja poročilo mednarodnega monetarnega sklada.
Omenjeno poročilo, objavljeno pred nedavnim v Washingtonu, opozarja, da je inflacija zajela vodilne gospodarske države zahodne poloble. Tako so potrošniške cene v ZDA poskočile letos že za 6 odstotkov, v Veliki Britaniji za 7 odstotkov, v Franciji za 6 odstotkov, v Zahodni Nemčji za 4 odstotkov, na Švedskem in Danskem za 7 odstotkov na Nizozemskem za več kot 8 odstotkov, v Islandiji in na Norveškem pa celo za 12 odstotkov. Podoben razvoj beležijo tudi v mnogih drugih državah.
Ta trdovratna gospodarska bolezen vodilnih gospodarskih držav povzroča socialne nemire in stavke. Druga posledica nevarne inflacije pa je, da se ustavlja rast svetovne trgovine.
S temi problemi se je pred nedavnim bavil tudi gospodarsko-politični odbor Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je pozval vse članice k skupni akciji v boju proti inflaciji. Na tej seji je bilo ugotovljeno da se dviganje cen širi iz ene dežele v drugo, kar pa nikakor ne pomeni, da bi se lahko vlada ene države izgovarjala na drugo državo, marveč je nujno potrebno, da vsaka da prednost notranji stabilizaciji.
Člani Kluba slovenskih študentov na Dunaju so se na zadnjih sestankih pogovarjali predvsem o socialni in gospodarski strukturi na južnem Koroškem, važno mesto v razgovorih pa so zavzemala seveda tudi aktu-talna dogajanja v deželi. Načrtno spoznavanje preteklosti koroških Sovencev, razmišljanje o sistemu ter o gospodarskih in socialnih strukturnih spremembah na Koroškem naj bi omogočilo študentom, da o problemih slovenske narodnostne skupnosti spregovorijo tudi z nemško govorečimi sodeželani. Razne diskusije so namreč pokazale, da ne zadostuje splošno tarnanje o težkem položaju koroških Slovencev, kajti zanimanje za njihovo problematiko sega vedno tudi na območja zgodovinskega, gospodarskega in socialnega razvoja.
Zato je bilo potrebno, da so se študentje lotili študija teh problemov. Zadnji petek je v klubu predaval prof. dr. Vladimir Klemenčič o gospodarskih in socialnih premikih na Koroškem. Uvodoma je spregovoril o glavnih značilnostih agrarne in industrijske druž-
be in dejali, da so za razvoj na Koroškem značilni porast turizma, postopno uveljavljanje industrije in tranzit. Na podlagi znanstvenega gradiva in kart je predavatelj nakazal razvoj gospodarske in socialne strukture dvojezičnega področja od leta 1934 do danes. Nazorno je prikazal postopni prodor industrije na to ozemlje. Iz kart je bilo razvidno, kje na Koroškem je v zadnjih letih prišlo do koncentracije industrije.
Prebivalstvo južne Koroške danes poleg zaposlitve v industriji dela še v kmetijstvu in v tujskem prometu; vendar je to le prehodna faza. Če pogledamo socialne učinke industrializacije, je menil predavatelj, potem njena negativna bilanca leži predvsem v strukturi delovnih mest: to so večinoma nekvalificirana delovna mesta, ki delavcu ne prinesejo zaželenega standarda. Prav zaradi strukture teh delovnih mest je pričakovati, da bo v naslednjih letih prišlo do nadaljnjega odseljevanja predvsem v vzhodnem delu dvojezičnega ozemlja, kjer bo mlajša generacija bolj zahtevna.
Nadalje je predavatelj ugotovil, da število prebivalstva na dvojezičnem ozemlju kljub razmeroma visokemu prirodnemu prirastku stagnira oziroma celo nazaduje. Področja praznenja so obenem prodročja za najslabšo strukturo prebivalstva. Mlajša generacija se deloma odseljuje zato, ker zaradi strukture delovnih mest ne more priti do moderne industrijske družine — to se pravi, da delata mož in žena.
Tudi v diskusiji, ki je sledila predavanju dr. Klemenčiča, se je pokazalo, kako zapleteno je vprašanje gospodarskih in socialnih premikov. Prehod iz agrarne v industrijsko družbo je danes vsesplošen in ni omejen na Koroško. V mnogih občinah južne Koroške pa je odstotek agrarnega prebivalstva padel že pod 10 odstotkov. Prebivalstvo se zaposluje vedno bolj v industriji in v terciarnih poklicih. Omenjen je bil pomen regionalnega načrta, ki se je na Koroškem pred nedavnim bistveno spremenil. Na vprašanje, ali kapital na Koroškem germanizira, je predavatelj menil, da to ni nujno potrebno, ker danes primanjkuje delavcev in s tem tudi odpade pritisk delojemalca zaradi nacionalnosti; vendar pa je pri tem treba upoštevati, da je veliko odvisno od vodstva in administracije posameznega podjetja. Govora je bilo tudi o problemih ustanavljanja novih podjetij oz. novih delovnih mest. Pri tem je bilo opozorjeno, da ne zadostuje, da podjetje postavi produkcijske hale, marveč mora misliti tudi na delavska stanovanja, na možnost šolanja delavstva in na mnoge druge stvari.
Naši študentje na Dunaju hočejo tudi v bodoče posvetiti tem problemom več pozornosti.	-ma.
Velika gradbišča v Celovcu
Vse kaže, da hoče zdaj tudi Celovec z velikimi koraki ujeti razvoj, ki ga je v zadnjih letih vidno zanemarjal. O tem pričajo razna velika gradbišča, ko v raznih predelih mesta nastajajo nova moderna poslopja, ki bodo bistveno spremenila podobo mesta.
Da od teh gradbišč omenimo le nekatera. Nasproti poslopja deželne vlade je bilo zgrajeno veliko upravno središče Kelag, na Novem trgu je v gradnji nova veleblagovnica „Quelle", na trgu pred stolnico (Domplatz) pa bodo zgradili novo poslopje BAWAG (banka za delo in gospodarstvo) ter novo veleblagovnico Forum, medtem ko bosta pod Novim trgom in pod trgom pred stolnico nastali dve veliki podzemski garaži, ki bosta nudili prostora za več sto avtomobilov. Poslopje Foruma bo imelo še večnadstropni nadzidek, kjer bo celovški magistrat namestil nekaj svojih oddelkov.
Nova veleblagovnica Forum bo z 9000 kvadratnih metrov poslovne površine v štirih nadstropjih največja trgovina na Koroškem. 640 kvadratnih metrov bo obsegala nova trgovina z živili, 650 kvadr. metrov pa samopostrežna restavracija, ki bo s 350 sedeži največje gastronomsko podjetje v deželi. Nova trgovina bo v pravem pomenu besede nakupni center, kjer bo ponudba vsestranska. Poleg tega bo v poslopju Fv-" rum prostora še za cvetličarno, za trafiko, za prodajalno časopisov in za informacijski oddelek; urejen pa bo tudi poseben otroški vrtec, kjer bodo majhni otroci pod nadzorstvom, medtem ko bodo mamice nakupovale v trgovini.
Po načrtih naj bi bila nova veleblagovnica dograjena do oktobra 1972, v sedanjih prostorih Foruma pa bodo potem uredili trgovino za opremo stanovanj, kjer bo bogata Izbira pohištva, zaves, preprog in drugih potrebščin.
Zanimiv del nove zazidave okoli stolnice bo tudi poslopje banke za delo in gospodarstvo (BAWAG), ki bo zgrajeno na površini 3100 kvadr. metrov. S tem bo dobil potrebni zunanji poudarek tudi ta kreditni inštitut, ki je v minulih letih zabeležil lep razvoj. Svojo podružnico v Celovcu je banka odprla leta 1953 in je ob koncu prvega poslovnega leta dosegla bilančno vsoto kakih 7 milijonov šilingov; v letu 1969 se je ta vsota zvišala že na 214 milijonov šilingov. Samo v zadnjih 5 letih se je promet koroške podružnice BAWAG povečal za več kot 216 odstotkov.
V okviru preureditve trga pred stolnico bodo izginili zadnji ostanki nekdanje jezuitske kasarne. Povsem „novo" podobo bo dobila tudi zahodna stran cerkve, kjer so že bili porušeni stari zidovi, ki so doslej zakrivali zvonik. Vzdolž cerkvenega zidu bodo urejene arkade, ki bodo segale do severnega konca trga, kjer bo zgrajeno prav tako novo poslopje, namenjeno za potrebe cerkve.
Z dograditvijo teh objektov bo slika trga pred stolnico povsem spremenjena.
Mednarodna obsodba zločinov v Vietnamu
V Stockholmu je pred nedavnim končala svoje delo svetovna konferenca o Indokini, ki je izrekla doslej najširšo obsodbo politike Amerike v jugovzhodni Aziji, hkrati pa izrazila tudi močno podporo narodom Vietnama, Laosa in Kambodže v njihovem boju proti tujim agresorjem. Na konferenci je sodelovalo nekaj sto pomembnih znanstvenikov, politikov in javnih delavcev ter članov več mednarodnih in narodnih mirovnih gibanj iz okrog 50 držav sveta.
Konferenca je sprejela poziv, s katerim zahteva od ameriške vlade takojšnjo ustavitev agresivne vojne proti narodom Indokine, umik ameriških in zavezniških čet iz Južnega Vietnama do 30. junija 1971, kakor tudi iz Laosa in Kambodže, ustavitev bombardiranja in konec vojnih zločinov proti narodom teh dežel ter konec ameriške podpore saigonskemu in Nolovovem režimu.
Tako imenovana vietnamizacija vojne je bila ocenjena kot prizadevanje, da bi podaljšali agresijo in okupacijo.
Da so take obsodbe ameriške politike v Vietnamu res potrebne in upravičene, dokazujejo gnusni vojni zločini, ki jih delajo ameriški vojaki nad vietnamskim ljudstvom. O takih zločinih pričajo tudi ugotovitve, do katerih je prišla pred dnevi posebna komisija nekega ameriškega odbora, ki si prizadeva, da bi prišlo do sodne preiskave proti ameriškim vojnim zločinom v Južnem Vietnamu.
»Ameriški vojaki v Južnem Vietnamu načrtno ubijajo civiliste, da bi bil seznam ubitih .sovražnikov' daljši. Tako se glasi ugotovitev omenjene komisije, ki je
zaslišala več vojakov, ki so se pred kratkim vrnili iz Vietnama. Vsi so potrdili, da je ubijanje civilnega prebivalstva načrtno in da žrtve takoj proglasijo za »viet-kongovce" ali »severne Vietnamce" in jih vključujejo v sezname »v boju ubitih sovražnikov".
Vojak Larry Rottman, ki je pripadal 25. pehotni diviziji ameriških oboroženih sil v Vietnamu, je povedal, da so vojaki dobivali posebne denarne nagrade za vsakega Vietnamca, ki so ga ubili. Tiste ki so se lahko ponašalai z največjim številom ubojev, so pošiljali na dopust v Hong Kong, v Av-
stralijo ali v Honolulu. »Vojaki so se večkrat prepirali med seboj o tem, kdo je največ ljudi ubil," je povedal Rottman.
Rottman je tudi povedal, da je kmalu po ofenzivi vietnamske osvobodilne fronte februarja 1968 takratni vrhovni poveljnik ameriških sil v Vietnamu general West-moreland (danes eden najvišjih predstavnikov ameriške vojske — op. ured.) priporočil, da bi dali »večja poudarek številu sovražnikovih izgub". Hočem več trupel, je celo dejal Westmoreland poveljniku 25. divizije generalu Mearn-su; te besede je Rottman sam slišal.
Tudi ameriško poveljstvo v Sai-gonu je takrat izdalo vojakom u-kaz, naj »najdejo čim več mrtvih komunistov". In prav to smo delali — je povedal Rottman — po potrebi pa smo tudi izkopavali trupla iz grobov.
Drugi vojak, ki ga je komisija zaslišala, bivši desetar marincev Kenneth Campbell, je povedal, da je avgusta 1968 njegova četa odprla ogenj proti dvema gosto obljudenima naselkoma blizu Con Thiena, nekoliko severno od demilitariziranega področja med o-
bema Vietnamoma. Po napadu je sam Campbell preštel 20 mrtvih med civilnim prebivalstvom in 25 porušenih ali poškodovanih hiš. Tudi te žrtve so vključili v vojaška poročila o ameriških »uspehih".
Ostale priče so potrdile, da so tovrstne stvari v Vietnamu »splošna praksa".
Komisija je poleg tega ugotovila, da se Američani jari zasliševanju ujetnikov poslužujejo vsakovrstnih oblik mučenja, med katerimi je najbolj običajno metanje ljudi z letečega helikopterja. To početje naj bi imelo namen tako prestrašiti ostale jetnike, da bi končno odgovarjali na vprašanja. Neki bivši podčastnik, Stephen Noetzel, je povedal, da ie nekoč prisostvoval odletu helikopterja, na katerem je bilo 16 ujetih »viet-kongovcev". Ko se je helikopter vrnil, so bili samo še štirje. Na vratih helikopterja je Noetzel opazil znake krvi ter koščke mesa, nakar so mu povedali, da se je eden od ujetnikov skušal rešiti tako, da se je oprijel vrat, ki pa so mu jih zaprli s silo na roke.
Res edinstvene oblike »člove-čanstva", ki se jih poslužuje Amerika pri zatiranju tujih narodov!
posiROKecftsvecu
TRST — Iz raznih mest severne Italije so se v Trstu zbrali pripadniki neofašističnih mladinskih organizacij, da tik pred obiskom jugoslovanskega predsednika Tita v Italiji manifestirajo — kakor je bilo zapisano na transparentih — »v obrambo cone B“. Kakor znano, je bilo nekdanje Svobodno tržaško ozemlje z londonskim sporazumom razdeljeno tako, da je cono A s Trstom dobila Italija, cono B z Istro pa Jugoslavija. Italijanski nacionalisti te razmejitve nikdar niso priznali in tako je tudi v zadnjem času prišlo do vrste protijugoslovanskih demonstracij. Med demonstracijami v Trstu so neofašisti pretepli tudi več tamkajšnjih Slovencev.
VARŠAVA — Zahodnonemški kancler Brandt je med svojim bivanjem v Varšavi, kjer je podpisal zahodnonem.—poljski sporazum, povabil predsednika vlade Cyran-kiewicza, naj obišče Zahodno Nemčijo. Datum obiska bodo določili pozneje. Razgovori v Varšavi so pokazali, da na obeh straneh vlada pripravljenost za sporazumno reševanje raznih odprtih vprašanj med obema državama.
KARAČI — V Pakistanu so bile razen v tistih pokrajinah, ki jih je pred nedavnim opustošila strahotna povodenj, prve splošne valitve, na katerih so se volilci izrekli za program gospodarskih reform, podržavljene ključnih gospodarskih panog, za večjo socialno pravičnost, popolno avtonomijo in enakopravnost Vzhodnega in Zahodnega Pakistana ter za postopno uveljavljenje načel. neblokovske politike v zunanjepolitični dejavnosti države. S temi programskimi zahtevami je v Zahodnem Pakistanu prepričljivo zmagala ljudska stranka, v Vzhodnem Pakistanu pa liga Avami. Izid volitev ocenjujejo kot splošen premik na levo.
PARIŽ — Predsednik francoske republike Pompidou bo maja prihodnjega leta uradno obiskal Belgijo, kamor ga je povabil kralj Baudouin. Se prej, namreč meseca februarja, pa bo Pombidou obiskal več afriških dežel.
WASHINGTON — Ameriški predsednik Nixon bi rad preprečil splošno stavko železničarjev, včlanjenih v štirih sindikatih, ki štejejo skupno nad 400.000 članov. Zato je priporočil kongresu, naj sprejme ukrepe, na podlagi katerih bi stavko prepovedali za 45 dni.
NEW YORK — Gospodarski odbor glavne skupščine OZN je predlagal, naj bi ustanovili mednarodno univerzo pod pokroviteljstvom Združenih narodov. Ta univerza naj bi imela sedež v Ženevi; kakor znano pa se je za tako ustanovo Združenih narodov s sedežem na Dunaju potegovala tudi Avstrija.
TRST — Po podatkih italijanskih obmejnih služb so meseca novembra na Tržaškem zabeležili 5,6 milijona prehodov čez itali-jansko-jugoslovansko mejo, to je za 800.000 prehodov več kot v istem mesecu lanskega leta. V rednem mednarodnem prometu je mejo prestopilo 2,9 milijona potnikov, med njimi približno 1,5 milijona italijanskih in 1,2 milijona jugoslovanskih državljanov; s prepustnicami za maloobmejni promet pa je mejo prestopilo približno 2,6 milijona ljudi.
DUNAJ — Na zveznem kongresu avstrijskih protifašističnih borcev in žrtev fašizma (KZ-Verband), katerega se je udeležilo okoli 250 delegatov in gostov iz vseh zveznih dežel, je predsednik dr. Soswinski naglasil potrebo po sodelovanju med žrtvami fašizma ter žrtvami vojne, ker so končno vsi bili žrtve zločinskega nacističnega režima. Med glavnimi nalogami je navedel skrb za to, da se vsebina in pomen protifašističnega odporniškega gibanja ohrani in posreduje bodočim generacijam.
VATIKAN — Medtem ko je široka italijanska javnost pozdravila dejstvo, da je italijanski parlament končno le izglasoval zakon o razvezi zakona, je Vatikan ta odločitev močno razburila. V prvem govoru, ki ga je imel po vrnitvi s svojega obiska v Aziji, je papež Pavel VI. med drugim dejal: »Ne moremo skriti ogorčenja, ki nas je prevzelo, ko smo zvedeli za novico, da je celo v Italiji sprejet zakon o ločitvi zakona."
NEW YORK — Pc>ltični odbor glavne skupščine OZN je sprejel resolucijo 16 držav, ki vsebuje prvi splošni program za razorožitev. Program, ki ga vsebuje resolucija, opredeljuje obča načela razorožitve, do neke mere pa določa tudi pomensko zaporedje posameznih vprašanj na področju jedrske in konvencionalne razorožitve. Resolucijo je v imenu predlagalcev obrazložil jugoslovanski delegat Milorad Božnovič, ki je opozoril na dejstvo, da so pogajanja v ženevskem razorožitvenem odboru vse doslej potekale brez slehernega trdnega programa in celo brez dnevnega reda.
Gostovanje SLG iz Celja
PRAVI PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE
OBJAVA
Državne gimnazije za Slovence
V soboto 19. decembra 1970 ob 9.30 uri dopoldan bo v modri dvorani Doma glasbe (Konzerthaus) občni zoot Združenja storžev z običajnimi poročili, razrešnico, volit-vijo novega odbora in predavanjem o projektu gradnje Državne gimnazije za Slovence.
Istega dne popoldne od 13. do 16. ure bo na Državni gimnaziji za Slovence „DAN STARŠEV". Storži naj bi izkoristili priložnost, da se pomenijo s profesorji o učnem uspehu svojih otrok.
Ravnateljstvo
Državne gimnazije za Slovence
Koroški dijaški zvezi v premislek
Dijaki ste nastopili z »Dnevnikom Ane Frank” v koroški javnosti, zato tudi moja beležka o vašem nastopu v javnosti. Taka je norma po vsem kulturnem svetu. Taka je odgovornost. Bistvo je kritičen odnos do kulturnega dela. Če se hočemo koroški Slovenci še naprej ohraniti, kulturno razvijati, velja ta norma še prav posebno za nas.
Ne želite nesmiselne polemike, pravite, pa ste jo istočasno s svojo Izjavo sprožili. In vendar mislim, da ni čisto nesmiselna, če se bo držala STVARI, se pravi VAŠE UPRIZORITVE, tako bo prav gotovo kratka, jasna, stvarna — in učinkovita: da boste (ali ste nemara itak že?) igro v nakazanih smereh pred nadaljnjimi gostovanji po podeželju popravili, izboljšali. To pa se da narediti samo s strokovnim lektoratom in strokovno režijo (akademsko izobraženim režiserjem). V mislih mi je skrbno iz-brušen nastop nekih osmošolcev pred vami — v komediji Hansa Weigla Namišljeni zdravnik. Ti so imeli dolge zamudne bralne vaje (strokovni lektorat) in igralca ljubljanske Drame za režijske napotke.
Torej — lahko navežete že na tradicijo, samo ne nazaj! Ne izjav, vaj vam je treba. Če pa sem vam lahko kako v pomoč, sem vam seveda na voljo. Če ne najdete drugih.
Janko Messner
Vsako gostovanje iz matične domovine je za nas koroške Slovence praznik. Poseben praznik pa je, kadar ob takem gostovanju gre za gledališko ustanovo, ki posreduje naj višje dosežke v izražanju odrske umetnosti. To priložnost nam je od nedelje do torka tega tedna nudil ansambel Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja, ko je bil gost naših osrednjih kulturnih organizacij — Slovenske prosvetne zveze in Krščanske kulturne zveze — in je v skupni organizaciji le-teh nastopal s tragedijo Otona Župančiča »Veronika Deseniška" v Železni Kapli, Šmihelu, Borovljah in št. Jakobu v Rožu.
Kdor je v teh dneh obiskal eno izmed predstav celjskega gledališča, je bil deležen izredno lepega kulturnega užitka in to v dvojnem pomenu. Imel je priložnost spoznati delo enega največjih ustvarjalcev slovenske besedne umetnosti Otona Župančiča, hkrati pa doživeti mojstrsko Izvajanje po igralcih, ki so tragedijo Veronike Deseniške živo pričarali no oder. In teh obiskovalcev ni bilo malo, soj so jih prireditelji na vseh štirih predstavah našteli skupno okoli dva tisoč. To je zgovoren dokaz, kako se naše ljudstvo zanima za kulturo in umetnost, s kakšno pozornostjo jo sprejema. Uspeh pa je brez dvoma tudi v skupni akciji naših prosvetnih organizacij v Izvedbi gostovanja, ki je, kot svojčas gostovanje Šentjakobskega gledališča 'iz Ljubljane, pri našem ljudstvu našlo vsestransko odobravanje, s tem pa tudi potrdilo, da so skupna prizadevanja na kulturnem področju pravilna.
Gostje iz Cellja so najprej nastopili v Železni Kapli, kjer jih je ob
prihodu s svojo pesmijo pozdravil pevski zbor SPD »Zarja". Pred pričetkom in ob koncu predstave sta besede pozdrava itn zahvale spregovorila predstavnika organizacij prirediteljic, v imenu domačega društva pa predsednik Peter Kuhar. Že prva predstava' ansambla Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja je pokazala, kako kvalitetno gledališče je prišlo med nas, saj je občinstvo, ki je dvorano napolnilo do zadnjega kotička, z vso pozornostjo spremljalo prizor za prizorom in tragedija Veronike Deseniške je marsikateremu gledalcu izvabila solze v oči.
Tu ne mislimo dajati posebne o-cene o umetniški ravni ansambla celjskega gledališča, kajti o tej uprizoritvi so že spregovorili priznani gledališki kritiki, katerih ocene smo objavili tudi v našem listu. Kot strokovnjaki na tem področju so izrekli priznanje in pohvalo tako režiserju, ki je ravno za to režijo bil posebno nagrajen in izvajalcem posameznih vlog. Potrdilo in priznanje za mojstrsko igranje je našim gostom občinstvo izkazalo z rekordnim obiskom ter z burnim in navdušenim aplavzom na vsaki predstavi. To so potrdile tudi besede zahvale, ki so jih izmenoma izrekali predstavniki obeh organizacij gostiteljic ter besede režiserja Francija Križaja, ki se je v imenu ansambla zahvaljeval občinstvu za tako prisrčen sprejem in ki je dejal, da takih uspehov, kot prav na Koroškem, še niso doživljali.
Posameznih prireditev so se udeležili tudi številni častni gostje med njimi predsednika obeh organizacij koroških Slovencev NSKS in ZSO dr. Reginald Vospernik in dr. Franci
-00000000000<X>č>0<X><>00<X>00000000<><X>C>000C>0^<XX>000000
0	Vse	na znanstvenem delu zainteresirane vabimo na	O
1	2.	KOROŠKE KULTURNE DNI	I
S ki bodo v času od 28. do 30. decembra 1970 v Delavski zbornici X 9 v Celovcu.	$
O	No	letošnjem seminarju bodo referent) iz Slovenije In Koroš- o
X ke obravnavali probleme koroških Slovencev v letu 1970 z ozi- X rom na njihov zgodovinski razvoj. Važen del programa bo po- § O svečen vlogi koroških Slovencev v prostoru Alpe-Jadran.	o
<>	Podroben spored bomo objavili v prihodnji številki.	6
£	Pripravljalni odbor	<>
•00c><><><x>0č><xxx>0000<xxx>0<x>čxxx>0000<x><x>00<x>0<>0<>00č>00
SPOMENICA
Slovenskega zdravniškega društva o odnosu zdravstvene službe do Slovencev na Koroškem
Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani je 27. 11. 1970 naslovilo na Skupščinsko komisijo SR Slovenije za mednarodne odnose naslednjo Spomenico o odnosu zdravstvene službe do Slovencev na Koroškem:
Slovenski zdravniki ponovno ugotavljamo, da nas živelj na Koroškem še vedno ni deležen pravic, ki mu jih zagotavljata senžermenska in državna pogodba. Seznanjeni smo, da v zdravstveni službi na terenu in bolnišnicah slovenski bolnik večinoma nima možnosti uporabljati slovenski jezik. Tako se mu preprečuje nujno potrebna komunikacija z zdravnikom in drugim osebjem v zdravstvu.
Takšno stanje ni zgolj groba kršitev osnovnih človečanskih pravic, temveč tudi osnovnih zahtev medicinske etike.
Imamo pa tudi podatke, da se slovenski bolnik v zdravstvenih ustanovah ponižuje in smeši, kadar poskuša uporabljati svoj jezik.
Po opozorilu, ki ga je 23. redni občni zbor SZD naslovil na zdravniško zbornico Koroške, se razmere niso spremenile.
Dogodki ob proslavljanju 50 letnice plebiscita nas prepričujejo, da zgoraj opisane razmere v zdravstvu sodijo v sklop nacionalne nestrpnosti do Slovencev na vseh področjih javnega življenja.
Smatramo, da je naša zdravniška, človeška in nacionalna dolžnost seznaniti Vaš naslov z opisano obliko nacionalnega zatiranja in Vas prositi, da podvzamete potrebne korake, ki naj zagotove uresničitev naslednjih zahtev:
V predelih Štajerske in Koroške, kjer prebivajo Slovenci, in v bližnjih zdravstvenih centrih, kamor se zatekajo po pomoč, naj se Slovencem zagotovi enakopravna raba slovenščine v vsej zdravstveni službi. Zato naj se tam nastavlja osebje, ki obvlada slovenščino. Enako je potrebno zgornji zahtevi prilagoditi tudi uradno poslovanje in uvesti dvojezične napise.
Prepričani smo, da so navedene zahteve v skladu z meddržavno pogodbo in ne presegajo njenih določil. Zato slovenski zdravniki pričakujemo, da se bodo naše zahteve dosledno izvrševale in da se bo proti kršiteljem odločno ukrepalo.
Besedilo spomenice je Slovensko zdravniško društvo poslalo v vednost tudi Izvršnemu svetu SRS, CK ZKS, Sekretariatu za zunanje zadeve, Republiški konferenci SZDL, generalnemu konzulatu SFRJ v Celovcu in Zdravniški zbornici Koroške, v objavo pa vodilnim listom v Sloveniji oz. Jugoslaviji ter koroškemu in primorskemu tisku.
Zvvitter, deželni poslanec Hanzej Ogris, vodja manjšinskega šolskega oddelka okrajni nadzornik Rudi Vouk, strokovni nadzornik dr. Valentin '1‘nzko, ravnatelj slovenske gimnazije dr. Pavle Zablatnik in drugi; nadalje jugoslovanski generalni konzul v Celovcu dipl. inž. Karmelo Budihna1 in konzul Branko Čop; prav tako pa tudi predstavniki občin kot v Železni Kapli župan deželni poslanec Lubas, v Borovljah podžupan Woschitz in župan v Št. Jakobu Greš sl, kii so na prireditvah bili posebej pozdravljeni.
Po predstavi v Šmihelu sta Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza za goste iz Celja priredili v Tinjah poseben sprejem, na katerega sta povabili tudi predstavnike narodnih lin kulturnih organizacij koroških Slovencev in generalnega konzulata. Na spreje-
(NadalJ«vanjo na 4. tirani)
KULTURNE DROBTINE
•	V Idriji so se sestali predstavniki slovenskih revij, ki iihajajo na Primorskem in v Trstu. Posebno skrb so na tem srebanju posvetili Slovencem v Italiji in Avstriji ter zahtevali ustrezne ukrepe v njihovo korist oz. zaibito. Pri tem je bilo poudarjeno, da velja to zlasti za beneiko Slovence, ki nimajo nobenih narodnostnih pravic, ter za koroike Slovence, „ki so v zadnjem basu ponovno mobno izpostavljeni iovinistibni politike in pritisku".
•	Deželna galerija v Celovcu {e~pfl-pravila novo razstavo z naslovom »Nove pridobitve koroike Deželne galerije 1945-1970 — Slikarstvo in plastika". Razstava je dnevno odprta od torka do sobote od 9. do 12. In od IS. do 1i. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 12. ure.
O Danes bo Cankarjeva založba v Ljubljani proslavljala 25-letnico delovanja. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi nagrade Ivana Cankarja.
9 Drama makedonskega narodnega gledaliiba v Skopju obhaja letos srebrni jubilej. V petindvajsetih sezonah so blani tega gledaliiba izvedli veb kot sto del domabih in tujih dramskih piscev.
TONE SVETINA

W‘
, ki
■ 1
m
PRVA KNJIGA
18
Po kmečki izbi, z ogromno pečjo v enem kolu In z veliko miizo, obdano s klopmi v drugem kolu, se je sprehajal mož krepke postave, obul v škornje in v novi obleki nemilega oficirja. Za spoznanje sklonjen naprej, z naočniki na očeh in gladko počesanimi lasmi, je bil podoben znanstveniku, kii rešuje zamotano nalogo. Poteze njegovega obraza so bile ostre, jasno začrtane, pravi izraz pa so dobile v napadalni, oglalii bradi in rahlo upognjenem nosu. Čelo je imel visoko, oči bistre in tople. Včasih je postal in se zazrl skozi zamreženo okno. Pogled mu je ušel med sadnim drevjem na hribovje v ozadju in se vrnil na stezo ob gozdu, kol bi koga pričakoval. Potem je spet z enakomernimi odsekanimi koraki meril izbo lin premišljal. Na mizi in po klopeh 'je bilo razvrščeno precej papirja. To (je bilo gradivo, v katerega se je z Bliskovo pomočjo poglabljal že nekoj noči in iskal resnico. Naletela sta na podobne ležave, kakor tisti, ki so holeli razbrati pismenke Inkov.
Mož, ki se je spoprijel z gestapom in mu napovedal neizprosen boj. Človek, katerega lastnosti je občudoval Blisk in v katerega so zaupali voditelji gibanja. To je bil Perne, šef obveščevalnega centra divizije. Po svojih vojnih uspehih je bil znan po vsej alpski coni, kot komisar gorenjskega odreda pa se je priljubil Gorenjcem, saj je prva leta par-
tizani! med njimi in se odlično uje1! z njihovo Irmo In ponosom, ker jim je bil po značaju močno podoben. V komunistično gibanje se je vključil pred vojno, za puško pa je zgrabil takoj enainštiridesetega leta. Bil je tekstilni tehnik. Pred vojno je delal v kočevskem rudniku in po mariborskih tovarnah. Spopadel se je z buržoazijo lin režimom, zato so ga nadzirali in preganjali. Klicali so ga tudi z imenom Matejka, ker pa je bil po rodu Čeh, se ga je kmalu prijelo ime Perne.
Na Gorenjskem je spoznal zvijačno in brezhibno delo gestapa. Sedaj se je pripravljal, da agenturi v enotah divizije zada udarec, od katerega se ne bo več opomogla. Vedel je, da ga čaka težka naloga. BiH je obdarjen z nadpovprečno inteligenco, v vztrajnostjo in odločnostjo v kritičnih situacijah. Njegov spomin je beležil na videz nepomembne stvori, ki so jih drugi gladko prezrli, ker so jih Imeli za nevažne. Vso to drobnarijo je kopičil v sebi in skrbno izbiral važno od nevažnega in si iz drobcev gradil novo resnico, ki je marsikaterega aktivističnega zanesenjaka osupnila. Njegov um je združeval umetniško fantazijo pri razlagi in ustvarjanju položaja in preciznosti tehnika, vojaško doslednost in brezkompromisno udarnost pri izvedbi. To mu je pomagalo, da se je znal vživeti v sovražnika in je z njegovimi očmi proučeval položaj in gradil svoje načrte. Znano je bilo, da ni bilo akcije, ki bi spodletela, če si jo je bil zamislil on. Ko mu je partija na jesen'triinštiridesetega za-uprala dolžnost šefa obveščevalnega centra, se je z vso vztrajnostjo zagrizel v delo. Po Gorenjski in Primorski vse do Trsta je razpredel obveščevalno mrežo in zbiral prod a t-ke, katerih rezultati so biti na mizi in po klopeh v nakopičenih papirjih. Perne se je skoraj golorok spopadel z gesta-prom. Proti njihovim številnim, šolanim policijskim kadrom, že 10 let urejenim kartotekam, denarju, priseljevanju, je po stavil svoje, v začetku kaj skromne sile. Zavedal se je, da
nima šolanih obveščevalcev, toda za seboj je čutil ljudstvo, tioče opazujočih oči in ušes, ki vse vidijo in vse slišijo, in je treba to, kar vedo zbrati in uporabiti. Temu sistemu ne more biti kos nobena, še tako dovršena policijska tradicija, čeprav jo imajo v rokah sposobni in brezobzirni ljudje.
Perne je že precej poznal svoje pratilgralce in proučil je marsikatere podrobnosti, ki jih je zbrala varnostna obveščevalna služba. Gradivo o izdaji bele garde v Cerknem ni dalo pomembnih podatkov o problemu, ki mu ni pustil spati že nekaj dni. Zdaj si je bil na jasnem, da je načrt napada na partijsko šolo dal le vojaški strokovnjak lin to iz njihovega štaba. Tako dolgo je ožil obroč možnosti, dokler v njem ni ostal en sam človek. Sredi premišljanja, kako dokazati izdajo temu človeku, ga je zmotil ropot v veži. Brez trkanja je vstopil Blisk, z ročko petroleja v rokah in ves nasmejan.
»Divizijski intendant mi 'je oponesel, da obveščevalci pijemo petrolej ali pa ga zamenjujemo za žganje. Če ne bi prišel Dule, bi ga dobil samo pol litra. Sele ko ga je na-kuril, nam ga je dal tale ročko. Najbrž se je zbal, ker mu je obljubil da ga bo za mesec dni premestil k nam na shujševalno kuro.”
Pemcu so se usta razlezla v prijeten nasmeh.
»Dule nas razume. Saij nam res gori luč noč in dan kakor v cerkvi." S stene je sneli brlivko, kii je utripala in ugasnila, ker je zmanjkalo goriva. Blisk je nalil do roba, potem sta nalila še eno in prižgala. Sobo je napolnila prijetna svetloba. Perne si je z irhovino obrisali očala in spret sta sedla za mizo k svojim papirjem, iskala naprej in izpisovala s poročil na posebne pole papirja.
Pri delu ju je najprej zmotil Poljak Tomo, ki je prinesel proročila iz Vojkove brigade. Prišel je nekaj ur daleč s položajev nad Idrijo. Po nalogu Pemca je v teh enotah raziskoval vzroke demoralizacije v nekaterih četah, ki so bile
M »JI El tt "I	13	!£' N
v-exvc/n>G#5
f,
Odprto pismo
' Kluba slovenskih študentov / koroškemu deželnemu glavarju
Kdrntner Heimatdienst vidi v svojem listu „Ruf der Heimat“ (oktober 1970) šele v popolni uničitvi slovenske etnične skupine na Koroškem tire sničitev svojega cilja. V stališču prezidija in predstojništva koroške SPO ste postavili ravnanje KHD, ki je praktično eksistenčno ogrožanje Slovencev, na isto raven z letakom, ki ga je delila Zveza socialističnih srednješolcev (VSM) in v katerih po Vašem mnenju »zasramuje koroški domovinski čut in mirno sožitje na Koroškem".
Kako morete vreči nemško-nacio-nalistično organizacijo, ki se prizadeva za duhovni genocid slovenske etnične skupine, v isti koš z zvezo, ki nastopa ravno proti nacionalsocialističnemu mišljenju in proti avtoritarnim vladnim strukturam splohf
Kako morete nadalje združiti ugotovitev Vaših vodilnih partijskih organov z dejstvom, da je KHD odločilno sodeloval pri organizaciji in oblikovanju slovesnosti za 10. oktobert Vi sam ste tako organizacijo kakor tudi njene eksponente javno počastili in enemu voditelju KHD posredovali državno rento.
Menimo, da je med Vašimi izjavami in Vašim zadržanjem globoka dis-krepanca. Zaradi Vaših socialdemokratskih principov“ ste ukinili VSM. Kako si zamišljate „čedno ločitev duhov“ v VSM? Morda po nacionalnih vidikih? Kaj boste ukrenili Vi in Vaša stranka proti protiustavnim ciljem KHD? Vaše stalno govorjenje o mirnem sožitju se razkrinka kot zakrivanje hudih nedostatkov v koroški manjšinski politiki.
Za
Klub slovenskih študentov na Dunaju Avgust Brumnik m. p.
Slovenska prosvetna zveza sporoča, da bo tradicionalni
20.
Sldomjki plts
v soboto 9. januarja 1971 v prostorih Delavske zbornice v Celovcu.
O sporedu te priljubljene družabne prireditve koroških Slovencev bomo že pravočasno poročali.
Odbor
Gostovanje SLG iz Celja
PRAVI PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE
(Nadaljevanje s 3. strani)
ijemu sta spregovorila podpredsednik Krščanske kulturne zveze Lovro Kašelj in predsednik Slovenske prosvetne zveze Hanzej VVeiss, v imenu gostov pa se je zahvalil direktor SLG v Celju Bojan Štih. Vsi trije govorniki so poudarili veliki pomen kulturne povezave med matičnim narodom in koroškimi Slovenci ter izrazili željo po nadalnjem sodelovanju in rednih stikih. Med bivanjem na Koroškem je delegacijo celjskih gledališčnikov sprejel tudi jugoslovan. generalni konzul v Celovcu dipl. inž. Karmelo Budihna ter jih zadržal na daljšem prijateljskem pogovoru. Celjske goste so na obisku pri generalnem konzulu spremljali tudi predsednik Slovenske prosvetne zveze Hanzej VVeiss in predsednik Krščanske kulturne zveze Jožko Hudi ter tajnika obeh zvez.
Na večerji, ki so jo za goste iz Celja ob koncu gostovanja priredili pri Antoniču na Reki, je v imenu Krščanske kulturne zveze spregovoril dr. Erik Prunč, v imenu Slovenske prosvetne zveze pa tajnik Andrej Kokot. Oba sta gostom izrazila prisrčno zahvalo za posredovanje vr-
hunske slovenske odrske umetnosti, slednji pa je ob tej priložnosti tudi naglasil, da je gostovanje ponovno potrdilo pravilnost sodelovanja med obema prosvetnima organizacijama koroških Slovencev in kulturnimi ustanovami v matični domovini, saj je vendar prav kultura tisti dejavnik, ki druži vse Slovence ne glede na državne meje in politično prepričanje posameznika. Za topel sprejem in dobro organizacijo pa se je v imenu gostujočega ansambla zahvalil direktor SLG Bojan Štih.
Gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja bo vsem o-stalo v dobrem spominu. Prav gotovo tudi tistim obiskovalcem, ki so v domačem kraju zaman prišli na predstavo, ker pač niso več dobili prostora, In so morali več deset kilometrov potovati v drug kraj, da so lahko videli Veroniko Deseniško. Tem gre za njihovo vztrajnost posebno priznanje. Za prireditelje pa je bil to namig, da bodo v bodoče poskrbeli, da bodo lahko prišli na račun vsi jubitelji odrske umetnosti.
Ob tej priložnosti igralskemu ansamblu SLG v Celju iskreno čestita-
JPogrče pri Št. Vidu v Podjuni V
V torek 24. novembra 1970 smo na pokopališču v Št. Primožu položili k zadnjemu počitku Franca Hq-bel ip. d. Rojakovega očeta v Pogrcah pri Št. Vidu v Podjuni.
Rojakov oče je v svojih skoraj devetdesetih letih življenja preživel dve svetovni vojni in s tem tudi težke medvojne in povojne čase. Kljub temu pa nikoli ni tožil. Le o tem je večkrat pripovedoval, kako se je v poblebiscitnem času branil nasprotnikov, ki so ga zahrbtno napadali. Gotovim ljudem je pač bil v napoto. Razumljivo, saj je bil zaveden Slovenec in kot tak eden izmed ustanoviteljev šentvidske „Danice“, nekaj časa tudi njen predsednik in dolgo neutrudljivi sodelavec tega prosvetnega društva. Kadar je pripovedoval o odrskih prireditvah, o tamburaških nastopih in podobnem, je pozabil na prestano trpljenje in žalost. Takrat mu je obraz veselo zaigral in ni bilo težko ugotoviti, da so to bile stvari, ki so njegovemu življenju dajale vsebino in smisel.
V svojem življenju pa je bil mnogokrat žalosten, zelo žalosten. Kajti prestati je moral mnogo bridkosti. Devet let je bil poročen, pa je moral pokopati svojo drago ženo. Za otroke je bilo treba poiskati drugo mati. Tudi njo je preživel. Tako je svojim otrokom moral biti oča in mati, saj so, čeprav večinoma odrasli, še vedno rabili njegov nasvet in ga tudi poslušali.
Pa je prišlo tisto grozno klanje leta 1939. Štiri sinove je zajela vojna vihra; vrnil se je le še eden. Trije so padli v boju za svobodo in lepšo bodočnost svojega naroda. Hčer je bila odpeljana v Ravensbriick. Neljubi „abiski“ so na Rojakovem domu bili na dnevnem redu. In oče je trpel, hudo trpel. A nikoli ni klonil. Še vedno se je zavzemal za to, kar je mislil, da je dobro in pravično. Mar tak človek ni junak? Sedaj ga ni več, strla ga je starost, a njegov duh živi.
Od pokojnega Rojakovega očeta se je na domu in ob odprtem grobu z žalostinkami poslovil pevski zbor na-
PARTIZANSKA GROBIŠČA NA KOROŠKEM
v
dBitava vas
Na pokopališču v Žitari vasi je pokopanih devet partizanov. Več let ni bilo znano ime nobenega teh junakov, ki so padli 8. maja 1945 v Selah pri Žitari vasi ter bili pozneje prekopani v skupni grob ob cerkvi.
Kakor pri drugih partizanskih grobiščih, tako je tudi v Žitari vasi Črni križ oz. občina potvarjala resnico o številu pokopanih partizanov. Na grobu je bil lesen križ z napisom: „Hier ruhen acht unbekannte jugoslauiische Partisanen, gefallen im Mai 1945." V resnici pa je tukaj pokopanih devet nepoznanih partizanskih borcev, kar je zapisano tudi v mrliški oz. pokopališki knjigi župnišča v Žitari vasi.	.
Pozneje smo zvedeli za imena dveh na tem pokopališču pokopanih partizanov. Svojci so jima napravili skromno leseno spominsko ploščo z napisom: „V spomin padlim 9. maja 1945 — Janko Ledinek, Peter Gorenšek“ in s posvetilom: „Čez hribe in doline je tvoj rojstni kraj, naj ti bo koroška zemlja, ki te krije, tvoj poslednji raj."
Meseca septembra 1970 je Zveza koroških partizanov postavila na množični grob padlih partizanskih borcev lep in trajen nagrobni spomenik.
KOT ŽRTVE SO PADLI V BORBI ZA NAS!
mo in se zahvaljujemo, da nam je posredoval tako lepo kulturno doživetje. Ne nazadnje pa gre zahvala tudi obema kulturnima organizacijama Slovenski prosvetni zvezi in Krščanski kulturni zvezi, ki sta nam omogočili ta edinstveni kulturni u-žitek.
šega društva in tako nekdanjemu predsedniku in prosvetašu izkazal poslednjo čast.
Besede v slovo je spregovoril tudi predsednik Zveze koroških partizanov Karel Prušnik-Gašper ki je povedal, kako sta se ob zadnjem srečanju spominjala njegovih treh sinov Francija, Feliksa in Antona, ki so padli kot partizani in darovali svoja mlada življenja za to, da mi danes lepše živimo. Gašper je tudi povedal, kako je na njegovem obrazu zasvetil sij ponosa in samozavesti, ko sta se pogovarjala o narodnoosvobodilnem boju; imel je vtis, da je hotel reči: Tako sem jih vzgojil in tako bodo vzgajali svoje otroke, da ne bodo živeli kot hlapci tujemu gospodarju, ampak kot enakopravni med enakopravnimi. Ob koncu je Gašper še dejal, da Rojakov oče ni vzgajal v ponosne in zavestne člane svojega malega vendar enakopravnega slovenskega naroda le svoje otroke, ampak tudi druge mlajše ljudi, ne samo z besedami, temveč tudi z dejanji. „Zato bomo vas, spoštovani Rojakov oče, imeli vedno za vzgled, predvsem pa takrat, kadar se bo treba žrtvovati
Prosoviče
Pred nedavnim sta se v domači farni cerkvi v Mariji na Zilji poročila Gregor Šarvicelj in Sidonija Juras.
Ženin izhaja iz znane in narodno zavedne Kranjčeve družine v Pro-sovičah, ki slovi daleč naokoli po svoji neustrašenasti, saj je ostala zvesta narodu in materinemu jeziku v časih najhujših preizkušenj. Mladi Gregor Šarvicelj velja za izredno marljivega človeka. Dela ko zidar, hkrati pa je tudi svojemu očetu v veliko oporo na domači kmetiji, kjer z velikim znanjem upravlja sodobne kmetijske stroje. Nevesta pa je doma iz Jugoslavije, vendar je zdaj že dve leti zaposlena na Koroškem in se je že povsem vživela v naše razmere.
Novoporočenemu paru iskreno čestitamo in želimo obilo sreče in zadovoljstva na skupni življenjski poti. Pri tem smo prepričani, da bo Šarvicljev rod tudi v bodoče trdno stal in ostal zvest idealom, ki jih iz generacije v generacijo čuva na dokaj izpostavljenem mestu.
za stvar domače kulture in prosvete".
Rojakovega očeta bomo vsi, ki smo ga poznali, ohranili v dobrem spominu. Žalujočim sorodnikom ipa izražamo naše iskreno sočutje in sožalje.
UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina:
po zaslugi izdaje močno prizadete in so izgubile mnogo ljudi.
Zunaj se je začelo topotanje konjskih kopit. Stražar je nekoga ustavil, potem pa ga je tokaj spustili naprej. Vstopila sta Lazar in Dule. Oba sta bila zelo resna. Pozdravili so ju z dvignjenimi pestmi. Odložila sta obleko in orožje in sedla k peči. Lazar je brez uvoda spregovoril o problemu, ki je težil vse.
„Kako je Perne? Od napada na Cerkno nimam mirne noči. Kaj bomo ukrenili? Odgovornost pada na nas. Mi Imamo zadevo v rokah. Življenja mnogih ljudi so na kocki. Stvari so se razvile tako daleč, da moramo mislili na to, kako bomo uničili gestapovsko mrežo ali pa bomo uničeni sami. S sumničenji v nedogled naj se konča. Začeti moramo z ukrepi.
Ne mislim da bi tako pohiteli kot so vosovci v Cerknem. Vendar moramo preprečiti, da se kaj podobnega ne pripeti divizijskemu štabu ali kakšni drugi enoti."
Perne ga je pozorno poslušal, na ustih pa mu je igral skrivnosten nasmešek. Ko je komandant končal, je dejal:
„Sem tvojih misli. Toda o tem, kar smo že govorili, sem od včeraj toliko napredoval, da danes lahko rečem, da je major Hrast gestapovec in glavni izdajalec pri' napadu na Cerkno. Nimam dokazov vse pa kaže nanj."
„Dobro,” je odvrnil Dule. .Verjetno bo res. Toda dobimo dokaze! Ne moremo ga aretirati samo na podlagi sumov, čeprav so zelo upravičeni. Ujeti kurir je povedal tudi nekatere druge odgovorne ljudi in končno odkrijmo njegovo vezo. Tudi dokaze bomo dobili. Sedaj pa poglejmo, kaj mu govori v škodo. Pregledali smo njegovo zadržanje na terenu. Sam sem zbral podatke iz verodostojnih virov."
Perne je vzel v roke papir, na katerem je zabeležil: Izhaja iz malomeščanske družine. Aktivni oficir stare jugoslovanske vojske. Iz podatkov ljudi ki so ga poznali pred voj-
no, se je pogosto družil z ljudmi, ki jih imamo na sumu, da so bili prikrita peta kolona. Nekateri od teh so postali odkriti sodelavci okupatorja. Bil je naklonjen buržoaziji nagnjen k lagodnemu življenju In lahkemu zaslužku. Živel je potratno In precej čez mero. Po okupaciji se je zaposlil kot uradnik v eni od večjih tovarn in od takrat spremenil način življenja. Začel se je družiti z delavci in revolucionarji in kmalu nato se je povezal z OF. Njegovo delo v Osvobodilni fronti je bilo nejasno. Redno je hodil po mestu oborožen, sklical je sestanke na nevarnih mestih, tam, kijer ije mrgolelo vohunov. Vendar pa, kjer je delal on, ni bilo izdaj. Dvainštiridesetega leta je poslal poročilo partizanski četi, da lahko v bližini mesta zapleni skladišče orožja. Organiziral je akcijo. Četa, ki je šla po orožje, pa je padla v močno zasedo. Rešil jo je slučaj. Nekemu borcu se je sprožila puška. Nemci, ki so mislili da so odkriti, so začeli streljati, preden je četa prišla v podkev zasede. Tako se je rešila. Z orožjem, ki ga je obljubljal od Nemcev, ki niso za Hitlerja In nacizem, pa ni bilo nič.
Ko so pregledali nekatere ljudi, ki jih je Hrast predlagal za napredovanje in obravnavali vzroke nekaterih uspešnih nemških napadov, kjer so bile možnosti, da bi major izdal je povzel Dule:
„Še ena abtežilna okolnost zanj: ko so Nemci napadli Cerkno in smo v dolini zaslišali streljanje, smo vsi naenkrat planili iz štaba. Oddelku minometalcev, ki je bil slučajno pri nas, sva z Lazarjem odredila položaj takoj pod hišo in ukazala streljati. Ker si nismo bili na jasnem, če ta napad ni obenem napad na divizijski štab, smo se z zaščitno čelo pomaknili na položaje. Takoj ko sem odšel, je prijahal Hrast, nadrl komadirja minometalcev in mu zapovedal, naj neha z metanjem min in se takoj umakne višje na naše položaje. K sreči komandir ni izvršil povelja in je streljal naprej. Ogenj minometalcev in rafali težkih strojnic so ustvarili zme-
do pri Nemcih. Eksplozije min so imeli za topniško predpripravo za napad pehote in so se hitro umaknili iz Cerknega. Mi nismo imeli pri roki vojske, s katero bi jim lahko udarili v hrbet. Tega se je zavedal tudi major Hrast in je naš ilkrep, za katerega niti nismo vedeli, kako bo deloval nameraval preprečiti.
Ko sem se čez nekaj časa vrnil, mi je o tem komandir poročal. Jasno je, zakaj je hotel prestaviti minomete. Pomislite na posledice. Če ne bi minometi tolkli v naselje, bi Nemoi morda ostali še celo uro v Cerknem, pobili vse ranjene in gotovo požgali. Ce ga obtožimo, ima tudi za to opravičljiv in strokovno utemeljen odgovor. Kako je odgovoril, ko smo ga zaslišali: minometi so biti izpostavljeni če bi nas Nemci napadli z boka, bi bili izgubljeni. Vse njegove poteze so vražje premišljene in nekam v megli," je zoklju-čil Dule.
Tudi Blisk je imel zanimivo pripombo:
„Vprašdjmo se, čemu se loči od vseh; odkar ga poznam, jaše belega konja, ima belo vetrovko in rdeče škornje. Svarun mi je pravil o borbi Prešernove brigade na Hotavljah, ko je bil Hrast še pri njem. Nemci so iznenada udarili bataljonu v hrbet. Ko je pokalo že z vseh strani, ga je Hrast še vedno pregovarjal, da bo kakšna manjša patrulja in da ni potrebno da bi se umaknili. Kljub temu je Svarun odredil umik. Pri lem umiku jih je precej obležalo. Svarun in Hrast sta se skupno umikala po nevarnih čistinah. Povsod okoli borcev je vrela zemlja od izstrelkov, nanju pa ni nihče streljal. V Vojkovi brigadi pa sem izvedel, da je ob napadu Nemcev na brigadni štab stal sredi ceste, ne da bi iskal kritja in streljal na policiste. Nanj ni streljal nihče, ker bi ga gotovo zadeli. Vse to so stvari, vredne premisleka. V brigadah sem izvedel da je zelo rad odhajal v dolino. Ima mnogo poznanstev pri različnih ljudeh, od katerih nekateri našemu gibanju niso nojbalj noklonjeni. Med drugimi je
NOVICA
Medved se je nekoč otepal sitnih muh. A se je tako nerodno otepal, da se je s kremplji oprasnil po nosu. Prikazala se ije kaplja rdeče krvi.
Medvedka, njegova žena, je bila huda, pa mu ije rekla: „Neroda!"
Medved pa je samo zabrundal in odšel proti gozdu, da si nos shladi.
Tam ga sreča volk in ga pozdravi: »Kaj je novega, striček?"
„Eh!" se začudi volk in se hitro odpravi proč. Spotoma premišljuje, če se je medved res samo oprasnil po nosu. Ko tako premišljuje, sreča lisico.
»Dober dan, boter!" ga pozdravi lisica. »Kaj je novega?"
„Hm!" odgovori volk. »Čudne reči se godijo po svetu! Grem po gozdu pa srečam strica medveda. Jezno je brundal in vso glavo je imel obvezano. Pravi, da se je oprasnil po nosu. Ves je krvavi"
Zakaj se maček šele po zajtrku umije?
Nekoč zarana je vrabček prifrčal v ječmen, da bi se posladkal z zrnjem. Maček pa brž za njim! Pritajil se je, se priplazil, planil na vrabčka in si ga odnesel za zajtrk.
Vrabček mu je rekel: »Gospod maček, vi ste tako gosposki! Nikoli se še ni zgodilo, da bi tak velik gospod zajtrkoval, ne da bi se prej umil!"
Mačka je bilo sram. Vrabca je položil na tla in se začel s taco umivati.
Vrabček je pa le na to čakal: naglo je zalrfotal in odletel. Maček pa hud! Rekel je: »Gospod gor ali dol — odslej se ne bom nikdar več umil pred zajtrkom, temveč zmeraj šele po njem!"
(Litovska narodna)
»Hov!" zalaja lisica. Ona beži z novico iz gozda. Pa zagleda zajčka v travi. »Dober dan, kratkorepec!"
»Bog daj, zvitorepka!" odgovori zajček. »Kaj je novega?"
»Medved se je stepel z medvedko in mladiči!" pove lisica. »Pa so mu mladiči potegnili kožo z glave, da je čisto krvav. Težko bo kaj z njim!"
,Joj, joj, joj!" se začudi zajček in odskače proti vasi. Tam skoči čez plot in pozdravi mačko: »Dober dan, tetka!”
»Bog daj, dolgouhec!" odzdravi muca. »Kaj je novega?"
»Pri medvedovih je pokolj!" odgovori zajček. »Mladiči so se uprli medvedu in medvedki. Mladiči so medveda tako zdelali, da se zvija v bolečinah. Vse krvavo je po tleh. Vsak čas bo mrtev. In tudi medvedka si rane oblizuje!"
»Mijav!" se začudi muca in zbeži v hišo. Tam zagleda učeno papigo: »Ali že veš? Medvedki so se uprli. Raztrgali so medveda na deset kosov, medvedko pa na štiri. Ves brlog je poln mesa in krvi!"
»Bog se nas usmili!” zahrešči papiga in skoči na okno. Pod oknom zagleda vrano ■in ji zakliče: »Skrij se, vrana! Medvedki divjajo po gozdu. Medveda so najprej raztrgali na drobne kose, potem pa so kose požrli. Tudi medvedki niso prizanesli. Zdaj pa se med sabo koljejo ter morijo, ves gozd je krvav in kosi mesa leže kar tako po tleh!"
„Kra!” se prestraši vrana in odleti k srakam povedat novico. Srake zakrakajo, se dvignejo v zrak in razneso po vsem svetu novico:
»Medvedi so se poklali med sabo. Niihče ni ostal živ. Najprej so si glave potrgali, potem pa še tace in telo. Na drobne kose so raztrgali vsakogar, ki se jim je približal. Vse zajce in zajke, lisjake, lisice, volkove, volkulje, vse so poklali in požrli. Ves gozd je rdeč od krvi. Krvi pa se je toliko nabralo, da teče iz gozda kakor hudournik!"
Afriška razsodba
Aleksander Makedonski je nekoč prispel v neko daljno bogato afriško deželo. Prebivalci so mu prišli nasproti s skodelicami, polnimi zlatih sadežev. »Sami jejte te sadeže!” je dejal Aleksander; »nisem prišel ogledovat vaših bogastev, marveč zato, da bi se od vaših običajev česa naučil." Popeljali so ga na trg, kjer je kralj razsojal.
Prav tedaj je stopil pred kralja meščan In spregovoril: »Kupil sem, o kralj, od tega moža vrečo plev in v njej sem našel znaten zaklad. Pleve so moje, zaklad pa ne; toda ta mož ga noče vzeti nazaj. Prigovori mu, o kralj; kajti njegov je."
Njegov nasprotnik, prav tako tamkajšnji meščan, je odgovoril: »Bojiš se, da bi po krivici nekaj obdržal; jaz pa naj bi se ne bal, po krivici nekaj vzeti. Prodal sem ti vrečo z vsem, kar je bilo v njej; obdrži si torej svoje. Prepričaj ga, o kralj!"
Kralj je povprašal prvega, ali ima sina. Odgovoril je: „Da." Povprašal je drugega, ali ima hčerko, in odgovor je bil: „Da." »Dobro!" je razsodil kralj. »Oba sta poštena moža; poročita svoja otroka med seboj in jima dajta za poročno darilo najdeni zaklad — to je moja razsodba.”
Aleksander je osupnil, ko je čul to odločitev. »Mar nisem pravilno razsodil, da si tako presenečen!” je vprašal kralj.
»Že res,” je odgovoril Aleksander, »toda v moji deželi bi sodili drugače.” — »In kako!” je vprašal afriški kralj. »Obe stranki bi zgubili glavo,” je rekel Aleksander, »zaklad pa bi zapadel kralju.”
Tedaj je ploskni! kralj z rokama in dejal: »Ali pri vas še sije sonce, ali še rosi dež z neba!” Aleksander je odgovoril: „Da.” — Rekel je kralj dalje: »Potem je tako nemara zavoljo nedolžnih živali, ki žive v vaši deželi; kajti takim ljudem ne bi smelo sijati sonce, ne bi jim smel rositi dež!”
ZAJČEK S KLOBUKOM
Zajčki zvečer niso hoteli zaspati. „Oh, zaj-ka-babica, eno kratko zgodbico!" so prosili.
In zajka-babica je pripovedovala, kako na tem in onem zelniku straši. »Nikar ne hodite tja!" jih je svarila.
Toda zajčki so bili drugo jutro lačni. In zelje je bilo tako dobro . .. Zmeraj bliže in bliže zelnika so priskakljali, se postavili na zadnje noge ter — pobegnili. Kajti sredi zelnika je stal strašen strah.
Ampak zelje bi nad vse dobro teknilo ... Vrnili so se spet In spet nazaj. In ker strah nikoli ni stekel za njimi, se ga kmalu niso več bali. »Saj nima nog," so se ojunačili. Potuhnili
so se med zeljnate glave, da ga niso videli in so zobali dobro zelje.
Nekega dne se je zgodilo, da je predrzni zaj-ček-smrkavec potegnil strašilo za razcapane hlačnice. Strašilo se je zamajalo in star, luknjat klobuk se je zvrnil s strašila in zajčku ravno na glavo. Zajček je tako dobil klobuk.
Oj, kako so jo vsi drugi zajci in zajčki popihali! Naš zajček pa je obstal in — ker strašilo ni nič reklo — klobuk kar obdržal. Saj je s klobukom bil imeniten. Nato se je najedel zelja, da je bil več kot sit. Od strašila pa se je poslovil: »Srečno, strašilo-smešilo, jutri spet pridem!"
Tako je hodil dan za dnem na zelnik. Živel je dobro, medtem ko so drugi stradali. Kajti vsakdo je zbežal pred zajcem s klobukom, vsak se ga je bal.
Pa je prišel kmet. Jezil se je nad škodo, iskal je strašilov klobuk. Zgledal ga je med zeljem. Stegnil se je za njim. A — smuk — in klobuk mu je skočil v grmovje. Kmet se je malo ustrašil, zmajeval z glavo ter hitel domov.
Zajček pa je imel ves zeljnik zase. Bilo je hrane dovolj do pozne jeseni.
Nekega dne pa so prišli možje s puško na ram* ~ l°vc^ Gledali so skozi daljnoglede, se prepričali, namerili na našega zajčka in mu ustrelili klobuk z glave. Klobuk je zletel na tla, zajček pa je smuknil v hosto.
Od takrat velja med zajci pregovor: »Kdor se ne boji, zelja dovolj dobi!"	’
UKANA - Tone Svefina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA _ Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina:
Večkrat obiskoval precej pobožno učiteljico v bližini mesta. Ko so ga na to opozorili, se je posmehnil kot se on zna, češ naj mu oproste, da pa se v postelji ne moli.
Po moijem mnenju je osumil Toma z namenom, da je °dvrnil pozornost od sebe."
Nazadnje so bili vsi prepričani, da so na pravi sledi. Lazar ije menil, da zdaj v štabu nimajo mirne noči. Lahko računajo s tem, da jim podstavi mino.
Perne je oporekal, da tega ne bo napravil dokler ne J^o sumil, da Ije razkrit. Za Nemca je nadvse važno, da ima io svojega agenta prav v divizijskem štabu.
Odločili so se, da mu bodo nastavili zanke. Navidezno niu bodo zaupali kot doslelj. Dali mu bodo nekaj lažnih Podatkov o premikih enot in o pripravah napadov. Po načinu, kako bodo Nemci reagirali, se bo takoj pokazalo, kaj dola. Njega pa bodo nadzirali. Prepričani so bili, da se bo Lrrialu ujeli, če prej ne, ko bo poslal poročilo o poboju v Cerknem.
Pome pa je imel še boljšo zamisel, ki so ji vsi pritrdili. Raztrosili bodo vest in pričeli s pripravo elitne grupe, ki naj ki napadla rezidenco SS-generala Rossenerja na Bledu. Gotovo mu ije znano, da smo se o tem že nekoč menili. Najedel bo in poslal poročilo. To ga bo pokopalo.
19
Blisk je že pol ure kot nevidna senca sledil majorju kfastu. 2e nekaj tednov je zasledoval vsak njegov gib. Zakleli so se, da ga bodo razkrinkali. Kolovoz, po katerem je ^jor zavil k osamljeni domačiji, je Blisk presekal po gozdu. ’es zasopel čutil v sebi isto napetost kot lovec, kadar preganja divjad. Povzpel se je na gozdnati rob, pod katerim I® na senožeti ob gozdu ležala domačija. Prihuljeno se je kritisn'1 k debeli bukvi In prislonil k očem daljnogled. Po-
znal je hišo, ljudje, ki so prebivali v njej so bili čudaški in odljudni. Vse sobe v hiši so bile polne zaprašenih svetniških podob. Pri teh pobožnih ljudeh se partizani niso dolgo mudili. Obnašanje domačih je kazalo, da niso nič kaj zaželeni. Tudi osamljen partizan ali patrulja v tej hiši nista staknila nič za pod zob. Terencem in gospodarski komisiji pa so oddali vse, kar jim je bilo naročeno. Ko še nekaj časa ni bilo nikogar, je že podvomil, da bo šel major v to hišo, da je ravna lahkomiselno, ker ga je spustil iz oči. 2e se je hotel vrniti, ko se je streljaj pod njim pojavil major na robu gozda. Postal je, se razgledal okoli sebe potem pa je zavil k domačiji. V hiši ni ostal dolgo. Za njim je pred vrata prišel gospodar, Videl je kako si je major pripel k pasu čutarico in sta si z gospodarjem segla v roke. Potem je odšel, od koder je prišel proti divizijskemu štabu.
Blisk je bil pred novo uganko. Hrast je poznal mnogo ljudi, znal se jim je približati. Cenili so ga in znano je bilo, da je večkrat dobil kaj za pod zob, kar drugim ni uspelo. Sklenil je počakati, da bo videl kaj bodo storili ljudje v hiši. Čez čas je gospodar odprl duri, se napotil h gospodarskemu poslopju, vzel vrv in sekiro in odšel, kot da gre po drva.
Blisk je zdrsnil na rob in se po hosti spustil za njim. Nekaj časa mu je sledil od daleč, potem pa mu je nenadoma izginil izpred oči. Blisk je presekal njegovo pot in ga počakal na križišču skrit za skalo. Precej dolgo ga je čakal, ko pa ga le ni bilo, si je začel očitati, da se je dal speljati na led. 2al mu je bilo, da ni šel naravnost za dedcem !n ga aretiral. Če ne dobe dokazov, se bodo stvari zavlekle, in major, ki je že itak previden, bo postal še previdnejši. Lahko se zgodi, da pobegne saj je začutil, da Ima vroča tla pod nogami.
Vrnil se je in šel po proti za njim, dokler ni prišel do mesta, kjer je možakar zagazil v sneg in se skozi gozd spustil naravnost v dolino. Občutek, da je izgubil igro, ga je spra-
vil v besnost. Stekel je po sledi ki je zavila proti vrhu in izginila. 2 vrha pa je precej globoko pod seboj, na poti k osamljenemu zaselku, zagledal človeka s sekiro na rami. Spremjal ga je z daljnogledom. Ko je možakar zavil k prvi hiši je vedel, da ta s sekiro in vrvjo ne bo šel proti Idriji. In res. Možakar se je kmalu vrnil. Zdaj je sklenil, da bo šel v zasedo. Namenil se je čakati do noči, četudi bi zmrznit. Slutil je, da je odkril nemško kurirsko zvezo. To ga je prevzelo z vročično nestrpnostjo. Prezebajoč v snegu za debelo skalo, je oremišljal o majorju in razpletal domneve, ki iih je postavil Perne. Po poboju v Cerknem se je Blisk nekajkrat srečal s Hrastom v štabu. Z njim je bil kaj kratek in redkobeseden. Blisk je zaznal pri njem neko raztresenost. Zdelo se mu je, da ga je nekaj prizadelo.
V zasedi ni čakal zaman. Hišna vrata so se odprla, na prag je stopila starejša ženska, se ogledala na vse strani in se vrnila v hišo. Blisk je vedel, da je prišla na ogled. Takoj nato je prišla dekle, opravljena za daljšo pot in ogrnjena z belim šalom. Napotila se je po kolovozu naravnost proti njemu, proti Idriji. Blisk se je umaknit naprej v gozd in se ustavil šele, ko mu je zaselek izginil izpred oči. Zensko je pričakal skrit za deblom tik ob poti. Njeni koraki so z nervozno naglico drobili tišino kor je dalo obveščevalcu slutiti, da se ženska zaveda svoje tvegane poti. Zato je bil pripravljen na vse. Šele ko je bila tik ob njem, je stopit izza drevesa.
„Ah!" je kriknila presenečena, se ustavila in nagonsko dvignila roko pred cevjo, ki jo je imel Blisk ob boku. »Kako ste me prestrašili," je zajecljala prebledela in široko razprla velike, temne oči.
»Kam pa tako naglo?" je povprašal, da bi bit bolj človeški, čeprav je vedel, da bo moral kmalu biti drugačen.
»Zakaj vas to zanima, tovoriš?" je dejala vznemirjeno •in za korak odstopila, ker sta si stala tako blizu, da sta

Slovenska narodnostna skupnost v Italiji
Pričakuje v bodoče izboljšanje svojega položaja
Ko ocenjujemo bero našega političnega boja — je naglasil predsednik Vesel — moramo predvsem ugotoviti pomembno spremembo v vzdušju, ki je v zadnjih petih letih zajelo naše območje. Kot rezultat boja vseh naprednih in demokratičnih sil so bili slovenski predstavniki izvoljeni v oblastvena telesa ter so znanilci in nosilci odjuge v odnosu oblasti in političnih dejavnikov do nas.
Nesporno je, da je postalo vprašanje odnosa do slovenske narodnostne skupnosti danes pri nas, v deželi Furlaniji-Julijski krajini, kakor tudi v celotni italijanski družbi pogostoma risoten element. To je sad našega vztrajnega oja ter stopnje pomembnega dozorevanja v naprednih vrstah, ki s stalnim zavzemanjem dokazujejo, da je boj za naše pravice neločljiv sestavni del boja marksističnih in katoliških laičnih sil v naši družbi za spremembo strukture v našem družbenem redu, odpravo neenakosti v porazdelitvi dobrin, da postavijo v žarišče človeka in njegove pravice.
V tem smislu smo bili priča združenim naporom naprednih in demokratičnih sil v državi, da potisnejo politično os v levo. Podobno vzporednico bi lahko zasledili tudi v snovanju naše narodnostne skupnosti. Tudi v nas se uveljavlja spoznanje, da so nekatera stališča in metode dela iz prejšnjih let premalo učinkovita in da so potrebni drugačni prijemi. Ko smo bili vsi potisnjeni v opozicijo, nismo imeli težav, da smo sestavili okroglo mizo ter se v letu 1961 podpisali pod skupni dokument. Ko je del Slovencev prevzel določene odgovornosti v oblasti, je ta miza naenkrat postala oglata. Toda ne povsem in tudi ne za dolgo. Zakaj oblike sodelovanja so vendarle ostale.
Skozi vse primere, ki izhajajo iz naših vsakdanjih potreb, se je v nas vse bolj utrjevalo prepričanje, kako brez skupnih akcij, brez iskanja največjega možnega skupnega imenovalca vseh skupin ne bo zaželenih rezultatov. Zato je miza postajala vse bolj okrogla. Tako se je zgodilo da smo pred dobrim letom Slovenci vsi slovenske narodne interese postavili pred strankarsko politične in se pričeli pogovarjati o tem, kako bi s skupnimi močmi dosegli od oblasti priznanje vseh naših pravic. Takšno globalno ureditev imamo pravico zahtevati spričo počasnosti sedanjega razvoja, fragmentaričnega dajanja pravic, ki niso zapisane črno na belem ter so lahko odvzemljive v primeru spremembe kakršnekoli politične volje z nazadovanjem naše družbe.
Okoli takšne okrogle mize smo se pogovarjali o možnosti naslovitve skupne spomenice odgovornim oblastvenim predstavnikom v vladi, parlamentu in deželi. Ugotovili smo, da takšen skupen nastop nikogar ne utesnjuje v njegovi avtonomiji, da temelji na skupnih naporih heterogenih sil, ki ne priznavajo nosilca akcije in zaveznikov, ampak enakopravno in odgovorno sodelovanje vseh, ki so dobre volje ter vidijo v tej akoiji pomembno pomagalo pri premagovanju ovir v našem napredku. V želji po akcijski enotnosti izhajamo iz vsebinske enot-
-> ~
nosti vseh skupin. Iz zakonskih osnutkov, dokumentov, resolucij, programskih in drugih stališč se kaže ne samo sorodnost, ampak popolna enotnost v osnovnih usmeritvah glede naših pravic.
S stališča koristi za nošo skupnost je važno, da pri razponu skupne akcije od začetka do konca delamo politiko, spreminjamo stvari in ustvarjamo podlago za novo. Zato v iskanju končnega cilja zbledijo politikantstvo, licitiranje za naše pravice, demagogija. Skozi takšen razvoj se uveljavlja naša narodnostna skupnost kot samostojni dejavnik, kot avtonomni subjekt, ki je lahko najbolj poklican in najbolj pravičen poslanec boja za uveljavitev Slovencev v Italiji. Če se sami ne bomo zavzemali za
svoje pravice v skupnih akcijah, ki naj bi vodile k oblikovanju trajnega avtonomnega subjekta, potem tudi podpora naprednih dn demokratičnih sil in podpora slovenskega naroda kot naše matice ne moreta nadomestiti naših naporov. Torej mora biti manjšina nosilec boja za svoje pravice, ostali pa jo podpirajo v skladu s svojimi načeli, voljo in močmi.
Že vsa povojna leta se sklicujemo na člen 6 ustave, od ustanovitve dežele sem pa še na člen 3 posebnega statuta. Iskreno smo od dežele veliko pričakovali. Dobila je posebni statut zavoljo prisotnosti naše skupnosti. Toda že ob samem začetku ji je ustavno sodišče zastavilo „veto“. Z razsodbo ji je bilo odvzelo pravico, sprejemati odločitve v naš prid ter jih obdržalo kot domeno osrednje oblasti, da bi v skladu z njihovimi, za nas nesprejemljivimi stališči manjšinsko tematiko vsaj za tržaško pokrajino obravnavali v recipročnih italijansko- jugoslovanskih odnosih.
Osrednje oblasti so nam doslej izdale zakon 1012 od leta 1961, ki uzakonja slovenske šole •ter določa stalež. Udejstven je bil samo tisti del, ki se nanaša na učitelje, medtem ko za
profesorje prav v zadnjem času obljubljajo dokončno rešitev. Polovično urejanje kaže nečloveški in diskriminacijski odnos do slovenskih profesorjev, ki so enkrat že šli protestirat v Rim in bodo šli ponovno, če bo treba, tako zvrhana je mera njihovega zapostavljanja.
Iz leta 1967 je zakon 935, ki končno daje pravico 9taršem, da otroka poimenujejo s slovenskim imenom. Deželni svet je sprejel predlog državnega zakona o preganjanju netilcev narodnostne mržnje ter o ukrepih za zaščito narodnih in jezikovnih manjšin. Prav tako je deželni svet sprejel predlog, da se v deželno zakonodajo uvede beseda »slovenska manjšina" namesto »skupnost, nosilka posebnih koristi". S tem smo končno letos Slovenci tudi pravno
dobili svoje pravo ime. Pri dobri politični volji ima ta odločitev lahko blagodejne učinke.
Naša narodnostna vprašanja so zaradi vedno večjega razumevanja s strani naprednih sil večinskega naroda — in v prvi vrsti vseh slovenskih dejavnikov — postala sestavni del našega splošnega dogajanja. Izjave italijanskih javnih delavcev ustvarjajo ugodno vzdušje, v katerem se danes lažje lotevamo odprtih vprašanj kot v preteklosti.
Ne bi tu omenjali programskih izjav predstavnikov krajevnih ustanov in drugih dejavnikov o naši obstojnosti in naši vlogi bogatitve tukajšnje stvarnosti. K temu bi hoteli povedati le to, da ustvarjajo ugodno vzdušje, v katerem je moč izoblikovati politično voljo ter dosezati njeno uresničevanje. Te besede se morajo čim-prej spremeniti v dejanja, zakaj besed smo v zadnjih časih že toliko čuli, da z njimi ne vemo kaj bi. Dejanj, teh hočemo!
Med takšna dejanja sodi tudi izsleditev skru-nilev slovenskih partizanskih spomenikov, piscev protislovenskih napisov. Najti je treba materialne storilce in mandatarje Ščuvanja k narodnostni mržnji. Takšna fašistična izzivanja
na Tržaškem in v zadnjem času tudi na Goriškem nas vznemirjajo, ker bi hotela skaliti sožitje na tukajšnjem prostoru.
Na terenu je še mnogo dela. Nahajamo cela področja, ki čakajo pridnih rok. Samo boj za vsakega človeka je lahko učinkovit. Predaleč bi prišli in marsikatero bridko bi si morali povedati, če bi analizirali položaj. Slovenskih napisov je vsepovsod odločno premalo. To ne velja samo za javne, ampak tudi zasebne. In ne samo za tržaško in go riško okolico, tudi za miljsko občino, ki premore eno samo umirajočo osnovno šolo ter en sam dvojezičen napis, ki je na partizanskem spomeniku v Miljah. Takšni primeri nam narekujejo, da smo bolj živi in odločnejši pri uveljavljanju naših deklariranih pravic.
Govoriti moramo tudi o strokovnosti našega dela, o znanstveni utemeljitvi naše obstojnosti in zagotovitvi varne poti nadaljnjega življenja. Na tem sektorju morda najbolj zaostajamo. Slej ko prej pa je učinkovitost odvisna tudi od pomoči znanstvenih, umetniških in kulturnih zavodov matičnega naroda. Brez tesnega sodelovanja naših strokovnjakov s temi zavodi ne bomo mogli hitro in pravilno reagirati na razne pojave in ne bomo znali prevideti smeri razvoja. V svetu danes z računalniki iščejo odgovore na vprašanja, pri nas pa doslej ni bila izdelana niti ena sociološka študija, v kateri bi ugotovili sestav našega prebivalstva, poglavitne smeri gibanja gospodarstva, kakšne so želje mladine itd.
Živimo ob odprti meji, ki prinaša docela nove in malo ali sploh neobdelane probleme. Malo je poskusov, in še ti so skromni, ki bi uveljavili prisotnost slovenskega zamejca v načrtovanem znanstvenem, urbanem, umetniško-kulturnem in drugem snovanju tukajšnjega in. širšega evropskega prostora. Nemirni človeški um ne išče samo novih zemljepisnih širin, am-ak se tudi časovno že sooča s tistim, kar nam o prineslo leto 2000. Mi pa najraje še vedno živimo, in si ne moremo dosti pomagati, da ne bi živeli iz rok v usta.
Ko se ob koncu upravne dobe vsem zahvaljujemo za sodelovanje in dajemo v presojo naše dosedanje delo, upoštevajmo predvsem to, da temelji naše delo na čistem amaterizmu. Skozenj se vleče rdeča nit, ki ima svoj začetek v boju za slovensko besedo pod fašizmom, v narodnoosvobodilnem boju in se nadaljuje v povojnem času v preizkušnjah, ki vse napravljajo našo skupnost vredno odrešilnih dejanj in boljših časov. Zaradi počasnosti v reševanju naših stvari ima naša nestrpnost in neučakanost to dobro lastnost, da krepi našo voljo ter nam daje novih moči.
Zbrali smo se tukaj, da kot »mornar, ko je najvišji dan, izmeri daljo in nebeško stran", tudi sami precenimo položaj ter pogumno krenemo naprej v pravo smer. Odpirajo se nam lepša obzorja v evropskem dogovarjanju, v notranjem politično-družbenem snovanju, pa marsikaj boljšega in prav gotovo tudi lepšega za delovnega človeka in za vse nas.
Kakor smo poročali že v zadnji številki našega lista, je bilo pred nedavnim v Trstu zasedanje glavnega sveta (občnega zbora) Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki združuje vrsto organizacij in ustanov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Na tem zboru so prikazali značilnost sedanjega položaja ter začrtati smernice za čim uspešnejše delo v prid obstoja in razvoja Slovencev, ki žive v okviru italijanske republike.
Podali so obračun o delu v minulih dveh letih in pri tem ugotovili, da se je v teh dveh letih marsikaj zgodilo v odnosu oblasti do manjšine, kar je sad njene vztrajne borbe. »Poželi smo en del setve,”je ugotovil predsednik Vesel, »prav gotovo pa bi spričo potreb, ki jih imamo, morala biti žetev obilnejša. Upravičena je naša neučakanost zavoljo hudih posledic 25-letne fašistične dobe in povojnih trdih primerov raznarodovanja, diskriminacije, materialnega in psihičnega pritiska; In karkoli smo že dobili in bomo še dobili v razvoju zadovoljevanja naših osnovnih potreb, bo premalo in razlogi za našo nestrpnost bodo vedno upravičeni."
V naslednjem povzemamo nekaj glavnih misli iz poročila, ki ga je na občnem zboru podal predsednik SKOZ Gorazd Vesel.
UKANA _____ Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina:
čutila dih drug drugega. V njenih očeh se je zrcalil strah in prsi so .ji vznemirjeno plale. Za hip se ije izgubljeno ozrla nazaj po poti, od koder je prišla. Najraje bi zakričala pa ni bilo nikogar. „K teti grem, če vas tako zanima. Četrt ure od tu.’
Blisk ije vedel, da se je zlagala, zato se je nasmehnil očitni zadregi.
»No, ali me spustite naprej, ali ne?* je vprašala užaljeno in prestopila, kot bi hotela oditi. Zdaj se je že obvladala.
»Sila boš z menoj 1” je dejal ostro.
Srepo se je zazrla vanlj. »Nikamor! Le kako si drznete?” se 'je skušala razjeziti, zddj že očitno razburjena in preplašena.
»V imenu ljudstva in Osvobodilne fronte mi boš sledila, kamor ti bom ukazal," je pribil zdalj že nekam surovo, ker se je zavedal, da ni primemo, da bi se na poti kregala. Utegnilo bi koga privesti, potem bi se razvedelo. Videla je, kako je cev brzostrelke, ki se mu je naslanjala na bok, zarisala po njenem trebuhu, šla prek prsi in se ustavila med očmi. Spoznala je, da se nasilni neznanec ne šali, zalo se je na videz vdata, našobila usta in rekla: »Prav. Peljite me, kamor hočete! Toda vedite, da se bom pritožila na vašem poveljstvu. Poznam jih na divizijskem štabu in ne bo vam prijetno.’
Nasmehnil se ji je. »Dal ti bom to priliko. Sla bova na divizijo. Kar zavij s poti v gozd in prosim, da greš lepo pred menoj. Med potjo se bova pomenila o stvareh, ki nas zanimajo.’
Nejevoljno je zagazila v sneg iin izgubila sta se v gozdu. Nekaj čoso sta molčala. Ogledovol jo je, s kakšno lahkoto se je premikala. Ko sta bita dovolj daleč od poti v gozdu, jo je vprašal, kako iji je ime.
»Lavra,’ je dejalo in ga izzivalno pogledala. Ustavila se je.
»Ne poznam te," je odmajal z glavo Blisk.
»Pa si me drznete kar tako odvesti. Tako delajo z ljudmi Nemci in ne partizani," je očitala.
Blisk ni mogel drugega, kot da se ji je smejal. Ženska ga je vedno bolj zanimala. Odločil se je, da se bo vzpel z njo na vrh in na bližnji senožeti poiskal svisli, kjer bosta počakala noči. Medtem pa jo bo zaslišal. Nii hotel tvegati srečanja z ljudmi. Če bi Hrast izvedel, bi pokvaril vse.
Hodila je počasi iin hlinila utrujenost. Blisk je dobil vtis, da se je vdala v usodo in da z njo ne bo težav. Prišla sta v gozd, ki je bil porasel z grmovjem.
Nenadoma se je pognala skozi goščavo 'in kakor divja splašena žival zbežala po strmini. Dvignil je orožje, toda takoj se je zavedel, da ne sme streljati. Pognal se je za njo. Veje so ga bile v obraz in ga praskale. Znašla sta se med golim drevjem. Tako urno se je zvijala med debli, da se je bdi, da je ne bo dohitel, šele čez čas, ko sta pritekla v pas starega gozda in je billo drevje redkejše, se je razdalja med njima zmanjšala. Že je bil ob njej, tako blizu, da jo je zgrabil za roko, pa se mu je zmuznila in bežala v okljukah kot preganjani zajec pred psom. Potem se je spotaknila in padla. Ko je bil pri njej, se Ije dvignila in hotela zbežati. Zgrabil jo je in zaman se je skušala iztrgati. Branila se je divje kakor mačka, izgubila sto ravnotežje in padla. Volila sta se po snežnem pobočju in se v kotanji ustavila. Toda ženska se ni vdala. Praskala je, grizla in otepala z nogami. Težko (jo je ukrotil. Že ko jo je imel pod seboj in ji je obe roki pritisnil v sneg, se je premetavala kot žival, ujela v past.
»Mačka ne boš mi ušla,’ je zasikal.
Odnehala je šele, ko so ji pošle moči. Blisk je začutil njeno voljno teto in čudna slast se je pomešala z gnevom. Zdaj je začela brezumno jokati in telo ji je drgetalo. Obupala je, da bi lahko pobegnila. Ko se ni več branila, je popustil in vprašal še ves zasopel:
»Čemu si bežala?"
Molčala je iin ga zmedeno gledala. »Obsodila si se.’ Molčala je in kar naprej krčevito jokala. Blisk se je odločil, da bo kar takoj obračunal z njo in prišel do pisma. Pismo je važnejše od nje iin vsega. Resno jo je pogledal in jo rezko vprašal:
»Kje imaš pismo za Nemce v Idriji?"
»Nimam nobenega pisma," je hlipala. »Nimam.’
»Tisto pismo, kii ti ga je prinesel kmet. Ne taji! Imamo obvestilo, da nosiš pošto v Idrijo, če ne poveš, te bom zvezali in slekel do golega, potem ga bom našel sam."
»Nimam ga," je dejala že manj odločno.
Spustil ji je roke, da bi vzel jermen iz žepa in jo zvezal. Ker je klečal na nljej, ni poskušala uiti, le roke je sklenilo čez prsi. Zaslutil je, da ima pismo skrito v nedrjih. Odrinil ji je rake, jih zvezal 'in ji segel v nedrje. Ko je njegova mrzla roka segla v toplino njenih prsi, je izmučeno kriknila. Vse telo se ji je krčevito streslo in zvijala se je pod njegovimi koleni. Blisk pa je otipal drobno zložen papir.
Ko je imel pismo v rokah, je nemočno obležala 'm presunljivo ihtela. Ni mogel zdržati, da ne bi pogledal, kakšno je sporočilo. Naslonil se je na bližnjo bukev in odprl. Zagledal je prve črke. Takoj je spoznal Hrastovo pisavo. Bilo jo poročilo o poboju v Cerknem, o premikih brigad 31. divizije, in o pripravah za napad na Rossnerjevo rezidenco.
Val krvi je butnil Blisku v glavo. Slutnje so bile pravilne. Zganil je pismo, kakor ga je našel, ga vtaknil v cigaretnico in jo skrbno spravil v naprsni žep.
»VstaniI" ji je velel.
Dvignila se je, si poskušala poprovih lase In otresti sneg. Bila je strla in nesrečna.
»Ati si vedela, kakšno obvestilo neseš?"
»Nisem."
(Dalje v prihodnji Itevilhi)
Balada o izsušenem j ezeru
(VIZIJA PO ATOMSKI KATASTROFI NA KOROŠKEM)
Stala sta kraj dolge, blatne kotline. Tam je še nedavno bilo jezero — resno in spokojno. Podolgasto se je vijugalo med večjim mestom in številnimi naselji, ki so s svojo ljubkostjo in živahnostjo vabila letoviščarje vsega sveta. Danes pa na tem kraju, na čigar obalah so ostale le še ruševine nekdanje poezije, poginjajo rastline, ni več živali na zemlji, ne ptic pod nebom. Niti človeka, te večno nemirne mravlje, ni več videti kraj bisernega jezera, sedaj izsušenega do zamočvirjenega dna.
Le dva od vseh sta preživela ono strašno katastrofo, le dva: Severni in Južni sosed. Sicer je pa znana stvar: vola pobiješ, človek pa obstane zaradi svoje trdoživosti in neverjetne prilagodljivosti in silne volje.
Večji — Severni se je čudil manjšemu — Južnemu, kako da je obstal, saj je bil po ljudskih štetjih že davno izbrisan in sploh smrti zapisan. Gledal ga je Južnega — manjšega. Kljub silnemu udarcu usode je v njem ostalo še dovolj in preveč njega samega: samozavesten, nepopustljiv, okruten tn ohol in neusmiljen ter dedno obremenjen s kompleksom superiornosti, kadar je šlo za njegove pojme o življenjskem prostoru in njegovi rasi.
Ni mu šlo v glavo, da je prav ta Južni, že davno smrti zapisani, sedaj ziv ipred njim.
Takrat pa se je Južni zganil iz svoje zavzetosti:
»Kako pa, da si ti, Severni, obstal Po tej pošastni katastrofi? Menil sem, da vas je zgoraj vse uničilo, da smo se le mi ob gorah poedini še obdržali. Tako sem pač mislil. Kadar pride vikar, odnese najprej velika drevesa, manjša se pravočasno upognejo in ko zdivja orkan čeznje, se zopet vzravnajo. In ko sem šel iskat naše jezero, sem našel, glej, še tebe živega."
Severni se je namrščil:
»Kaj pa govoričiš na široko? Kopriva ne podleže — si mislil reči. Kratek in jedrnat bodi! Sicer pa, kaj bi se še naprej prepirala. Sedaj je konec vsega, konec tudi najinega priča-kanja za ta prelepi košček moje Domovine."
»Vendar je prav, da bolnik ob zadnji uri poravna svoje račune, kakor Je tudi na smrt obsojenemu dovoljeno, da izreče zadnjo, željo, zadnjo mi-**1. Ko nam življenje ugaša, vrednotimo vrednote življenja drugače," mu Je segel v besedo Južni.
Zamislil se je in čez čas nadaljeval:
»Ko gledam najin porušeni dom, nehote ugotavljam, da sem prišel v to hišo zelo mlad in nezrel. Zato se Prav nič ne čudim, da si zasedel vse Prostore v severnem delu zgradbe in me, nebogljenega, utesnil v zadnjo kamrico na južni strani. Ko sem toliko okrepil svoje otroške moči, da sem ?®dal z lastno močjo in se ogledoval *Z zibeli okrog sebe, je bilo tebi že to preveč. Vse še nekam razumem, le t° mi ne gre v glavo, da si mi oči-?*'> da te hočem uničiti in pregnati, kp si me začel daviti in me skušal iz zibeli pregnati. Še zgražal si se, ko Sem pri tem poskušal kričati in se °tcpal, kot sem vedel in znal. Tega, °Prosti mi, verjetno tudi danes ne bi koal razložiti."
.»Nehaj že vendar! Prav, ti tega I^kdar ne boš mogel doumeti. Poslu-“iaj: vse to sem delal v čisti zavesti, l a opravljam najvišje rodoljubno de-1? s tem branim svoje severnjaštvo, ^isto in plemenito, nasproti barbarskemu jugu. Tako so me vzgajali in “‘la je Domovinska ljubezen, ki me je v°diia pri vsem tem. V imenu svetih Ptavic močnejšega sem te grabil za v.rat. Zakaj pa nisi takrat priznal, da
rojen za hlapca? Zakaj se nisi iz-Javil za srečnega, ko sem ti dovolil, “a služiš meni? Takoj bi odjenjal moj Sttlrtni objem. Dovolil bi ti ostati v ^joji hiši in smel bi dihati isti opleme-n‘teni zrak. Kako da ne moreš razumeti, da ne more biti vsak gospodar jk da so na posestvu potrebni tudi kUpci? Hlapec, ta beseda se samo slabo. Lahko bi se zedinila za r“go ime — recimo: nižji kmetijski
tehnik, ali pa bodimo velikodušni — kmetijski tehnik, ali celo referent. To pa moraš priznati, da hlapcu ne moremo reči direktor. Vrabci bi se nama smejali. Lahko bi mi kdo očital hinavstvo, licemerstvo in kar je še takih grehov. Pa tisto tvoje sklicevanje na lastne kneze in vojvode v davnini, kaj bi s tem! Saj vidiš, kako hitro je bilo po njih, kako hitro sem obračunal z njimi. Ni vsak rojen za gospoda — tudi kmetijske referente potrebujemo. Le priznaj, tvoje nespametno otepanje je škodilo le tebi. Še bolj si si zadrgnil zanko okrog vratu. Razume se, da sem ti moral mašiti kričava usta, da ne bi vznemirjal sovaščane na kolhozu, imenovanem Zemlja. Meniš, da nimajo resnejših stvari, kot poslušati tvoje otročarije. Pa tisto koketiranje z brati na jugu! Misliš, da mi to ni šlo na živce? Ali nisem upravičeno smatral to za resno grožnjo? Boš mar zanikal, da so prav otroci že velikokrat pognali rdečega petelina v streho in s tem upepelili domačijo? Ja, ja, mein lieber Windischer; dejstva, suha dejstva, ne pa fantazije in otročje blodnje!"
Močno se je ugrel Severni, preden je pustil do besede Južnega, ki je potem dejal:
Pavle K e r n j a k :
Ana, nina, nana
Ljubim te, devojka Ana, ljubim te, ljubim te.
Kakor mana si mi, Ana, kakor balzam na srce.
Ana, nina, nana.
Tvoje oči, tvoje lase, tvoje srce ljubim, Ana.
Tvoje pogled, tvoj smehljaj, tvojo mladost ljubim, Ana.
Ana, nina, nana.
Daj mj pušeljc, dekle Ana, za spomin, za spomin. Nagelj rdeči daj mi, Ana, in dehteči rožmarin.
Ana, nina, nana, ljubim te, slovensko dekle.
»H komu pa naj bi se oziral, pri komu iskal pomoči v življenjski ogroženosti, če ne pri bratski roki, ki je rasla v ugodnejših pogojih? Ti si mi štel v zlo, ko sem bil ponosen nanj, na zrelejšega, močnejšega. Zameril si mi, ko sem postajal samozavestnejši, ko je prihajal v našo hišo razkazovat svoje umotvore in spretnosti, povsem enakovredne tvojim. Sploh slišati nisi hotel, da je moj sin, moj pevec, že pred več kot sto leti čarobno zapel o sožitju, v slogu, ki ga celo tvoji poeti nikdar niso zmogli:
Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta ho pregnan.
Da rojak, prost bo vsak, ne vrag, le sosed ho mejak.
Imenuješ to otročje blodnje? Zameril si mi, ker se mi je srce širilo v zanosu, ko se je moj sokol pognal skozi zrak dalj, 'kot je kdajkoli zmogel poleteti ptič iz vašega oholega gnezda. Moji bratje v južnih naseljih so takrat že preboleli glavne otroške bolezni, ko si jih sredi zoritvene rasti napadel s svojimi soimenjaki na najbolj surov način, kar zgodovina pomni. Takrat je že po naše izgovorjena beseda bila istovetna z izdajstvom, zločinom. Plačevali smo svoje ime s pregnanstvom v taborišča, s smrtjo ob kolih, pod giljotino ali z milostno svinčenko. Toda izzval si me k poslednjemu obupnemu dejanju k uporu. Takrat smo se združili preko gora in z golimi rokami začeli trgati orožje iz rok roparja. Opravili smo zadnji zrelostni izpit. Dokazali smo, da se znamo boriti za svoj obstoj. Tudi to je treba izpričati v življenju: pripravljenost na krvavo borbo. V boju na življenje in smrt je treba dokazati junaštvo. Izpričali smo ga pred vsem svetom. Morda je celo tebi prišlo do zavesti, da ne poznamo šale in da je moja pest trša od tvoje glave. Potem sva imela priložnost, da tekmujeva v premagovanju vsakdanjih težav, v iskanju pravilnejše človečanske misli in boljše človeške družbe, v tekmovanju lepote duha in telesa, v iskanju lepšega, človeka vrednega življenja. In sedaj ko mi je v žilah zaplala mladeniška moč, sedaj pride katastrofa in z njo konec naše poti."
Južni si je kratko oddahnil in potem nadaljeval:
»Iščem besed, da bi izrazil najino življenjsko problematiko, najino usodnost: Moja nesreča je bila v tem, da sem bil pred 1300 leti, ko si začel s severa siliti na našo rodno zemljo, še premlad in nezrel; ti pa si že takrat imel puberteto za seboj in ko si me prvič zgrabil in spravil podse, se te nisem več mogel otresti. Nisva razumela svojega časa in čas naju je
Smeh stoletij
Prvič v zgodovini so Rimljani pokazali svoj pohlep in željo po osvajanju v tretjem stoletju pred našim štetjem, ko so se izneverili prijateljstvu s Kartagino. Z menjajočo se bojno srečo je dosegla zdaj ena, zdaj druga stran določene vojaške uspehe.
Pripovedujejo, da je Hamilkar, vojskovodja Kartagincev, ki je oblegal Sirakuze, sanjal, da bo naslednji dan že obedovai v tem mestu. Naslednje jutro je napadel v upanju, da se bodo sanje uresničile. Res je še isti dan obedoval v mestu, toda ne kot zmagovalec temveč kot ujetnik.
•
Vendar je bil Hamilkar znan kot sposoben bojevnik in je posest Kartagine močno razširil, zlasti v Španiji, kjer je tudi padel. Njegov sin Hannibal, ki je s svojim slavnim pohodom preko Pirene-jev prizadejal Rimljanom mnogo strahu, je zvesto izpolnjeval oporoko svojega očeta.
Nekoč je Hannibal ukazal svojemu poveljniku Prusiu, naj napade sovražnika. Ta pa je okleval, češ da drobovje darilnih živali ne prerokuje nič dobrega.
„Kaj!" je vzkliknil Hannibal, »menda ne zaupaš bedni mrhovini bolj kot vojskovodji, ki je v vojnah osiveli"
•
Vrhnja rimska plast je veseljačila dalje. Takrat je živel Lucius Lukul, ki je bil največji sladkokusec starega veka. Imel je veliko število jedilnic in zadoščalo je, da je imenoval svojemu oskrbniku dvorano, kjer je hotel jesti, in ta je že vedel, katere jedi mora pripraviti. Nekoč ni bil zadovoljen z obedom.
»Mislil sem, da bo pripravljeno kosilo zadostovalo, ker ni povabljencev," se je izgovorjal kuhar.
»Beži no," ga je zavrnil Lukul. »Ali nisi vedel, da je danes Lukul povabil Lukula na kosilo)"
pregazil. Ne samo naju, ves zemeljski globus je opustošil v svoji pošastni, nebrzdani in neuravnovešeni moči — človek sam. Danes, po tej svetovni katastrofi, pa lahko oba ugotoviva: Kako da nisi uvidel, da sem tudi jaz, Južni brat, potreben in imam pravico do krpice zemlje pod svobodnim soncem! Kako da nisva spoznala v srcu, kar sva pogosto imela na jeziku — da sva si brata, ki moreta složno živeti v skupni hiši, da lahko živita pod isto streho, drug ob drugem, svobodno in enakpravno. Ti si se tolkel za pravice svojega brata v Južni deželi, meni pa si odrekal isto pravico na moji lastni zemlji, čeprav si vendar ti prišel k meni v hišo in ne jaz k tebi. In videla sva na tem kontinentu državo, kjer živijo v bratski slogi trije narodi. Videla sva, pa nisva znala posnemati. Kolikšna je beda človeka v njegovi zaslepljenosti!"
Še besedo »neizmerna" sem slišal, potem pa sta se že toliko oddaljila, da ni bilo več kaj razumeti. Izginjala sta v daljavi — večji Severni in manjši Južni. Držala sta se za roke kot dva dobra, resnična brata, potem ko ju je usoda dovolj močno tepla. V daljavi sta bila videti le še kot dve piki, dve skoraj enaki pičici. Ne vem, če sta še čutila potrebo govoriti; po njuni hoji bi sodil, da sta obmolknila. Z očmi umirajočega sta jasno videla in čutila svojo usodnost, a je nista več mogla odvrniti.
HUMORESKA
ZAKONSKA LOGIKA
—	Ljubljena, tako srečen sem! Da, vse bo tako, kot ti želiš. Tri cele mesece bova preživela na poročnem potovanju. Obšla bova vso Evropo — Rim, Benetke, Milan, Nrco, Pariz. Tvoje želje so zame zakon! Toda mar niso trije meseci preveč? Morda bi bilo dovolj mesec dni. Prihraniva ta denar, morda bova našla 'lepo hišico.
Strinjaš se z menoj, mar ne? Vedel sem, da imaš zlato srce! Veš, na kaj sem se spomnil: zakaj bi šla v inozemstvo! Ni slabo potovati po domači deželiI
—	Saj si angeli! Vedel sem, da misliš tako kot jaz. In naj ti še nekaj rečem: potovanja so zelo utrudljiva, zlasti poleti. Vlaki so polni, morje je nemirno. Bolje če odideva kam v nedeljo. Zakaj ne! Vse, kar si želiš, ti bom izpolnil!
—	A reci mi, zakaj bi se vlačila po hotelih? Da bi metala denar v veter? Bolje bo, če ti za ta denar kupim lep nakit. To bo spomin za vse življenje!
—	A če trezno razmisliva, le kaj ti bo ta prstan? Ti si skromno dekle, z dobrim okusom. Menda se ne boš okrasila kot novbletna jelka. Ali pa se hvalila v družbi, da ti je prstan kupil tvoj zaročenec! Cernu? Bolje bo, če za ta denar naredimo razkošno svatbo
in povabimo prijatelje v goste. Naj potem pripovedujejo, kako jim je bilo lepo pri naju.
—	Svatba! Veliko denarja porabiš za zabavo tujih ljudi, nama pa razen izdatkov ne ostane nič. Treba bi bilo najeti prostor, godce, pripraviti kosilo, pijačo. .. Bolje bo, če povabiva samo najožje sorodnike.
—	Želiš ise poročiti, mar ne? Seveda bova povabila najine prijatelje za priče. Sicer pa, kaj nama bo formalnost! Kaj mi ne verjameš? Zakaj mazati papir z nekakšnimi žigi in podpisi. Bolje bo, če ti bo za ta denar sešita šivilja elegantno obleko.
—	Ko bi samo videla, kakšna lepa blaga imajo? Čudoviti vzorci, s cvetjem in vejami porisani. Kupila bova štiri metre poletnega blaga. In sama boš sešita? Seveda, ne izplača se dajati denarja šiviljam.
—	Mar štiri metre ni preveč? Za poletje? Saj ne potrebuješ rokavov. Obleka naj 'ima velik dekolte. Krilo naj bo mini! Mislil sem meter in pol, dovolj bo, mar ne? S teboj, draga, je tudi v kolibi raj! Praviš, da se poletno blago mečka. Torej ga ne bova kupila. Si lačna? Takoj bom kupil kruh in maslo. Zdaj pa dovolj, da te objamem in poljubim ... Tako, poročila sva se!
Monolog nekega moškega zapisal Azis Nesih
Njuna domovina je bila sedaj prosta človeka in nedeljeno opu-stošena. Vrba je samevala ob bregu, in je venela, ko se ni mogla več ogledovati v gladini jezera, nekoč lepega kjer je nekoč cvetelo bujno letovišče, kot blago človeško oko. V tej biserni deželi so bila vsa jezera izsušena in blatna korita so zijala mrtvo kot očesne dupline slepca v okuženo nebo. Vrba je samevala in hirala: »Ljudje pod menoj niso pravočasno spoznali svojega časa in pravega cilja ..."
Dr. Ivan Rožanec
Za dobro voljo
JTakšna predrznost! Razlagam ti, da je žena rodila sina, ti pa sprašuješ, čigav je!"
„No, pa oprosti! Sem mislil, da veš."
„Ali ti lahko predstavim svojo sestrično;'"
„Me veseli, moja je tudi že bila!" df:
„Ko sem vas zadnjič videl, ste bili videti dosti večji, pa manj debeli in več las ste imeli, gospod Buča!"
„Oprostite, ne pišem se Buča."
»Kaj ne poveste, Buča se tudi več ne pišete?"
Po končani masaži v parni kopeli je maser pacienta trikrat plosknil po zadnjem delu njegovega telesa.
„Ali spada to še k masaži?" vpraša stranka.
»Pravzaprav ne, toda naš zvonec je pokvarjen in s tem dam svojemu kolegi znamenje, da mi pošlje naslednjega."
„Kaj praviš k temu, Frida? lanez je včeraj padel predme na kolena."
»Saj sem vedno rekla, pri vas tla preveč loščite."
»Vsekakor mi moraš dati nekaj denarja, očka. Končno ne morem pri osemnajstih letih hoditi okrog praznih žepov!"
„Komu to govoriš?" odvrne oče. »Jaz jih imam enainpetdeset in moram prav tako."
Pepe pride z lova domov.
„Ali si kaj prinesel?"
„Da."
»Kaj pa?"
„Prazen želodec."
Direktor naredi kratek obhod po pisarnah. V eni izmed sob najde pri mizi spečega uslužbenca.
»Kako dolgo ste že pri nas?"
»Tri dni."
»To pa ste se hudičevo hitro vživeli!"
m
m*
m
im
I
I
JCiijiga, - ttcufUpM davila	|j
Ko boste izbirati darila za božične in novoletne praznike, pomislite, da je
dobra knjiga najlepše darilo za odrasle in za otroke
Slovenske knjige vseh vrst — romane in povesti iz domače in svetovne književnosti, mladinske in otroške knjige, priročnike, poljudno-znanstvene in poučne knjige, knjige za družino in gospodinjo, knjige za ljubitelje cvetja, knjige spominov na zadnjo vojno in partizansko borbo, pesniške zbirke, slovarje in najrazličnejše druge publikacije
vam po ugodnih pogojih (naročila tudi po pošti, plačilo možno v obrokih) nudi knjigarna
„Naša knjiga" Celovec Wulfengasse
m
pl
I
s
m
Športni vestnik
•	ODLIČEN ZAČETEK
Ob koncu minulega tedna se je v Obertauer-nu začela sezona alpskega smučanja. Na mednarodno zasedenih tekmovanjih v soboto in nedeljo so se avstrijski alpski smučarji izvrstno odrezali. V soboto je pri ženskah zmagala Monika Kaserer, drugo in tretje mesto veleslaloma pa so pravtako zasedle mlajše avstrijske reprezentantke. Svoj prvi nastop po dveh letih je slavil pri moških Reinhard Tritscher, ki je zasedel odlično 4. mesto v skupni oceni dveh veleslalomov. Prvo mesto je zasedel Avstrijec Ha-rald Rofner, ki je premagal zmagovalca prvega veleslaloma Davida Zwillinga za nekaj stotink sekunde. Tretje mesto je zasedel Švicar Adolf Rosti.
•	CLAY ZMAGOVALEC V 15. RUNDI
V	new yorškem Madison Square Gardenu je v ponedeljek bil težko pričakovani boksarski dvoboj v težki kategoriji med nekdanjim svetovnim prvakom Cassiusom Clayom in Argentincem Oscarjem Bona-veno. Boksarski dvoboj leta je v veliko areno privabil 19.000 gledalcev, ki so bili priča izvrstne boksarske prireditve. Boksarski dvoboj se je po obojestranskih hudih udarcih končal šele v 15. rundi, ko Bonavena ni imel več moči, da bi se branil hudih udarcev Claya. Boksarski dvoboj je bil izvrsten, saj sta boksala dva odlična boksarja — na eni strani razigrani »svetovni prvak Clay“, na drugi strani pa nič slabši nasprotnik Bonavena. Kar pravzaprav ni bilo pričakovati niti po treh letih odmora svetovnega prvaka Claya, ki je zaradi prekršitve vojnega prava izgubil boksarsko licenco, se je tokrat zgodilo v New Yorku. Clay je v boju proti Bonaveni dobil toliko hudih zadetkov, kot nikdar poprej, vendar ga niso mogli dovolj prizadeti. Da se je dvoboj končal v zadnji rundi, je dokaz, da je tudi Bonavena izvrsten jemalec hudih udarcev. Vendar pa v zadnji rundi ni več mogel stati na nogah in je prvič v svoji boksarski karieri izgubil boj s knock outom. Zmagovalec Clay je s to zmago nad Bonavenom prvi izzivalec sedanjega svetovnega prvaka Joe Frazierja. Boksarski dvoboj za svetovno prvenstvo bo na programu drugo leto marca in vsote, ki jih bosta tedaj dobila zmagovalec in premaganec, bodo vsekakor astronomske.
•	NOGOMET
V	Avstriji se je ta teden končal prvi del prvenstva nogometne zvezne lige. Po 15. igrah je mogoče ugotoviti, da so se v primerjavi s prejšnimi prvenstvenimi sezonami letos dogajale kar čudne stvari. Lanskoletni kandidat za izstop v nižjo regionalno ligo Austria Salzburg je v sezoni 1970-71 v polčasu na vrhu državne lige ter vodi s tremi točkami prednosti pred dunajskim Rapidom in dunajskim Sportclubom. Koroški zastopnik Radenthein sicer ne zaseda več zadnje ga mesta na lestvici, vendar tudi predzadnje mesto nič ni boljše, saj izpadejo iz te lige na koncu prvenstva trije klubi. Radenthein je po petnajstih tekmah zbral le 10 točk, vendar še ni povsem izgubil kontakta s klubi pred njim, kot so Wacker Wien (prav tako 10 točk) Simmering (11 točk) in GAK (13 točk). V zadnji tekmi je Radenthein dosegel važni točki proti Sturm Durisol iz Gradca (1:0).
Tudi v Jugoslaviji je prvi del prvenstva v najvišji nogometni ligi končan. V iprvi zvezni nogometni ligi so slovenski zastopniki v letošnji sezoni bolje odrezali kakor koroški v avstrijskem prvenstvu. Ob polčasu je nogometni klub Olimpija iz Ljubljane na izvrstnem šestem mestu s komaj sedmimi točkami zaostanka za prvouvrščenim Partizanom iz Beograda. Nogometaši iz Bežigrada se razvijajo v vedno konstantnejše moštvo, kar pričajo tudi nedavne zmage proti najboljšim doma in na tujih tleh. V zadnji tekmi prve zvezne lige je Olimpija sicer dosegla doma le 0:0 proti Hajduku iz Splita, vendar je treba upoštevati Hajdukovo drugo mesto v lestvici. Če v vrsti ljubljanskih nogometašev ne bo preobrata in če bo moštvo dosedanjo formo obdržalo tudi čez zimo, imajo Bežigrajčani vsekakor iz-glede, da ob koncu prvenstva pri podelitvi naslova državnega prvaka igrajo precejšnjo vlogo.
Slabše se godi drugemu slovenskemu zastopniku Braniku iz Maribora, ki zaseda 16. mesto v lestvici in ima za seboj le še Bor in Slobodo. Sicer so Mariborčani v zadnji tekmi dosegli proti Boracu 1 točko, vendar tudi ta točka slabega uvrščenja ni mogla zabrisati.
Ob polčasu prve jugoslovanske zvezne nogometne lige vodi Partizan pred Hajdukom in Dinamom.
RADIO CELOVEC
Poročila: 5.00 — 6.30 — 8.00 — 10.00 — 13.00 17.00
—	19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00.
Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah in praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja
—	5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika
—	6.35 Glasba in dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila
—	8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo —
9.00	Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja ža podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 še vedno priljubljeno — 16.15 Ženska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 De-želna^poročila — 22.10 šport iz vsega sveta.
Sobota, 12. 12.: 5.05 Ljudske viže — 7.55 Naš hišni vrt — 8.20 Oddaja za ženo — 10.00 šolska oddaja —
11.00	Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk
—	14.20 Godba na pihala — 15.30 Po željah — 17.10 Pestro sobotno popoldne — 18.00 Koroško visokošolsko pospeševanje — 18.40 Umetnostna in kulturna kritika — 19.40 Melodija in ritem — 20.10 Dan ljudske glasbe na Predarlskem — 21.30 Glasbeni portret: Johannes Heesters — 22.20 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 13.12.: 6.08 Igra na orgle — 7.35 Ljudske viže — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega —
9.00	Prominentni igrajo svoje najljubše melodije: Walter Reyer — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert z Dunaja — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča —
13.45	Iz domovine — 14.30 Po željah — 16.00 Otroška oddaja — 16.30 To je moj Dunaj — 17.05 Sprehod skozi advent — 18.00 Sosedje na jugu — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Deželni razgledi — 20.10 Mala fantazija z Elfriede Ott — 21.00 Hitparada.
Ponedeljek, 14. 12.: 5.05 Pihalna godba za začetek dneva — 9.00 Učenje in nadaljnja izobrazba — 10.00 Enodejanke iz svetovne literature — 10.45 Ženske v današnjem svetu — 11.00 Predbožični čas v besedi, pesmi in glasbi — 14.30 Knjižni kotiček — 14.45 Kulturni problemi Koroške — 15.00 Iz štajerskega glasbenega življenja — 16.15 Ljubezenska tehnika — 16.30 Trije narodi v ogledalu svojih pripovedk in pravljic
—	17.10 Vojaška godba — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 18.45 Note in beležke — 20.10 Radijska igra — 21.30 Robert Stolz dirigira.
Torek, 15. 12.: 5.05 Začetek dneva s pihalno godbo
—	9.00 Svetovna literatura iz Skandinavije — 9.30 Vesele note — 10.00 Kulturna zgodovina živil — 10.20 Pravice in dolžnosti državljana — 11.00 Ljudske pesmi in viže iz štajerske — 14.45 Koroška z evropskega vidika — 15.00 Ljudska glasba iz štajerske — 16.15 Kaj je na ženi ljubezni vrednega — 16.30 Otroška oddaja — 16.45 Otroška telovadba — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 18.00 Oddaja sindikalne zveze — 19.15 Na obisku pri koroških pihalnih godbah — 20.10 Orkestrski koncert.
Sreda, 16.12.: 5.05 Pihalna godba za začetek dneva
—	9.00 Bele puščave — 9.30 Vesele note — 10.00 Gledališče in koncert — 11.00 Mednarodne koračnice: Rusija — 14.30 Koroška domovinska kronika — 14.45 Koroška pesem — 15.00 Ura pesmi — 16.15 Ženska oddaja — 16.30 Operetni zvoki iz Avstrije, Rusije in Francije — 17.10 V dunajski kavarni — 18.00 Oddaja industrije — 19.15 Jezik domovine — 20.10 Domovina Avstrija — 21.00 Za prijatelja planin — 21.15 Iz domovine.
četrtek, 17.12.: 5.05 Godba na pihala — 9.00 Primerjalna književnost — 9.30 Vesele note — 10.00 Veseloigra v svetovni literaturi — 10.45 Nova glasba za otroke — 11.00 štajerska ljudska glasba — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah — 15.00 Iz knjige gostov — 16.15 Kaj je na ženski ljubezni vrednega —
16.30	Leto otroškega vrtca — 17.10 Oddaja za vojake
—	17.50 Zakonsko pravo — 18.00 Oddaja obrtnega gospodarstva — 19.15 Kulturna prizma — 20.10 šta-jersko-koroške dragocenosti — 21.00 Iz štajerske krajevne zgodovine — 21.15 Iz domačega glasbenega ustvarjanja.
Slovenske oddale
Sobota, 12.12.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 14.00 Nobel in njegova oporoka.
Nedelja, 1J. 12.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 14.12.: 13.45 Informacije — Za našo vas.
Torek, 15.12.: 13.45 Informacije — športni mozaik
—	Koroška povest.
Sreda, 14.12.: 13.45 Informacije — Ob 200-letnlcl rojstva Beethovna.
četrtek, 17.12.: 13.45 Informacije — Koroški kulturni pregled — Pesmi adventa — Pokoncilski pogovor.
Petek, 18.12.: 13.45 Informacije — Žena, družina, dom.
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Klagenfurt — Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec • Borovlje.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 —
12.00	— 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00
—	24.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih):
4.30	Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste
12.00	Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu —
19.00	Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, 12.12.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pinonirski tednik — 9.35 Vesela godala — 12.10 Iz popularne romantične kon-certantne literature — 12.40 Na obisku v studiu 14
—	14.10 Glasbena pravljica — 14.30 Po domače —
15.40	Poje basist VValter Berry — 16.40 Dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Poje Majda Sepe — 18.15 Med plesi in rapsodijami — 18.45 S knjižnega trga — 19.15 Z ansamblom Lojzeta Slaka —
20.00	Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Panorama zabavne glasbe — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
Nedelja, 15. 12.: 6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela —
10.45	Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli po Sloveniji — 14.05 Vedri zvoki — 14.30 Humoreska tedna — 14.50 Tipke in godala — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Iz opernega sveta — 17.30 Radijska igra — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.20 Zaplešite z nami
—	23.15 Jazz za vse.
Ponedeljek, 14.12.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 Pojeta Majda Sepe in Arsen Dedič —	12.10 Opoldanski divertimento —	12.40
Igrajo holandske pihalne godbe — 14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe — 14.35 Voščila —• 15.40 Poje Lju-
TV AVSTRIJA 1
Sobota, 12.12.: 15.10 ORF-koncert — 16.00 Listamo v slikanici — 16.20 Daktarl — 17.10 Živali tvoji prijatelji — 17.30 Boutique — 18.00 Tedenski obzornik — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno
—	18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Kamela gre skozi iglino uho, veseloigra — 21.30 Šport — 22.15 čas v sliki — 22.25 Lov na panterja, kriminalni film.
Nedelja, 13.12.: 15.45 Eldorado — 16.15 Za otroke —
16.25	Flipper — 16.50 Kontakt — 17.15 Za družino —
18.00	Iz moje knjižnice — 18.25 Otrokom za lahko noč
—	18,30 Profili — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna
—	19.30 Šport — 20.15 Beethoven: Fidelio, opera — 22.10 čas v sliki.
Ponedeljek, 14.12.: 18.00 Teletest — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike Iz Avstrije — 18.50 Mož od včeraj — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki —
20.06	šport — 20.15 Dr. Karl Renner — 21.20 Poštni predal 7000 —• 21.35 Kobra prevzemite — 22.20 čas v sliki.
Torek, 15.12.: 18.00 Angleščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Yancy Der-rlnger — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki —
20.06	šport — 20.15 Modri cvetovi, film o ponarejevalcih denarja — 22.00 Beethovnov rojstni dan — 23.20 čas v sliki.
Sreda, K. 12.: 10.00 Element aluminij — 10.30 Mesto dela zgodovino — 11.00 Moja nevesta — 14.25 Mednarodno smučarske tekme — 16.30 Za otroke: Srebrna krogla — 17.10 Kdo rokodelči z nami? — 17.35 Lassie —■ 18.00 Francoščina — 18.20 Otrokom za lahko noč —
18.25	Slike iz Avstrije — 18.40 Oddaja SPO — 18.50 Ljubi stric Bill — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Ča9 v sliki — 20.06 šport — 20.15 Vaš nastop prosim — 21.05 Drži bombo, ljubica — 22.55 čas v sliki.
četrtek, 17.12.: 10.00 Kaj morem postati — 10.30 Renesansa — 11.30 Ekonomija — 12.00 Komentar aktualnih dogodkov — 18.00 Italijanščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 športni mozaik — 18.50 Pater Brovvn — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Zadnji zalet — 21.45 Svet knjige — 22.45 čas v sliki.
Potok, 18.12.: 10.00 Kaj morem postati — 10.30 Steklo
Gesucht per Anfamgs Januar freund-
llche	SERVIERTOCHTER
Auch Anfangerin pro Woche 1,5 Tage frei. Verdienst F. 1500.— nebst freier Kost und Logis.
Bildofferten an: Familie K. Lusser-Graf, Hotel Rciser, CH 6460 Altdorf/Url
(Schweiz)
tomerski oktet — 16.40 Iz operetnega sveta — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Z ansamblom bratov Avsenik — 20.00 Operni koncert — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Za ples igrajo veliki orkestri.
Torek, 15.12.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Novi posnetki slovenskih narodnih pesmi — 12.10 Iz opere „Ero z onega sveta" — 12.40 Melodije s filmskego platna — 14.10 Moj svet je glasba — 14.40 Mladinska oddaja — 15.40 Odskočna deska — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Popoldanski simfonični koncert —
18.15	V torek nasvidenje — 18.45 Družba in čas — 19.15 Z ansamblom Dorka škoberneta — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.30 Lahka glasba
—	22.15 Portret skladatelja Oliviera Messiaena —
23.15	S popevkami po svetu.
Sreda, 16. 12.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna matineja — 9.05 Nenavadni pogovori — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.45 Pojeta Elda Viler in Miša Kovač — 12.10 Skladbice od vsepovsod — 12.40 Zvoki iz glasbenih revij — 14.10 Koncertni valčki — 14.35 Voščila — 15.40 Med uverturami — 16.40 Na obisku v studiu 14 — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Ob 70-letnici slovenskega skladatelja L. M. Škerjanca — 18.15 Iz Mascagnijeve opere „Cavalleria rusticana" — 18.40 Naš razgovor —
19.15	Glasbene razglednice — 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 22.15 S festivalov jazza
—	23.15 Popevke jugoslovanskih avtorjev.
četrtek, 17. 12.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Pojejo Jožica Svete, Meta Malus in Rafko Irgolič — 12.10 Iz Glinkove opere „lvan Susanin" — 12.40 Z ansambli domačih napevov — 14.10 Pesem iz mladih grl —
14.30	Ljubljanski jazz ansambel — 14.45 Mehurčki —
15.40	Koncert zbora „Temelko Nenkov" iz Bolgarije —
16.40	Portreti skladateljev zabavne glasbe — 17.10 Operni koncert 18.30 Popevke Jožeta Privška in MoJ-mira Sepeta — 18.45 Kulturni globus — 19.15 Z ansamblom Iron Starš — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer s slovenskim pesnikom Gregorjem Strnišo — 22.15 Iz jugoslovanskih baletnih opusov — 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah — 23.30 S popevkami po svetu.
Petek, 18. 12.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola — 9.42 Pesmi in plesi \Z Srbije — 12.10 Miniature iz domače glasbe — 12.40 Vedri zvoki s pihalnimi godbami — 14.10 Z izvajalci skladb za mladino — 14.35 Voščila — 15.30 Napotki za turiste — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 človek In zdravje — 17.20 Koncert po željah poslušalcev —
18.15	Iz Beethovnovih poznejših del — 18.50 Ogledala našega časa — 19.15 Z ansamblom Beneški fantje
—	20.00 25 let komornega zbora RTV Ljubljana — 20.30 „Top-pops 13" — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih
—	22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz pred polnočjo.
PRAVOČASNO
MISLITE
na voščila ki jih boste ZA BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE poslali svojim sorodnikom, prijateljem, znancem in poslovnim tovarišem.
Bogato izbiro voščil s slovenskim besedilom lahko že zdaj dobite v knjigarni
..NAŠA KNJIGA" Celovec, Wulfengasse
— 11.00 Drži bombo, ljubica — 18.00 Temelj bodočnosti — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike M Avstrije — 18.41 Oddaja industrije — 18.50 Cesaričin sel — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki —
20.06	šport — 20.15 Komisar: Trije mrtveci potujejo na Dunaj — 21.15 Deseta zvezna dežela — 22.15 Ča* v sliki — 22.30 Na poti ob koncu tedna — 22.35 Mednarodni dnevi jazza na Dunaju.
I|TV JUGOSLAVIJA!
Sobota, 12.12.: 9.35 Šolska oddaja — 11.00 Osnovo splošne izobrazbe — 11.30 Za prosvetne delavce -*-
16.45	Obzornik — 16.50 Po domače — 17.20 Ivanhoe •*-
17.45	Košarka — 18.35 Mozaik — 19.20 S kamero po sve-tu — 20.00 Dnevnik — 20.35 Festival vojaških pesmi — 21.50 Svet v katerem živimo — 22.15 Nepremagljivi — 23.05 Kažipot — 23.25 Poročila.
Nedelja, 13.12.: 9.00 Madžarski pregled — 9.30 Po-ročila — 9.35 Po domače — 10.00 Kmetijska oddaj®
—	10.45 Mozaik — 10.50 Otroška matineja — 11.40 Ka-žlpot — 18.30 Mestece Peyton — 20.00 Dnevnik — 20.55 Humorlstčna oddaja — 21.20 Videofon — 21.35 športni pregled — 22.05 Poročila.
Ponedeljek, 14.12.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 16.45 Madžarski pregled — 18.00 Zgodbe o Tuktuju — 18.15 Obzornik — 18.30 Od zore do mraka — 19.00 Mozaik
—	19.05 Zabavno glasbena oddaja — 20.00 Dnevnik " 20.35 Ugrabitev, drama — 21.50 Znani obrazi.
Torek, 15.12.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnov* splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja —- 17.00 Beethoven: V. simfonija — 18.00 Sneženi mož in Snežena žena — 18.15 Obzornik — 18.30 Vesele note
19.00	Mozaik — 19.05 V temnem onkraju — 19.30 Pravil' I no prehrana — 20.00 Dnevnik — 20.35 Čaj In simpatij®' ameriški film — 22.35 Poročila.
Sroda, 14.12.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnov® splošne izobrazbe — 17.15 Madžarski pregled *-17.48 Napoved sporeda — 17.50 Oddaja za otroke
18.30	Obzornik — 18.35 športna oddaja — 19.00 Mozaik — 19.05 Popularna glasba — 19.20 Kalejdoskop
20.00	Dnevnik — 20,35 Srečanje z junaki ..Bratovščin*
—	21.50 3azz na zaslonu — 22.35 Poročila.
Četrtek, 17.12.: 9.35 šolska oddaja — 14.45 Solsk®
oddaja — 16.10 Osnove splošne Izobrazbe — 16.55 Madžarski pregled — 17.45 Čudežna kitara — 18.P® Glasbeni ciciban — 18.15 Obzornik — 18.30 Velik® pustolovščina — 19.00 Mozaik — 19 05 Enkrat v tedi"1
—	19.20 Doktor v hiši — 20.00 Dnevnik — 20.35 Morodtf: Nelikvidnost — 21.15 Kulturne diagonale — 21.50 Bo*'’ hoven: IX. simfonija — 23.10 Poročila.
Petak, 18.12.: 9.30 šolska oddaja — 14.40 šolska oddaja — 16.10 Osnove splošno Izobrazbe — 16^5 Madžarski pregled — 17.55 čarobna piščalka, ml®' dlnskl film — 18.15 Obzornik — 18.30 Mladinski klub x
19.00	Mozaik — 19.05 Pogled naprej: Hercegnovl ^
20.00	Dnevnik — 20.35 Vaterpolo — 21.35 Življenj® v dvorcu, francoski film.