, HmdmfaaiypdB KM 9.11 ИдгашапкпБо^е Verlag itnd Sdirlftleitime': Klagenfurt, Blsmarokrlng 13, Poatfach 115 / Beeugsprele (im roraus ааћИжг) monatUch RM 1.— frel Haua (jtoschlieSUch RM 0Л0 SEueteUgebUlir Abbeetellu^ren der ZeUung ittr deo aachfolgwidam Uonat warden mir aduUtUob nod but Us 36. dea kufeiden Uoiultr ^кшовшшп У'' *2- ___Krainbigg, den SI. Mat 1Ш.__4. Jahrgaag Bpezmegni židoTski sadizem Grozotna poročila očividcev o mučnem pobijanju prebivalstva LH. Klagenfurt, 30. maja. Zadnje mesece done v svet drug za drugim klici na pomoč R krajev, ki so jih spet zasedli boljSeviki, kjer je bila zaostalim pripravljena usoda, M je mogla iziti samo iz sadističnih možganov poiivinjenih Judov. Kakor poročajo očividci v neštetih primerih, je treba priganjače k tem nečloveškim sramotnim de-lanjem brez izjeme iskati samo med židovsko sodrgo, ki je po tem dnevu s peklensko mržnjo hrepenela. Ali jeza na boljševike In podli židovski Zarod je med neizrečeno mučenim prebivalstvom prikipela do vrhunca, tako da v varstvu gozdov preže na agente NKWD, da pod žrtvijo pod takimi okolnostmi itak brezvred-Иеда življenja razstreljuje skladišča muni-cije, rušijo mostove in železnice in tako mučilcem škodujejo, kolikor' le morejo. Za so se stvorili zaključni ljudski proti-seo oddelki, ki so zavzeli že tak ob-9. da njih obstojanje še celo« v Moskvi ne j Več zatajiti. Ali gorje tistim, ki nima- ' da bi se sami ščitili, in pridejo v тев teh psov krvoslednikovl Samo trije primeri izmed tisočev. »Hujše nego zverin*« Irer, 30. maja. Iz Zalozce v Vzhodni Galiciji pobegla babica Cibulka je poročala ne-kemu nemškemu vojaškemu zdravniku sle-deeet »Boljševiki so hujši kakor zverin«, po-njoryo vse, kar jim pride na pot. Bila sem pri ženi vaškega kovača Roka Hrube, ki je иекај ur preje rodila, ko je vdrla v hiše 'Офа boljševikov, ki so brez ozira na otroč-Л1С0 iskali po domnevno skritem orožju. Ker niso našli ne orožja, ne kakšnih stvari ®d vrednosti, so razbili vse na drobno. Ena izmed teh zverin je zavpila: »Poljaki niso' ljudje, oni lahko vsi poginejo!« Iztrgal je Novorojenčka iz rok obupaj oče matere in ga Z najgršimi psovkami vrgel skozi okno. Hotela sem pogledati, če je še mogoče rešiti otroka in tekla na dvorišče, pa me je takoj pri Izhodu zadržal neki boljševik. Zapove-dal mi je, da se vrnem v hišo. Ker sem kljub temu hotela teči mimo njega, me je s pu-- Vtffim kopitom pobil na zemljo. Ne vem, sem ležala nezavestna na dvorl-° zbudila, je bila hiša v pla- Zaigali #e iolo 30. maja. Po zopetnem zavzetju va-• desnice v okolici Brodija po motorizira-. i® nemških četah so te v neki vasi, kjer so "в požgane vse kmetske hiše, odkrile gro-najdbo. V ruševinah šole so našle ve-Jiko število zoglenelih ostankov kosti, po ka-'®''lh se da soditi, da se je pripetila strašna orama. 72 letna kmetica Anna Badura, ki je 5,'*' skrita v neki luknji v zemlji, priča zlo-^'^»tva, je potrdila, da so sadistični hudob- zažigali hišo za hišo in streljali na ———— Težišče bojev pri Vellelri Oberkommando der Wehrmacht je dn* 27. maja objavilo: V Italiji je bilo včeraj težišče bojev pri Velletriu. Južno in južnozapadno od mesta *mo odbili sovražne napade, male krajevne vdore zajezili in ponovne nared stoječe čet* Več bataljonov z oklopnjaki, v skupnem topniškem ognju razbili. Vzhodno od Velletria nadaljuje sovražnik z uporabo zelo močnih °ddelkov oklopnjakov s svojimi napadi pro-^ severovzhodu. V teku so hudi boji. Napadi ^®?Protnika proti Castro dei Volsci so bili In je bilo pri tem sestreljeno več so-Vražniii oklopnjakov. V bojih zadnjih dni se le ž* pri Cassinu izkazana 90 divizija oklopnjakov pod poveljstvom generalnega major-1* Baade in podrejenimi oddelki vojske in ^''ačnega orožja vnovič posebno izkazala. Kot posamezni borci so se posebno odlikovali ovec Fries, strelec v neki četi oklopnjaških ®vcev padalcev x odstrelom 17 sovražnih klopnjakov v dveh dneh, Obergeirelter ®hrems v jurišni četi nekega JSgerregi-r*nta z uničenjem treh sovražnih oklopnja- v boju Iz bližine. ). v Wehrmachtberichtu od 25. maja jav-l®nem boju zaščitnih vozil in brodov v "l^rskem predelu pri LIvorno so po zaključ-"jj* Poročilih bili potopljeni še neki nadalj-brzi čoln in neki drugi zažgan. Vzhoda j* javljeno samo o krajevnih bo-1? spodnjem Dnjestru, v Podkarpatju in S®vzhodno od Vitebska. •Vih' ponovnem napadnem poskusu sovjet-nof ^tal na nemško spremstvo pred severo obalo so odstrelili nemški lovci V ^stnlh zgub 37 letal. ^ potofT'^skenzalivu so nemški brži čolni pri ?'t severnovzhodno od otoka Seskaer ■IrejJJ'nem topniškem boju dve sovražni dovan Dve drugI sta bili tako poško- Poj ■ da se lahko smatrata za izgubljene, edvrol sovražna letala so "reteklo noč tiozao«^^®'"''® niesta v severni In sever •o пжн j' Nemčiji. Zračne obrambene sile dnimi ^**vnim ozemljem, ljudi, ki so bežali iz gorečih hiš. Pred ka-menitim šolskim poslopjem, ki so ga bili sezidali Nemci, in kjer so se nahajali vaški otroci z učiteljem Vojtehom Zvelinskim, se niso ustavili. Vrgli so nekaj ročnih granat skozi okno, v kratkem času je bilo poslopje v ognju. Na vpijoče otroke, ki so drveli iz gorečega poslopja, so začeli divje streljati. 2iv vržen v kruino peč BukareSta, 30. maja. Pekovski vajenec Lazar Covrig iz Capresti, ki ga je našel neki nemški izvidniški oddelek severno od Jas-syja, je pripovedoval štabnemu zdravniku nekega vojnega lazareta doživljal, ki v grozoti presega vse pojmovanje. Bil sem vajenec pri pekovskem mojstru Remusu Vintilu iz Gaza. Boljševiške tolpe so nam pokradle zaloge moke in peciva. Potem so razbile vso opravo v trgovini. Mojega mojstra, ki so ga boljševiki kot samostojnega podjetnika smatrali za sovražnika ljudstva, so hudo mučili. Mestni rojak Žid Isak Lewy je mojstra še prav posebno zasramoval. On ga je obdolžil, da je prodajal Zidom samo slab in ples-niv kruh. Mojega mojstra je to tako ujezilo, da je skočil na Zida in mu prisolil zaušnico. Boljševiške tolpe so zavlekle mojstra v sobo kjer se peče kruh in ga vrgle v žarečo peč. Iz teh grozotnih pripovedovanj, se jasno vidi, kaj bi se zgodilo s civiliziranimi nar.odi Evrope, če bi se boljševikom posrečilo, da pridejo čez naše meje. Vsaka hiša bi bila zaznamovana po brutalnosti, ki si je človek ne more predstavljati, od strani teh od krvi se cedečih krdel in nepopisno uničenje bi prišlo nad Zapad. Se celo na Angleškem so te grozovitosti Moskovitov v spet zasedenih ozemljih učinkovale razburljivo, če prav se na uradnih mestih trudijo, da vse potlačijo, kar bi tako hudo potrebnemu zavezniku kakorkoli moglo škodovati. Ce edin-, burški časopis »Scotsman« vprašuje, da li se javno svetovno mnenje proti takim grozodejstvom ne bo uprlo, so bile besede bob v steno, ker na Angleškem, ki se je popolnoma udinjala Sovjetom in katere škofje s prokle-timi rokami blagoslavljajo te morilske tolpe, nihče niti z mezincem ne bo ganil, da bi odvrnil strašno usodo od prizadetih. Zid gospoduje tukaj in tam, in njemu je prirojeno, da do kolen gazi v preliti krvi in bolečinah človeštva. Uspešni obrambni boji v Italiji Frontni vdor južno od Valmontone utesnjen - V odseku Aprilije napadi odbiti Oberkommando der Wehrmacht ie dne 29. maja objavilo: Včerajšnji dan je bil na italijanski fronti povsod v znaku uspešnih obrambnih bojev V odseku Aprilija—Valmontone so naše divizije odbile v ogorčenih bojih vse po oklopnjaških oddelkih podprte napade sovražnika, da bi predrl fronto. Razvaline Aprilije, ki so' jih dosedaj ogorčeno branile naše zadnje čete smo prepustili sovražniku. Vzhodno od Lanuvie so naši oklopnjaški grenadirji т takojšnjem nasprotnem napadu očistili neki sovražni vdor. Pri težkih bojih v prostoru od Veleirija so se naše čete oborožene sile in zračnega orožja stoječe pod poveljstvom generala letalcev Schlemma, posebno izkazale. Južno od Valmontone je bil vdor iz prejšnjih dni z napadi od vzhoda in severoza-pada utesnjen. V odseku Roccagorga—Ca-strov dei Volsqui so naše zadnje čete v hudih bojih posebno v dolini Giugliano odbile vse napade uporno zasledujočega sovražnika. Iz Vzhoda ni bilo javljenih posebnih dogodkov. Uničevanje sovjetskega preskrbo-valnega prometa se ja uspešno nadaljevalo dan in noč. Številni kolodvori, posebno Se-petovka in Korosten so bili cilji težkih napadov našega zračnega orožja. Severnoameriški oddelki bombnikov so r opoldanskih urah včerajšnjega dne pod močno zaščito lovcev vdrli v zapadno in srednje-nemško ozemlje. Po odvrženih razstrelnih in iažigalnih bombah so nastale škode, poseb- no na stanovanjskih predelih v Kolnu in nekaterih mestih Srednje Nemčije. V posebno ogorčenih zračnih bojih in po protiletalskem topništvu je bilo sestreljenih 75 sovražnih letal, nJed njimi 50 štirimotornih bombnikov. Devet nadaljnjih letal je zgubil sovražnik nad zasedenimi zapadnimi ozemlji in nad morskimi predeli okoli Angleške. V pretekli noči so posamezna britanska le-tp.l* odvrgla bombe na obmestje Mannheim*. Nemška bojna letala so uspešno napadla britanske luke — mesta Torquay in Bring-thon, kakor tudi posamezne cilje v vzhodni Angliji. Eksplozije in požari so bili opazovani. V 15 minutah sestrelil pet bombnikov Berlin, 30. maja. Pri britanskem terorističnem napadu na Aachen v noči na 25. maj je RitterkreuztrSger Oberleutnant Schnaufer r lAatkem času štirinajstih minut sestrelil pet bombnikov. 22 letnemu Grupnenkommande-urju, ki je I tem povečal število svojih nočnih zmag na 72 in se sedaj prišteva k najuspešnejšim nemškim nočnim lovcem, so že večkrat uspele tovrstne serije odstrelov. Ta-k* je uničil v noči na 16. dec-Tibra 1943. leta v štiridesetih minutah štiri sovražne bombnike in 25. marca 1944 je ravno tako odstrelil ▼ kratkem času štiri teroristične bombnike. kolkozi zopet uvedeni Edor se upira, tega obesijo - Cela vas mora iti skozi šibe In ▼ prostoru eredoiemlja zborno taborišče. Kdor se Je spotoma zgru-23 iovralnlh letal. dil. temu lo napravili konec z latllčnlm zasedenimi za- Lvov, 30. maja. Ukrajinec Fedor Griščenko, ki je pribežal z nekaterimi tovariši na fronti ob Dnjestru, je izpovedal o usodi svoje domovinske občine Cudivke sledeče: »V našo vas se je takoj po vkorakanju sovjetskih čet vselil židovski komisar z oddelkom NKWD. Te so nas segnale, in komisar je imel velik govor o lepem, svobodnem življenju v Sovjetski zvezi. Na koncu je izjavil, da bo pri nas kmalu zopet uvedeno gospodarstvo s kolhozi. Večina kmetov je vedela že iz svojih prejšnjih Izkustev, kaj to pomeni. In ni mogla prikrivati svojega strahu. Komisar je opazil, kako se nas je bil dojmil njegov govor, in se je sedaj sam razkrinkal. Na najbolj prostaški način nas je opsoval in nam grozil, da nas bo dal ustreliti kot sovražnike naroda in saboter je. Hkrati lo planili biriči NKWD na nas in nas z najsurovejšimi zlostavljanji zvezali. Posebno je Zid besnel proti sedemdesetletnemu Petru-Golobenku, ki je, stoječ ob prvi vrsti, prišepetal svojemu sosedu: »Sedaj je prišel naš konec« — »Ti, stari lopov, boš že videl, kaj se pravi, ščuvati narod proti sovjetskim oblastimi« je kričal komisar. Dal si je prinesti vrv in ukazal, naj nesrečneža pri priči obesijo na drevo. Z grozo smo morali prisostvovati temu strašnemu prizoru. Komisar je odredil, da se truplo ne sme odrezati z drevesa, da bo strašilen zgled za prebivalstvo. Nas same so naslednji dan gnali med težkim trpinčenjem brez vsake prehrane ali oskrbe za naše rane v neko strelom. V taborišču so nas dodelili neke-1ПЧ kazenskemu bataljonu in nas brez izvež-banja poslali na fronto. Ukoristili smo prvo priliko, da smo prebežali, in imamo sedaj sa-še to žtljo, da bi se odslej bojevali v vrstah prostovoljskih odredov proti našim niučiteljem.« ' Lvov, 30. maja. V vzhodnogališki občini llustenskih se je za sovjetske zopetne zasedbe pripetil dogodek, ki mu ni primere in cegar žrtev so postali skoraj vsi prebivalci. Vse v kraju zaostale moške in ženske od mladostne starosti naprej so segnali na trg. ^^'n je imel židovski komisar kratek, s pso-vanji natrpan govor, v katerem je zbrane označil, kot »sovražnike sovjetske države«. Nato je dal v razmaku dveh metrov postro-jiti dve vrsti sovjetskih vojakov. Z udarci z »nagajko« (usnjenim kozaškim korobačem) je nato lastnoročno prisilil starčke in žene — može so že prej vse poslali v delovne in kazenske bataljone, — da so morali med nasajenimi bajoneti iti skozi šibe. Največ žrtev se je že po nekaj korakih zgrudilo na tla, ker so bili izčrpani pd zgube krvi In strašno obklani. Le malo preživečih se j*, moglo pobrati, ko se je znočllo, da so petem po večdnevnih težavah dosegli nemške linije. Loyang v rokah Japoncev Tokio, 30. maja. Poročila iz prvih vrst fronte javljajo, da )• po splošnem napadu v sredo Loyang prišel v roke japonskih armad-nih %VM. Usoda emigrante? Nagrobnice ubežnim vladam poj# čaeopl# »Liberty«, češ, daso bile dragocene ХШ uporabo v vojni in da so prispevale k razvt^u angleško-francoske borbenosti. Kratko iB malo, tukaj govore o mrličih, ki jih je zahtevala angleška politika. V: tem, da so bili te nekoč dobri prijatelji, ki so angleškim obljubam, garancijam in angleškemu zlatu bolj zaupali, kakor sili svojih narodov, da so s* tem emigrantom v Londonu naprej prilizovali in jih potem razočarali ter jim končno dali.brco, se je zopet uresničil stari rek: kdor uživa s Punijci Severnega morja kruh zaupanja, umrje za te. Danes se nahajajo vse te vlade v stalni krizi. Nadomeščene so ali bodo po boljševiških skupinah. Moskva je ukazala, in London je izdal svojo Atlantsko listino in s tem bazo, na kateri se je hotel v tej vojni bojevati z emigranti do konce. Tako so se prekopicnile vse te senčne postave in imajo sedaj vlogo, v kateri se pač tudi ne vara ta krika sama. Ko je Anglija izdala svoji dozdevni vojni cilj boljševizmu, ko je od velesile padla do dopuščene zraven Zedinjenih držav in Sovjetske zveze, je postalo jasno, da so tudi vsi njeni obeti in obljube vladam v pregnanstvu splavale po vodi in da je tem ubežnim vladam bila upih-njena življenjska luč. Denimo samo Grško, Srbsko, Nizozemsko, Belgijsko, Češko in norveško skupino, ki so li&gedle angleškim vabam in pahnile svojo držaVo samo v vojno ter to zgubile. Kakšne grdo vlo^e imajo! Prej so bili razvajeni »prvo-bojevniki« za njihovo državo in svobodo«, t. j. za Anglijo. In danes? Ce v taboru poljskih emigrantov, potem ko je Secret Service odstranil generala Sikorskega, ni ostalo nič drugega, kot ropotija skupin, ki se medsebojno napadajo, če stoje te skupine pod »senco« Stalinovega veleposlaništva v Londonu in če stori britanska vlada vse, da jim otežkoČi življenje In izkaže uslužnoat nasproti moskovski zahtevi po boljševiškopolj-ski »vladi« Vande Vasiljevske, je to samo šolski primer za to, kako se ravna z vsemi drugimi emigrantL Kaj vse je doživele klika okrog biviega grškega kralja? Najprej jo je Albion pritiskal na svoja suha prsa, nato so bili ti Grče-ki natovorjeni in poslani v Kairo, in tam daleč proč od Londona in Izven vidika britanskih politikov, se je pričel na naravnost he-rostratičen način razvijati samorazkroj, ki si ga je Anglija želela. Ena »ministrska kriza« se je vrstila za drugo, od Tsuderosa do trenutnega Papandreoua, skupine so razpadi* v skupinice in potem v posamezne medse-boj se bojujoče Individue, ampak boljševizem se je tega veselil In moskovsko zlato je premagalo angleško. Ista slika se nudi skoraj glede vsake vlade emigrantov. Prodiranje boljševizma je razgnalo vlade v pregnanstvu. Tako se je na primer zgodilo, da srbski emigrantje pod kraljem Petrom ne vedo, ne kod ne kam. Nekoč so politiki belgrajskih emigrantov slavili srbskega četnika generala Draška Mihajlovića, kot junaka. Sedaj, ko se je pojavil boljševik Tito, je moral kralj Peter pustiti generala Mi-hajloviča, in sicer, ko mu je Churchill velrf priti v London in mu energično zaukazal, naj uboga moskovske želje. Državni prevratnlk general Simovič, ki je Srbijo pahnil v nesrečo 1941. leta, je dezertiral v tabor boljševikov, prav tako kakor sicer Beneš, kakor Hambro, Žid in prototip norveških emigrantov. Ker je Tito prepovedal kralju Petru po-vratek, se uresniči za te In slične dozdevne kralje brez oblasti beseda britanskega tiska »News Review« z dne 4. februarja 1944.), da so vsi skupaj »blazna drhal«. Tudi Bado-glijevci so zgolj predmet zasmeha. Ce angleška »Tribune« Imenuje Izdajalskega kralja Emanuela »lutko«, natančno tako tltu-lira izrecno grškega In srbskega kralja in zviška pravi: »Dejstvo je, da. Imajo lutke Iz lesa in lepenke mnoge prednosti, kajti njihova zibanja se dado čisto natančno kontrolirati«, opisuje ta cinizem samo dejstvo. Ko so prisilili Churchilla, da je moral za te emigrantske poglavarje dati Moskvi čeke in bianco, So s tem tudi dolgrali svojo vlogo. Da se morajo sedaj vsi klanjati pred boljševizmom, vštevši pavllhovske »vlade« Iz Poljske, Srbije, Grčije, Francije, Nizozemske, Belgije, Norveške, dš, da sklepajo z njim »dogovore« označuje najbolje izdajstvo Anglije, ргетоб Moskve In poniževalno vlogo emigrantov. Stalo bi potoke knri ttoekholm, 30. maja. »Svenska Dagbladet« prinaša izčrpno poročilo o potovenjn evoje-ge pariškega dopisnika In o nemških utrdbah ne atlantski obali. V njem opisu}« v posameznem velike nemške obrambne mere na obali in na koncu piše, da nobeden ne ve, če In kdaj bo prišla invazija. Ce se pa vidijo te ogromne obrambene priprave, se pač razume, da, če bo tukaj resno Izbruhali boj, bo to današnjo mlado generedfo etelo potoke krvi. iteM 9. — Mev. «S. Ж A K A W A W K B W ВОТв Srfda. 91. maja 1944. Težki bogi pri Teiletri številni oklopnjakl uničeni - Posadka Cisterne odbila vse napade Obsfkommando d*r Wehrmacht ]• dn* 36. ma)a objavHoi Na bojišču pri Cisterni so močni lovražnl oddelki okloprtjakov lunill proti severu. S tem 10 bill teikl bo|l premaknjeni v prostor južno In vzhodno od Velletrl, kjer so т teku srdite borbe. 80 oklopnjakov je bilo tam uničenih. Hrabra posadka Cisterne ]e tu4l včeraj odbila vse, ves dan trajajoče nan;^* sovražnika. V prostoru vzhodno o<^ iiltorlje In severno od Terraclne so % naie čete umaknile Iz obalske ravni;> na za njo ležeče višinsko pobočje. Slal^ejSl sovražni sunki so bili razbiti. Vzhodno od Lira je nasprotnik nadaljeval s »vojlml napadi proti odseku Melfe. Po ajenjajočih se bojih, v katerih je bilo sestreljeno 45 sovražnih oklopnjakov, se je sovražnik ustalil na severni obali reke. В1Ла tukaj traja z nezmanjšano silovitostjo. 'Nad italijanskim prostorom je bilo včeraj y erditlh zračnih tojih proti nadmočnim so vražnlm tračnim silam in po protiletalskem topništvu sestreljenih 18 sovražnih letal Neki oddelek bojnih letalcev je zadnjo noč napa-d*l sovražne naredstoječe čete in važna železniška križišča v prostoru zapadno od Ca-sina T dobrim uspehom. Pri težkih obrambnih bojih se je v zadnjih tednih po posebni hrabrosti Izkazal bojni oddelek pod vodstvom Obersta Bode. Na vzhodni fronti je bil dan pri malem krajevnem delovanju, miren. ' Kolodvor Džankoj na Krimu je bil v pretekli noči vnovič uspešno bombardiran po oddelkih nemških bojnih letalcev. Nemško-romunski oddelki bojnih letalcev so usmerili svoje uspešne napade proti zbirališčem sovjetskih čet in baterijskim položajem južno od Dubosari. Sovjetski brzl čoln, ki je hotel uiti iz finskena morskega zaliva se je potopil zadet od mine. Pri obrambi sovjetskega zračneoa napada na naše lastno spremstvo v norveških vodah, SQ naši lovci odstrelili C3 napadajočih letal. Neko nadaljnje letalo je bilo sestreljeno od naših zaščitnih vozil. Severnoameriški bombniki so napadli več krajev v zasedenem zapadnem ozemlju ka ker tudi Tne?ta v Ducelev poziv ]e imel popolen uspeh v Severni Italiji, 30. maja. Na podlagi Du-oejevega dekreta, ki zagotavlja nekaznivost (a primer prostovoljne priglasitve, se je pri pristojnih italijanskih vojaških poveljstvih oglasilo doslej v Plemontu 7500 partizanov. Posebno veliko je število oglasitve v Triden tu, kjer se je oglasilo 4000 partizanov, In No-varl, kjer se jih je javilo 1599. Znatne številke javljajo tudi iz krajev Vercelll, Cunea, Assardria in Bergamo. V ozemlju pri Son-driu so se vrh tega javile pri pristojnih mestih republikanske garde številne osebe, ki •o po 9. septembru zbežale v Svlco. V Pescarl se je skupina tolp s 1000 možmi, ki je bila znana pod Imenom »tolpa kapitana Melllie« sama razšla. Partizani so se vrnili svoje delo. Cela vrsta Izmed njih se je prestovoljno javila za službo v vojski Vod ja tolpe, kapitan Melis, je eelA že podpisal formulo prisege, ki je določena la republl-kansko fašistično vojsko. S tem je bil sprejet T Italijansko oboroženo sHq. Skupina kapitana Melisa nI zagrešila, kar se tukaj poudarja, nobenih ropov ali plenjenja. Nasprotno, kakor so sedaj tako ugotovili, prijela je pobegle srbske in angleške vojne ujetnike, jih razorožila in jih po razpv stu skupine privedla k pristojnim vojaškim mestom. obmejnem ozemlju. Posebno v Muhlhauienu so nastal* &kod#. Prebivalstvo j« imelo »gube. Po zračnih obrambenih silah ]• bilo uničenih 87 sovražnih letal. Prlprežna služba za Moskvo na Jugovzhodu Napraviti boljševišlci morilski sistem nedolžen in nenevaren, spada hipoma k najbolj važnim zadevam anglo-amerikanskega časopisja in k diplomatski ofenzivi presenečenj, ki je radi priprave druge fronte uprav-Ijena proti nevtraleem in državam jugovzhodne Evrope. No in sedaj se je tudi »Times« postavila v službo te dvomljive politik*. Londonski list potrjuje s tem v celoti vsebino tiste kairske listine, ki smo jo pred kratkim objavili in ki zahteva preobrazbo Balkana v sovjetsko republiko v smislu zaključkov v Teheranu. Kakor je znano, je bila določena tudi vključitev Dardanel v sovjetsko območje. »Times* podčrta sedaj ta načrt, s tem da hoče svoje čitatelje prepričati, da se mora vprašanje izhoda Sovjetske unije na velika morja rešiti ali po mednarodni preudarnosti ali pa s tem, da se prepuste ti izhodi neki meddržavni oboroženi sili. Je to napačno »ali — ali«, ki ga ta plutokrat-ski časopis tukaj postavlja, ker tudi vprašanje morskih ožin se lahko reši samo т smislu boljševiške ekspanzije ali pa po zma- gi pravične evropske zadeve. Priprežno služ-o, ki jo »Times« vrši za sovjetski imperializem, se še bolj pokaže v vprašanju, ki ga je postavil ta list glede »varnosti« sovjetske Rusije. V skorajda groteskni preobrnitvi resničnih razmer se namreč »Times« postavlja za zagovornika moskovske agitacije in misli, da bi bilo najbolje, če se zunanji interesi ne vmešavajo v sovjetsko politiko. Končno se vzpe ta nekdaj ugledni angleški list do ravno tako samoljubne kakor samomorilne trditve, da je glavni ključ za odnose Sovjetske unije do jugovzhodne Evrope v politiki zapadnih sil. To se pač tako pravi, da se v Londonu še cel6 hvalijo radi podle izdaje po kateri bi Angleška — odrekajoč se vsakemu vplivu — izročila narode Jugovzhodne Evrope boljieviškemu molohu. Ne mor* se zamisliti večje objave bankrota, kakor jo je tukaj objavil list angleških Torijcev. IVadalsnjii hudi boji v Italiji Odbili smo močne sovražne sunke - 67 anglo-amerlkansklh letal sestrel]enlh Oberkommando d»r Wehrmacht }• dn* 28. maja objavilo; Na Italijanski fronti ]• lovražnik nadal]«-val z velikimi napadi z uporabo novih delkov in težiščem pri Velletrl, južno od Valmonte v dolini Giugliano in pri Caprano. Desno in levo od Velletrl smo odbili vs« po močnih oddelkih oklopnjakov podprte napade sovražnika v menjajočih se bojih. Sovražne skupine, ki so napredovale proti Val-mantone so bile v nasprotnem napadu ju-gozapadno od mesta po ogorčenem boju zaustavljene. Poskusi marokansklh det, da bi po sunkih usmerjenih proti višavam, ki otat-nujejo dolino, si priborile vhod v dolino, so ostali neuspešni. Jugozapadno od Ceprano so naše čete v nasprotnem napadu odbile sovražnika, ki je z močnimi silami napredoval čez Sacco. Pri Ceorano samem je nasprotnik nadaljeval z napadi z uporabo več sto oklopnjakov. V zglednih bojih so oklopnja ški grenadirji in lovci padalci razbili prv« sovražne napadalne navale in so dali sovražniku, ki je vdrl v mesto, trdovraten odpor. Neki nadaljnji sovražni sunek je bil т skupnem topniškem ognju preprečen. Od britanskih brtlh čolnov, ki so napadli nemško ladijsko spremstvo sevt mo od otoka Elbe, je bil eden od sovražnih čolnov po naših varnostnih vozilih odstreljen in zažgan, neki drugI poškodovan. . V bojih na italijanski fronti so so posebno Izkaiall oddelki bojnih stvem Oberstleutnanta Helbiga In v težkih bojih pri odseku Liria oddelek protiletalskega topništva pod vodstvom Haupmanna Immermanna. V pozadlnjskem ozemlju srednjega frontnega odiek« 10 bili po v«6 dni trtja|o4ih bojih ГИ ' ite močne sovjetske tolpe. Sovražnik je Imel krvave igube In je racven tega zgubil 2SOO ujetnikov, 130 bunkerjev ln bojnih postojank je bilo raidejanih in številno orožje uplenjeno. Močni oddelki nemških bojnih letal so v noči na 38. maj napauli koloovore Revno in Sarny I opazovanim dobrim uepehom. Severnoameriški bombniki so vdrli v jugo< zahodno državno oiemlje in uvedli teroristične napade ,na mesta Mannheim In Lvid-w(rt':h»'^n nasadi se bili usmerien* proti Saarbrilckenu in v prostor od Trlera. Nastale so škode in zgube med prebivalstvom. Kljub nepovoljnim obrambnim prilikam so zračne obrambne sile uničile tukaj kakor tudi nad zasedenim zapadnim ozemljem 39 sovražnih letal. Britanski bombniki so v zadnji noči napadli mesto Aachen in je teroristični napad napravil škode in zahteval žrtve med prebivalstvom. 28 terorističnih bombnikov le bilo sestreljenih. Posamezna britanska letala so odvrgla bombe na obmestje Berlina. Nemška bojrta letala so napadle cilje v Južni Angliji z dobrim uspehom. Vesti iz Ljubljsne in okolice Zaplemba Imovine komunUtov, Službeni list šefa pokrajinske uprave v Ljubljani objavlja zaplembo vee premične in nepremične imovine upornika GostISe Jakoba, lesnega manlpulan-ta, stanujočega nazadnje v Gor. Logatcu, nadalje Teplna Pavla, Inženirja in njegove matere Tepina Pavle, obeh iz Ljubljane, Policijska ur* v Ljubljanski pokrajini. Fre-zident ljubljanske pokrajinske uprave je določil policijsko uro za Ljubljansko pokrajino izven zapornega ozemlja mestne občine ljubljanske ln tistih delov okoliakih občin, ki so pritegnjene v. zaporno ozemlje, od 21. do 4. ure. Kon)uniet16nl kom»ndIr ee Je Javil k Лото- branwm, 8, maja ee je domobraneki postojanki v št. Jerneju predal komandir >1. čete I. bataljona XV. brigade« Goriiek Stane in še dva druga komuolpta. Najboljši snak, da «• komuniitična ladja potaplja, je dejitvo, da jo zapuščajo komandirji ln komandanti. Komunletl ee smttajo nad uj^iki. Domobranca Pivka, ki BO ga komunisti ujeli v domu na Kale ah, «o etrahovito mučili. Najprej so ga pretepli, nato pa ao ga odpeljali v goad, ga privezali oa auho drevo In vse akupaj aatgall. Pivk je umrl v groznih mukah. PftindvuJeeWftnlc# pokrajtnttk« sKloibo. PO' krajlnaka laloiba šolskih knjig prasnuje letoa 28 letnico obstoja. Skupno je bilo v tem čaeov-nem raadobju Izdanih nad 1,900.000 šolskih knjig. ( ZRCALO ĆASA )' Neka odredba ogrske vlade določa črtani* židovskih borznih članov in borznih svatO' valcav. Tudi židovilci borzni naatevljenci •• morajo odpustiti. Britanska poročtvalna služba ponovno pri' pravila angleško in amarikansko javnost na težke zgube v Južni Italiji. Vedno spet •• opozarja na vojno skušenost nemških čet. Britanski zračni maršal Sir Arthur Cunnig-ham je v sredo v nekem nagovoru na njemu podrejene oddelke Spitfire izjavil: »Ne moremo skrajšati procesa za poraz Nemčija In s samim bombardiranje tudi ne bomo oprt* vili.. Severnoameriški generalni štab pod vodstvom svojega šefa generala Marchalla zahteva, da morajo nevtralne države popolnoma zaokrenitl v blokadno fronto zaveznikov, in ako to ne bi storile, bi morale pač občutiti odgovarjajoče »kazenske posledice«. Nevtralnost Je pomnenju Severnoameriškega generalnega štaba samo še poza, ki j# Washington ne sme trpeti. Izvenredno sodišče' м zaščito driav* v Parmi je obsodilo ša:t Italijanskih admiralov na smrt z ustrelitvljo. Sodba proti admiralom Campioni in Macherpa je že Izvršena, drugi obsojeni so v begstvu. Zakladni urad v Washlngtonu se Je uprl, da bi kupil čilsko produkcijo zlata. Ж tem je nastopil razdor v denarni politiki Zedl-njenlh ameriških držav, ker j« zakladni urad v Washlngtonu bil že od leta 1933. kupec za vse na svetovni trg prihajajoče zlato po tečaju, ki je bil odrejen v razmerju zlata proti dolarju. Italijanski ministrski svet |e predpisal obvezno varčevanje, ki zaenkrat valja za uradnike, nameščehce državnih ln poldržavnih zavodov, pripadnike vojske ln republikanske garde. Varčevati mora vsak, ki ima najmanj 3000 lir mesečnih dohodkov. Clm višji so prejemki, tem večji znesek se odtegne za obvezno varčevanje pri izplačilu plače. Od-tegnjeni zneski se nalože pri javnih blagajnah in jih bo država obrestovala, kakor s* obrestujejo druge hranilne vloge. Sest mesecev po vojni se H prihranki izplačajo varčevalcu ali pa osebi, ki jo določi varčevalec. Ce varčevalec predčasno izgubi službeno mesto, se mu prihranki izplačajo takoj. Obvezno varčevanje se je uvedlo ne samo zato, da se vzgajajo ljudje k varčevanju, temveč da se ljudem olajša prehod iz vojnega v povojno gospodarstvo, zlasti pa, da si bodo mogli nabaviti potrebščine, ki v vojni niso n« razpolago. Švicarski Ust svari pred Moskvo Bern, 30. maja. V i-ielL ju v avijl Izhajajoči Ust »Llbert*« živo svari pred boljševizmom. Pod naslovom »Nnjegovo pravo lice« olče list) »V mnooih intektualnih krogih ■■ hoAeta danM prepričati, da boljševizem namerava postati krotek, Clovelkl in s* asi« krlitjanskl, Predstavljajo si idile, ki spominjajo na pastirske prizore pred francoske revolucijo in ono sentimentalnost ln solze Rousseava na pragu giljotine. To vse je zelo ganljivo, ali je v tem dvoumnost, ki bo stala zelo mnogo. Z izjemo nekaterih zunanjih koncesij«, zaključi Ust, »ni ne sence o kakšnem dokazu, da bi se Sovjeti odvrnili od svoje poti. Boljševizem ima pripravljeno karto tiranstva in terorja. Tisti, ki v to ne verjamejo, bodo to spoznali na svojem lastnem telesu.« V*rl*S Di-uoki N8,-Qtuv*rlae unj Drpek«rii KKrntaa OnbH. Klmsenfurt. " ^rii«i*lt«r:' Dr, Bmil Hpitien, — Asuwt#cbMftkit%; "iireew int Anweir^nnntp Nr 1 rflUir. HANNES PETER STOLP SRECONOSNA POSTELJA DONNE DIANE Ufk#k$f Jeutwh# Rom#n-Korr##pon ј*пж, Leipzig (1 Nato »trn ob« l:točamno ytogltd«!« ni tUko »Foćlya|eč» Venere«. Flora le zardela. »Ah, gofpod Bautr, postavite vendar *vo6 Bik semka|.« »Ah. takot« Peter le razumel Smehljal »e Je ln prlneiel sveCnlk na malo mizo, na kateri 80 italt kozarci. »To ]e vendar neka] nenavadnegal« )e za fiela Flora po kratkem odmoru ln se hehetal« predse. »Ka| I* nenavadnega?« |e hotel Peter vedeti. »2e šepet tem >e|nal« |e Izlavllo dekle. »To nI te|a v navadnem pomenu besede«. 1* pojasnjeval Peter, »ampak neke vrste la-;otna teja. Midva le danes nisva ničesar Jedla, želodec potrebuje nekaj, ln ta zuhteva •e očltuje po zaužitem burgundcu z občutkom žeje. Burgundec pač krepi, kakor sem ie omenil.« »АИ Je še kaj v steklenici?« Je vprašala flora veselo. »Ta Je prazna. Počakajte, prinesem novo!« h« Izredno razposajen se j« pedal Peter k regalu, vzel tam nadaljnjo steklenico in se ivlžgaje vrnil k mizi. »No, bova pa i* to, kajne«, Je rekel neprl-•iljtno, na kar }• začel njegov odščepnik zopet delovati * »Rudolf«, je rekla Fant s trdnim glasom, »premislila s*m s«l« »Kako si st premislila, dragica?« ]e vprašal Rudolf svoto mlado ieno, s katero Je sedel sam v rožnem vrtu parka pri popoldanskem čaju. »Da tako ne gr» naprej, ljubit Prosim, м «#f*vltu| a*i Vem, U al se včeraj zvečer opi- janil. Papa ml je to povedal. In jaz tudi razumem, zakaj al to itorll. Rudoli, to ti obljubim s častno besedo: če do jutri zjutraj ne bodo našli srečonosne postelje, nastopiva midva najino ženitovanjsko potovanje.« »Ljuba mojal« je vzkliknil Rudoli. Tako naglo je bil poskočil, da bi bil ikoraj podrl čajno mizo, in nato je viharno objel svojo mlado ženo in jo poljubljal, da ji Je zmanjkalo sape. »Ah, Rudolf, ti moj ljubi, ti moj dobri«, je šepetala Fant vsa srečna, ko jo je od sreče žareči mladi mo« zopet Izpustil. »Kajne, ti si vendar tudi mnenja, da Je tole glede srečo-nosne postelje zgolj praznoverje. Midva bova tudi brez srečonosne postelje postala srečna, kajneda, tudi ti si tega mnenja?« »Ampak seveda, ljubica!« Rudolf Je znova poljubil svojo mlado ieno. »V eni url pride zasebni detektiv, ki ga Je papa poklical Iz Budimpešte«, je rekla Fani, ko sta ona ln njen mot zopet sedela pri čajni mizi. »Prav radovedne sem, če bo Imel kaj uspeha.« »Zaradi menel« je rekel Rudolf vtselo. »Saj Imam tvojo obljubo, da se podava jutri na ženitovanjsko potovanje.« »Toda«, Je rekla Fani zamišljeno, »v skrbeh sera zaradi Flore ln Petra. Ves ljubi, dolgi dan Jih nI bilo na spregled. Petrov avtomobil stoji le v garaži. Kam neki sta le šla ta dva?« »Morda sta pa tekla v Kerestur In sta se odpeljala z omnibusom k razvalinam samo stana v Madrasu. Tam se da- tudi kaj ogle dati.« »Ah, tukaj sta, otroka mojal« Grof Kutlfal vi se je bil pojavil pri mizi novoporočenoev. »Flora ln gospod Bautz«, Je nadaljeval zaskrbljeno, »pa še nista prišla. Navdajajo m* resne skrbi glede njiju. Sedaj je te popol dne, ln davi sta odšla,« »Rudoli ]e ravnokar menil«, je pomirjevala Fani očeta, »da sta se oba menda odpeljala k razvalinam samostana v Madrasu « »Vsekakor je neodpustljivo od Flore«, Je rekel grof Kutiialvl nervozno, »da pobegne nekam, ne da bi povedala, kam se poda. No. ne dajta se motiti, otroka. Do svidenja!« In aevoljno ikomiigajoč, je grof Kutifalvl zapustil rožni vrt. U. »Ah, kako aem veaelal« je vpila flora »podaj v obokani kleti. Smejala se je, da ao JI tekle solze. Peter se je hehetal predse Tri prazne steklenice, ki so bile prej polne težkega bur-gundca, so stale na majhni mizi, pri kateri sta sedela mlada človeka. »Domislil sere se še enega dovtlpa, pazite, Flora!« flora le Je t* vnaprej smejala- »VI znat* p* tako strašno konucno pripovedovati, gospod Bautz!« je pihaj* ugotovila. »Flora, recite mi vendar gladko in preprosto ,Peter'«, je prosil mladi mož, »Lepo«, Je izjavila lahno vinjena Flora svoj pristanek, »imenovala vas bom torej Petra. No torej, Peter, povejte prihodnji dovtip!« Peter se je osrečen režal. »Pazite, Flora«, je potem začel, »Dve miški nista imele nič več jesti. Tu Je rekla ena miška k drugi miški; ,Tl, midva bova šle v klet, morda najdev* tam kaj za najin strašni glad.' In obe miški sta se podale v klet. Tukaj sta iskale, nista pa našle nobenih jestvln, toda pri Iskanju je zadela ena miška na steklenico viskija, ki se Je pri tem prevrnila ln razbila. Tu sta rekle obe miški: .No, imava pa vsaj kaj pijače!' In pile sta ln pile, ln čim več sta pile, tem bolj Jima Je Slo v slast Naenkrat se Je postavila ena miška na zad nje noge, se opotekale sem ln tjr ln z boje vitim glasom rekla drugI- .Naprej tovarlšlca, sedaj — hup —, bova šle na podstrešje ln do smrti zgrlzl to prekleto mačko!'« »Hl-hl-hl hI hl-hlk je plhaje Izbruhali« W Flor#. Od samega smeha j« tako vreščala, da jo je naposled posilil kaSelj. Režeči se Peter jo je »krbno potrkal n« hrbet, ln ko si je flor« zopet opomogla, I* s solznimi očmi ukazala: »Naprej, Pater, midva sva tudi dve miški. PlU bova »# tno steklenico, maj sem vendar tako žejna.« peter je hehetajoč se vstal. Z neslgurnlm korakom je krmaril proti regalu, v katerem so ležale steklenice z burgundcem. Flora Je hotela kar počiti od smeha. »Peter«, ja vreščala, Peter, vi mala miška, vi se vendar opotekate!« »Kje neki«. Je rekel vinjeni Peter vesela, »jaz se ne opotekam! To je hoja pomorščaka, ki tem jo tedaj hodil. In pomorščaki morajo tako hoditi.« »Tudi jaz znam hoditi kot pomorščak!# je vpila Flora. Vstala je ln gugajoč se tekala po kleti sem ln tja. »Cisto prav, to Je prava hoja!« je pohvalil Peter, »fino ste to opravili, flora!« Flora se Je vrnila k mizi in ee epuatila a« stol. »Za Boga, ne«, j* znova Izbruhnilo li nj% »ti miškil Mačko zgrizti do smrti. Kar vikala bi!« »Čeden dovtip je to, kajne?« je spraševal veseli Peter. Vzel je steklenico Iz regsla. Nato Je pel: »Noč je viharna ln morje je razburkano!« — nakar se je s steklenico v roki priguncal do mize. In ko sta bile kupi napolnjeni ln zopet 1ж« praznjenl, se j* vinjena Flora nečesa domislila. »Peter«, je navdušeno vpila, »bajen do-mlslek Imaml Sprožili boste igralno škatlo, in midva bova pleiala. Ni II to Imenitna ideja?« »Piramidalna!« je pritrdil navdušeni Peter. Vstal je in se opotekal tja do igralne "katle. Zadonel je menuet ln s staro frankoviko galantnostjo se je Peter poklonil pred Floro, ki Je vstala. Nato eta oba začela razposajene plesati. |D«I)« ргМм4о|Н4 SI. MbI 1M4. kaaawanki: k bo*« Mte — Жг. 4», Eine ichwere Panierichiachi СћшсћШ bleibt del alte Erpresser und Liigner Ј^рлпз /ibwchrsieiiung rd. Berlin, 30. Mai. Die suditalienische SchUcht hat in đ€n vergangenen yierzehn Tagen lieftlgster Kamp(handiungen zu ZcrmiirbungserscheinungcD auf der Feindseite gefiihrt. aber audi nicht un-erheblidie Absetzbewegungcn der deutschen Truppen sur Folg« gebabt. Dies«n Augenblidi tation in der Schwei? bewirkcn, di# Wideriiwot-krift der Sdiweis! unterholilen und dti Vertrmw in ihre Neuirklitiitspoiitik »ridtiittern. wird in diwem Beri*t d#* Bundw-reti di# von Unkskrcii#n v*rl«ngu Lodu-runc d«r Prutetrmur und.d#r KoDtroll# der po« litiidien Veriammlungen »bpl^hnt. In Zukunft werd# im Cogenteil noch menr d*raut gewhen *1» bisher, d»e ofientUdie Symp»thi#- und Antipttbie-beku»dung«n, u Einee Honnt* er »llerdlngs nioht be-^'^Iftn: hUben und drtlben Jebten die glelchen ^^•eechen; ale •»prachen die glelchc Sprache ynd lahen gleieh aua, aber depnoch yalt auf J®4W Seite der Inn ein ander Kalser; her-hatte der Adler *wel KBpfe Im Wappen drUbea nur вШво. Daa war doch ielteam. . Xa der Sohul« Urnt* dtr Junrt tut. Vl»I "»be* tollte tr aber doch mit den anderen ^btn In Wald und P#ld итћвг. Bi« folffttn j?"* »lle gern und er wair bel den Spielen oft L XtKdelsfUhrer. . 8*lm Geachlchtaunterrloht la den Schuistun-^ »lUhten Ihm die Auyeu vor Begelsterung. Y*® Krleg und Helden zu httren, ja das war fUr Ihn! Wenn er schon lange zu Hause dachte er noch an alles, was er In der ^Qhuie gelernt hatte, Heute noch erlnnert *r gem an selnen ae»cblrht«lehrer.' Immer ^•hr wollte er aus der deutsohen Verfangen-Wissen. Er konnte nicht genug erfahren ^ Wd befriedlgtt Ihn nleht mehr, w«« er Stunden hflrte. Er iuchte naoh BUohem jjUe viel, ВД 'ntdeckt« #r #)пм Т»ж#« iu Hau« #1п#и «ij«i.**4t d«r Airficbrlft »Der DevtacA-Fra*. elch Г Krieft. Den la« er durob u»d freute SoldVt ^ er eln Bub war und auob einmal trachf.J^^^^den konnte. Belm Leaen und Be-le| Пр.Л "^er Blledr kamen Ihm aber aller- ^'urde mit clenen er noch nicht fertlf den Blldern »Ind ja gar kelne ®'*Wechen Uniformen. Wle kommt da« T« , "*b#n damala nloM mltfekAmpft.c l 'WaMa. Л— gtetir4 »Wir gehoren nicht gum Deutschen Reich, sondern zu O^terrelcht« »Aber wir ч1п4 (joQh ftupb Deutephe'« »Das schon — aber kelne .RelphsdautSPheHi« Dies Wort Нев Ihm von pub wj kelne Ruhe mehr. »leh mOchte aber libber aum Deutechen Releh gehoren*, hatte er eelnem Vater damaU geantwgrtet. In eeinem junyen Heraen er., waohte die Sehneuoht nsPh elnero elnlgen ffro-Sen Relche, daa aUe Dput«ehen umaehUeat, Wortw J. die friihera (ehemaUgre) Qrenae prej. inja meja a. genCfen zu Je pripadal S. gollbeamta, der — Pftilniki uradnik 4. allerhand —■ veake vrete, mnogo 5, allerdings — vsekakor aeveda a. hii en und drUben tukaj In tam 7. hUben und drUben — tukaj In tam I. glelch ameehen izgledati епаК 9. hcrUben — tukaj, na tej etrenl JO. Wappen, dw -- grb 11. seltsam čudno, nenavadno 19. umhertoli«n — potepati le 13. RUdeisfUhrer, der — kolovodjft 14. die Augen gJUhten ihm vor Begelsterung — OČI so ae mu avetlle od navdušenju 18, »r konnte nicht genug erfahren — nikoli ni mogel dovolj *ved«i 18, befriedigen (genUgen) — zadovoljiti 17. entdecken —. odkriti 18. Band, der — zvezek 19. Aufschrlft " napil, naalov JO. betrachten — opaaovatl %. ee kamen ihm allertel Oedankan -- mnogotero rou je prUlle na mUel S3, mit etwas fertlg werden — k ne biti čemu 3S. wle kommt das? — kake j« te *4 ntltkampfen — aobojevatl se 90. ctwas laDt mir kelne Ruhe mehr ne da ml miru 96 von un an — odilej 27. damals ^ takrat 98. din Sehnsucht ei wacbt — koprneti, hrepeneti, je zahrepenelo 99. elnlg — sloien rv. umachlteBan, umechloR, teh habe wm-aohloaaea — obaegaU, obMffa, мш ehieieo RinwtXfs und groBter Tepferkeit d«r )apanUch«n Seldaten und all eiq B«Uplel fiir ihre ПитапИКпв Kriegfuhrung, denn die Japaner haben trete den ^chweren Kampfen um Loyapg dtvon abgeaehen, d lene alte, wertvolle Stadt xu zeretdren, da i'Oyang unerMtzbare Reich turner und Kunet« schatze beherbergt und auf ein# groBe hiltoriech« Vtrganjjenheit in der tefhichte China# guriick-blicSen kann, Japan yer^ichtet na«h den 6rpnd. cat^n der Achsenm?cht€ auf die gemeinen MethptJ^n (Jer AHii€rten und wartete mit einer K'PIiahme toyaPg3, folaPK sW mit der Gefahr vjilliger oder teilweiaer ^rst^rung der Stadt verbunđen war. Prepsfl^tiffimen, aus Nanking beurteilen die Erfoige der jppaner dahin, daP Tsdiungklngs erste Kriegeaene nunmehr vernlchtet Wi. Von wirksamen Luft, und Artilleriebombardement* unterstut^t, erob«rten die iapanischen Tnippen Chiankou und Yingdiuang. Neeh der Elnnahme Vpn Mitichih und der Aufreibung der 7. Tschung-kinger Armee unter General Chiangtingwen haben die Japaner die Lunghal-Bahn abjeeUuiit-ten, Wahrend die Japaner in diewn militarjechen AuneinanderMtgungen trotz manchen schweren Ksmpfes das schlechter werdende Material und die abnehmende StSrke der Tsehungking-Cbineeen pft feet^tellen konnten, kureieren in Tschung-king die erwartungsvpllsten Veraprechungen von #merikanl#dier Seite besuglidi neu$r una grSfie-rer Waffen. und Munltionelieferungen, pffen^r •la Begleitmuaik fiir die WftlUce-Besudil-Ankun« digungen ungefahr mit dem Tenor, deB Tschung« king nun fiinfa^nmal aoviol Krieismateri*! wie biih«r «rhaltM werde. In Tokio №t Dur SU gUt bekannt, dafi »inem Ertrinkenden 15 Strphhaime ebeneowenig niitxen wie ein Strohhalm. Von den vielveriprochenen amerikanUchen Lieferungen i*t »elt Miirx dieaes Jahrei iiberhaupt nicht# ein« getroffan. Di# Sendungen an Tachungking waren In den Monaten luvor auch nicht gerade sehr bombastlsch. Vpn dem Material, das Wa#hington %um chtneslschen Kampfechauplat* abgffandt hat, gtngen 50 Prozent zu den Truppen dea amerikaniechen Fliegergenerali Chenault, 20 Prozent landatan hei Stillwell. 10 Prownt b«l den iog«nannttn kemblnierteB Chlna-K*peditleBe-armecn und er#t der Rest wurde den tschungking« chinesischen Streltkrtift«n zugeleitet. TeAlang-kalschek weifi also aus bitterer Erfahrung, was er von den wortrelchen Versprechunjen der Amerikaner und in*b«»ondere letzt von Wallace zu halun hat. Di# gtttige ..Hllfe" der Ameri. kaner wlrd «eh w#lt«r much «rf AnktiedifUBgee Wcbfwkw. K, F. S. Auf der Konferenz von Qutbec tr« folgte, wi» erinnerliA, di« Ernennuni des englH sdien Admirals Lord Mountbatten zum Ober-befehlshaber fur Siidostasien, Diese Ernennung lieS mit Recht vermuten, dad seitens der Anglo-Aine-riktner einer »ktiviert« Kriegflihrung fUr den siidostasiatischen Raum, zu dem ki arster Linie Birma, Tschungkingdiina sowie die ehemiHgcn niederUndisdhen Intein gehdren, voreesehen war. Aui der TatMidie, daG ein Admiral «ls Ober-befehlshaber gewilhtt wurde, ergftb sich die SdiluS-folgerung, d»6 die gepUnten Unwpnehmungen amphibiscKer Art sein wUrden, al»o mit Landungi-unternehraungen in den m Betrwht kommenoea R^umen gekoppelt werden sollten. Ober diejei Them* kt auf feindllAer Sejte sehr viel disku-tiert warden, es fehlte audi nicht an den UblicheB Prahlereien, aber die praktischen Folgen blieben auj. Start dessen haben die Japaner und die frei-indisAe Armee die Initiative ergriffen und einen grofiangelegten Vorstofi Uber die birmesiscb-indi-sche Grenze bis in den Raum von Imphal unter-nommen und damit das indische Problem aktiviert. Dai engliich-amerikaniiđi« Beitreben, die itrata-gisd) widitige B«»)f Birma wiederzugewinnen, um von Siidweiten aus einen GeneraUneriff auf di* Feining Japwi und vor illem aum auf aeina hioterlndischen Pomionen Thailand und Indodtina vortutreiben, itt dadurch wieder einmal geichei-tert. AuCerdem iit der Veriudi, die BirmaitraSa zur Hilfeleiitung Tsdiungkingchinai wieder *u offnen, fehlgeichlagen, die togenannte Aisambahn und die neu im Bau befindlicha gleidinamig* StraSe, ein Eriatz fUr dia verlorene Birmaitrafie, ist durch die Operation en der Japaner in Indien unfflittdbar bedroht. Japan hat hier alio die Initiative in der Hand, wa« im HinWii auf Indien ▼on greSer Bedeutung werden kann, wobei au* die Offensive der Japaner in der diinesiiehen Provinz Honan eine bedeuciame Rolle (m Zug« der Niederwerfun^ Tichungkingi ipielt, Ein zweiter VoritoG gegen deh japaniidien KembereiA kSnnte von SUden her erfolgen, we der nordamerikani«jie General McArthur all Ober-befehlshaber eingesetzt ist. Die*e Feindgruppe stiitzi eich auf den auitralisdien Kontinent. Unter sdiweriten Verlurten gelang ei den Nordameri' kanern biiher nur, auf den Salomonen und auf New guinea Fug tv faiien. Schwere Dschungel-kampf# behinderp den weiteren VormariA, ferner verfUgen die Japaner Ober welter* ichwer ein-nehmWre Stiitzpunkt* auf den Karolinen, dem Mareuiardiip«!, den Mariapen und im weiteren Hintergnmd liber die Philippinen all groli« Riickendcckunglbaiis. Es bedarf keiner Frage, daft ein* itritegiich to wichtige Zone wie der Philippi-nen-Raum von japanisdier Seite alle nur erdenk-« erfahren hat, to dafl audi in dieier mogHchen Angriffiriditung der Anglo-Amerikaner keme durchsditageiiden Erfolgiauiiichten beitehen. Der dritte StoSkeil gegen Japan iit von der nordamerikaniidien Flot ten baili Hawal iiber den Pazifik vorg*trieben worden. Der Kommandeur dieses Frontabsdinitte*, Admiral Nimitz, hat bisher die Taktik des „Inielhiipfeni" angebradit. Nadi Ob»rr»nnuBg *tnig«r iee»nisA«r Stellungen au( d«n Gilbert, und Marahail-Inseln. womJt lidx groft« Opf Tokio, fast Hnmittelhar iiber die S** (Uhrand, varlluft van Nerdin hir. Allerding« iit audi auf dieiem At*, idinift di* Entfernung nodi »Лг betrUditllA, dsnn von d«r AUuteniniel Attu bii nach Tokio »ind 5}вв Kilometer zu ilberwinden, bis zu den iapenisdi^n Kurilen.Inieln 2}oo und _ bii zu der slJdlidl der Halbinsel Kamtsdiatka hegepden ja-panildi*n Iniei Psramushir 11 Kilometer. Von den Nordamerikaparn 1st im Zusammenhang mit diewm Angrifftweg hHuflg die Offeniivkraft der ^ogenannten Alaskj-Strtfie beton: worden, die al* Fortietzung di* nordamerikanische Insclfeitung Dutdi Harbour upd die Inselgruppe der Aleuten umfaKt. Die Offeniivmoglichkeiten warden ia diesem Raum durdi dai polar* Klinu it«rk b*-grenxt, B*l den rlumlidien Entf*rnung*n, dW im Nordpazifik bc5tehen, dem hXufigen Einbrudi diditer Nebel ergebfo lidi aber fttr einen durch« grelfenden Erfolg finer Offensive — ohne daS wir auf die japeni^die Abwehr Iiberhaupt em ein-zugehen krauchen — derartjge HindernifSC, dafi audi hier die strategisdien Aussiditen des Felndes zu begrenzt sind, al; daR man eine akute Gefahr fiir Japan aui dieser Riditung erwarteq kunn. Aus diei*r gedrangten Zuiammenetellung der strateglidien Mttg|idiKeic«n, die den Englawern und Nordamerikanern »ur Verftlwn^ et*hen, Uftt lidi beurteilen, wie vorteilhaft die maUtVriich« Lage Japan* lit, reiultiarend aue der planmafiken Gro6raum*tr*t*gie. di* Japan bai Au*brudt del Krieget mit England und Amerika anwindt#. H*ute muS d«r Gegner 1« lulUrst kostspialigen UnternehmungM) ein StOds nadi d*m andern aus d»m wilt vgrgeidiobenen Stellungiring Japans heraushauen, wobei *s Japan vorbehalten bleibt, mit seinen bereitpehaitenen Reierven und nament-lich mit leiner kampfitirk«n Floct* im ge*ign*t«u AugenblLck zuzusdilagcn. Eine typisA IQilIsitie Fredilielt Sllddiolm, 30, Ma4. Reeeeralt* HanptfcaMtar, tm Jude Beniwrd Btmch, erhielt dm Cljorcianan-Preis, fOr 1944 „V«gM eeiner grofien VenKenste tm di* Fbrderung guter Bezlehuogen nad dee Veietlndtrteeee der Volkar uotarelaander". maldet TT, ana N«w York. Aufgenchnet einer d*r ftihrenden Gangiter de* IntematlonaleB JudenklUngel*. der die Vttlker der Wilt gegeneimander und In d«* Krlef kaflite, erkiilt den Praia dar Veft«»>„V«*Mta4U Kuof", tim tutedi *#dWM ЖмсМиК stran 4. — eter. «t K A B A W A K K B ir BOTB #мДа, 91. маЈв 1944» Brale« iz Gorenjskega vam Bveiujei Odvrnite se od morilcer in roparjev Bralec Iz Gorenjske nam je poslal pismo, ki ga radi nujnega opomina na vse, dobesedno priobCujemo. Vse to, kar se dandanes dogaja pri nas na Gorenjskem, je velika sramota za vso Gorenjsko. Vsakega poštenega Gorenjca mora srce boleti, ker toliko mladih in krepkih fantov in mož sodeluje pri uničenju malega slovenskega naroda, žalosten mora biti človek, ko toliko einov pomaga uničevati imetje svojim staršem In sorodnikom. Kakšni občutki se porajajo v srcu mladega moža-gospodarja, ko se je moral pokoriti surovi sili poživinjenih banditov ter zapustiti dom, mlado ženo in ljubke otro-čiče, ter oditi v brlog roparjev in morilcev. To je nekaj strašnega in obenem nekaj tako bedastega, da si večje bedarije skoraj nI mogoče Izmisliti. Zbežtte iz gozdov! Srečni in veseli so lahko tisti, ki se jim je posrečilo, da so zbežali iz banditskega brloga. Vsi ti so rešeni. Gotovo se nudi tu pa tam prilika, da bi jih zbežalo precej več, ampak BO tako ustrahovani po starejših banditih, da ne upajo tega storiti. Ampak kljub vsemu temu, bi se moglo vendar le nekaj storiti za rešitev iz strašnega položaja, v katerem se nahajajo. Ako ne gre zlepa, mora pa Iti zgrda. Samo malo dobre volje in poguma pa bi ee dalo doseči mnogo več. Koliko se jih je že vrnilo In se prijavilo nemškim oblastem. Za svojo rešitev je pa vendar vsak dolžan storiti ko-likoi* mogoče največ. Vemo, da se mnogi zavedate, da niste na poti k dobremu, ampak odločiti se ne morete, in sicer največ iz strahu pred strogo kaznijo, češ, Nemci nas bodo takoj vse postrelili. Nič takega se vam ni treba bati. Bolj gotovo vas bo to doletelo, ako »e boste še nadalje zadrževali v gozdovih, in se vas bo moralo z orožjem poiskati in ukrotiti. Tedaj pa vam gorje. Nam vsem je dobro znano, kakšno je vaše življenje v gozdovih. Zvedeli smo od tistih, ki so se vrnili iz zverinskih brlogov. Tako ničevo In slabo, da se mora reči, da to sploh ni življenje.' Vse najboljše morate odadati vadim madbanditom. Vi se preživljate s tem, kar njim ostane. Oni ae masti jo z mesom, slanino hi drugimi priboljški, vi pa obirate goveje noge, repe in drugo tako brkljarijo. Oni pijejo vino, tganje, in kadijo smodke In cigarete. Vi pa požirate sline. In vse to ste Jim morali vi na-ropati in skupaj nanositi. čudimo se vam, da morete vse to zapostavljanje potrpeti. Zakaj Se vendar vztrajate т takih krutih razmerah? Otresite se že vendar teh spon in ubežite iz teh strašnih brlogov in to čimprej tem bolje. Ohranite ai reaj avoje življenje. Sedaj je morda de čas. Nemdije me kapitulira ntkoM Tudi nam Je zneno, da vam va* povelliUkl in politkomUarji kvHei}o bi govorijo vsemogoče In nemogoče bnitfllnonti. Pravijo vmm da je AedaJ Nem^Jja tik pred |>orazom, iei, le malo Me potrpimo, kmalu bo bolje, potem bomo pa mi stopili naplan. Xara\'noet vam re- dem: nič takega se ne bo zgodilo. Nemčija je ni in tudi niicoli ne bo itapituUrala. Nemčija ima še vseh sredstev v toiilidni množini, da 80vražnild že semi priznavajo, da jo ne bo mogoče »praviti na kolena. Ne, nikoli ne. Nemčija se bori za pravico in boljši red v Evropi, in zato bo tudi zmagala. Naš FUhrer Adolf Hitler in nemška hrabrost sta por<*, da se lete 1918. ne bo nikoli več povrnilo. Vi vsi v gozdovih in hostah, ki ste šli prostovoljno, ali bili s silo odvedeni v jame razbojnikov in niste ničesar podvzeli za svojo rešitev, ali se zavedate, kam ste se udinjali, kam ste prodali svojo mladost in dali svojo moč na razpolago. Odkrito vam povem: postali ste izdajalci svojega naroda, svoje rojake hočete spraviti v boljševiško sužnjost. Vi sami se hudujete, če kdo izda kakšen vaš brlog nemškim oblastem a vi pa po vašem zmešanem mnenju smete vse počenjati, kar se vam zljubi. Pravite, da je izdajstvo nekaj strašno grdega. In zakaj ga pa vi, prokleti gošarji, v tolikšni meri izvršujete? Ali mislite, da smo Gorenjci res tako ubogi na duhu, da ne vemo, da vi nae hočete spraviti pod Stalinov klobuk. Le nikar ne varajte ljudstva s tem, da se borite za osvoboditev Jugoslavije. To je krilatica, s katero bi nas radi uspa-vaiii, da bi bi, sleparji in goljufi, imeli večje Vam, drugim trdovratnežem, ki ste tako rekoč iz nekega prepričanja, da služite dobri stvari in koristim svojega naroda, Se nadalje potepate po gozdovih in gmajnah, pa stavim sledeče vprašanje; Ali so se vam v tem času možgani res tako zmehčali, da ne morete spre-videti, da vas pot, po kateri sedaj hodite, pelje v gotovo pogubo. Vrzite že vendar obvezo izpred oči, ki vam zastira pogled, da ne vidite pogube, ki se naglo bliža. Kdor ima le Se ko-ličkaj zdrave pameti, mora že vendar spoznati, da to nikakor ni dostojno za človeka, posebno pa ne za mlade in krepke može in fante, da se klatite po gozdovih in hostah. Gozdi in hoste so bivališča za zverjad in ujede, ne pa za človeka, ki je vendar podoba božja. Malo se ozrite v svojo notranjost ter malo pobrskajte v svojo vest —• kdor jo sploh še kaj ima — pa bodete našU nekaj, ki vam bo reklo, da niste na pravi poti. Spoznali bodete, da so vaša dosedanja dejanja strašno sramotna in za človeka poniževalna. Kdor bo temeljito premislil vse to, mora pripoznati, da vse to vodi v gotovo propast. Le preveč je dokazov vaših groznih in sramotnih dejanj, da bi vam mogli verjeti v vaš osvobodilni boj. Le kakšen norec vam morda še verjame, ki ni zmožen trezno misliti. Kjerkoli se približate človeškim bivališčem, povsod prinašate nesrečo, ne pa osvoboditve. Kdo j« v prvi vretl vzrok, da jih toliko leži v naročju matere zemlje? Vi samlT prokleti čarugarji. Kdo ima v prvi vrsti na vesti vse tiste, ki so bili primorani zapustiti svoje domove in oditi v tuje kraje ? VI jih, imate na vesti, zlodjevi prilizovale! Moskve. in ■ lažje uspehe pri vaših črnih načrtih. Ne boste nas pridobili. Kdor ima le trohico zdravega razuma, vam sploh ničesar več ne verja me. Ali morete pokazati le en sam poskus, da se res borite za osvoboditev slovenskega naroda? Niti enega ne. АЦ je to osvoboditev, če izropate nocoj neko va«, jutri zvefer pa že drugo? Ali je to osvoboditev, če ste danes požgali eno ali dvoje šolskih poslopij, a drugI večer pa nekje porušili železniško progo? Res zelo idealna osvoboditev. Ali je to osvoboditev, da ste iKJžgall že toliko industrijskih naprav ie naredili ogromno škodo. In to večinoma svojim rojak<»n? Ali je to osvoboditev, da ste nekje uničili otroški vrtec? Ali to tudi spada v oevoijojenje, da ste nekje na Gorenjskem požgali stanovanjske barake, ki so jih delavcem postavili podjetnild? Nad vse krasen čin osvoboditve je tudi da ste ubogim trpinom — delavcem — pobrali obleko in obutev. Delavci in lunetje, ali ee Itoste še nadalje ogrevali za komunistične zločince? Ali sedaj spoznate, da so vam bili ti gt)zdni koruznikl nevoščljivi, ker ste kot delavci udobneje stanovali kot prej. Prej ste bili natlačeni po kakšnih skednjih ali podstrešjih, kjer so vae ponoči ftčipale podgane in miši. Dalje se vi priznavate kot slovenska narodna vojska. Noben pameten Slovenec tega ne bo priznal. Kako pa tudi. Kdor zbeži iz svoje delavnice v gozdove, da se tam potepa in Bogu dan krade, ali je to mar vojak, oziroma borec za svobodo? Bandit ni borec, temveč ropar. Kdor ne mara delati in se s svojim zaslužkom preživljati, je po domače povedano, potepuh in škodljivec. Vi ste tudi prestrahopetni, da bi se upali odkrito boriti proti nemški policiji. Kdor nima čiste vesti, se boji odkritega boja. že to je jasen in otipljiv dokaz, da vi niste ničesar drugega kot najnesramnejši roparji in zločinci, kar 80 jih kdaj vsebovali gorenjski gozdovi. Iz zasede še upate napadati nemške stražnike in tudi svoje rojake Iz zasede ob cestah napadate popotnike in jim jemljete živila in druge stvari. Ali ste torej borci za svobodo? Ogrožate žene in otroke, morite njihove može in sinove, ali jih pa prisilite, da morajo z vami v gozdove. Strežete vsakemu dostojnemu človeku, ki hoče z veseljem in v miru za svojim delom, po življenju. In vsa ta vaša sramotna dejanja surovosti in zločine, imenujete vi, prokleti janičarji, osvobodilni boj. Vsak količkaj dostojen človek se mora z gnusom obrniti od vas. Vsa ta vaša grozodejstva so viden dokaz, da vi niate in nikoli ne boate oavcv-boditeljl. Kakor ie vedno razglašate, ampak najpodlejša roparska in morilska drhal, uničevalci slovenskega naroda, izmečki človeštva, prilizovale! moskovskega tirana, klečeplazci in hlapci j u- dorakl, prlamukajaai boljiavikl ste, ne pa >elovenska narodna тоj« a k a«. Kdor bi čital te vrstice, naj jih tudi vpo-števa, ker je njih namen rešiti čim največ gorenjskih mož in fantov žalostnega pogina. Beseda vsem Vsem drugim prebivalcem Gorenjske pa sledeče; Ali ste sedaj že spoznali, kaj je in kaj kaže »osvobodilna fronta«? Upam, da je takih že zelo malo, ki tega še ne vedo. Kdor p* še vedno kljub tolikšnemu divjaštvu teh atilo-vih pesjanov simpatizira z njimi, ta ni vreden, da še živi med poštenimi Gorenjci. Tega bt bilo treba poslati za nekaj časa v boljše viški paradiž, da bi se naužll dobrot in sladkosti, kakršne so v današnji Rusiji na dnevnem redu. Potem bi bil pa ozdravljen za vedno. X>anašnj««—* Kupn^^^oEro^^iranjen posne" malnik od 45 do ^ I na uro, najraje Alfa ali Diabolo, eventualno tudi zamenjam. Johann TautsAar, Dolentsdiitsche 10, P. Polland bei Laak ^ Zamenjam ženski Šivalni stroj „Singer — Langsdiiff" za dobro ohranjeno moSko Športno kolo ali fotoaparat ioXi5. optika F. 4.5, compur *aklop ter ostali pribor < kasetami. Vzamem tudi Leice ali Retina П. z daljnome-rom. Gaber, Gedeschitsch 22 — Laak-Zaier. 33*3— Menjam goizerice St. 16 v zelo dobrem stanju. Se staro blano — za dobro ohranjen otročki Športni voziček. Ada Cadei, Unter Dobrawa 28, P. Oberdorf. Tt J: e n i t v e Osamela, iJče poznanstva z gospodom. starim od let dalje. Pod .„Srečna јмеп" aa K. B. Klagen-furt. 5609—21 Mlad kmet, absolvent grmske kmetijske Sole, želi spoznati mlado dekle, ne nad 25 let staro, najraje tudi absolvencinjo, katera ima veselje do kmetijstva. Dopisi na Karawanken Bote Klagenfurt pod štev. 55JI—21. Frizer srednjih let, z osigurano eksistenco in lastnim lokalom v Ljubljani, iiče v svrho ienitve gdč. Sonjo, katera se je javila na oglas 3004 „Moj pristan", je pod naslovom, katerega je navedla v pismu nepoznana. Javi naj se 1 polnim naslovom na K. B. Krbg. pod „Moj pristan 3226—21". Vsled pomanjkanja znanja želim spoznati gdč. od i? let v svrho kasnejie ženitve. Sem v dobri službi, srednje velikosti. Ponudbe na K. B. Krbg. 3218—21 Simpatično temno dekle 19 let želi resnega znanja z boljšim gospodom 22 do 26 let. Le resni Interesenti naj pošljejo sliko in naslov na K. B. Krbg. pod „Majski večeri". 3216—21 V svrho pomanjkanja znanja, bi želela dopisovati z gospodom do 38 let, ki ima tudi načrt v ugodnih razmerah si ustanoviti lastno podjetje. Ni mi do zaWve, nego želim le resne ponudbe in spoznanja, na K. B. Krainburg pod „Skrita bodočnost". 3331— Izgubljeno Zgubila sem Kennkarto in Per-sonalausweis od Krainburga do Woditz. Najditelj s« naproiia, da oboje odda proti nagradi na ime Kadiwez Maria, v tovarni L. G. W. (Jugočeška) Krainburg, pri vratarju. 3212—22 Zgubila sem dne 10. maj* dopoldan od trgovine Adamič do Kosdiatgasse 18, žensko Kleider-karto na ime J. Kokolj. Pošteni najditelj se naproša, da jo odda na K. B Krbg. 3119— Dne IV maja sem v slaiSčičarmi Falet'č priJla ob enarnico z vse , bino 20 RM, sliko od moža, obesek, poročni prstan, jajčna kart* na ime Hrovatin, oglat M K. B.l in ključ. Ker sem revna žena, prosim, da se vrne na K. Bote Krainburg. 3232—22 Dne 13. maja sem pozabil v trafiki Geiger Angela poleg gostilne Fink denarnico z vsoto RM 400 do foo in 2 tobačni karti. Ker sem revež, star in imam vse premoženje v istem, prosim poštenega najditelja, da odda na K. B. Krainburg. 3231—22 OSRAH-LAMPEN Ihrer Ег(0апи1№ vrrtangmSlrrtmtoiJten-1оГсп Aniauc-Rdtflcbcr librrftnirrtirgiinltigtrs Raurparm imd dasVcnnfr Ш""'-;, omsrpanmbfldrrproBfm undalirftm КаиГрагкаПс > JndcnDonau-Alpcngauni Beratuni(sstclle: Klagcnfurt, DvmgMM f, R.ui *8-53- Oglasi v našem listu so uspeinit JL v pričakovanju srečne vniltve, nas je ЧР nepričakovano obiskalo žalostno pismo, da nas je nad vse ljubljeni in nepozabni sin, brat, svak in stric Rafael Jan Rafael Jan