Listek. Jeruzalemsko romanje. (Piše prof. J. Zidanšek.) 2.Lissa; Pelagoza; Korfii; Ahilejon. Naš parnik je nala§6 tako vozil, da smo prve 3 dni na levo Cproti vzhodu) še vedno videli suho zemljo, in to je bilo za nas dobro in podu6ljivo, ker smo lehko spoznavali dalmatinske otoke, gledali visoke albanske gore in ob6udovali bliS6e6e se grške snežnike. Zjutraj 14. aprila peljali smo se mimo otoka Vis (Lissa), kjer je 1. 1866 admiral Tegetthoff sijajno premagal laško mornarico; vsled te zmage slovi Tegetthoff in njegovo rojstno mesto Maribor po celi Avstriji in v naSi c. kr. mornarici še dandanes posebno 6islajo tiste vojake ali marinarje, ki so v Mariboru ali njegovi okolici doma. Nekaj ur pozneje prikazal se je zadnji avstrijski otok Pelagoza, ki Strli kakor velika pe6ina iz morja in potem — sre6no Avstrija! za 5 tednov; 2 dni pozneje so zares nekteri na ladiji vskliknili: adio Evropa! Bog ve, ali še te kedaj zopet vidimo! Drugo jutro približamo se prvemu grškemu otoku Krf (Korfii) in se tudi pri mestu istega imena vstavimo in izkrcamo; sicer se navadno jeruzalemski romarji na tem otoku ne oglaSajo, a mi smo to storili zato, ker je ta otok slovel že v starodavnih 6asih in drugi6, ker se je zadnja leta v Avstriji to imč Korfu silno pogosto pisalo in imenovalo; naša presvitla rajna cesarica Elizabeta si je namre6 bila dala postaviti na tem lepem otoku krasen gradi6 Ahilejon imenovan. Najprei si ogledamo mesto, trdnjavo, cerkve in kraljevi vrt; v trdnjavi in v vojašniei me je zanimalo (kot bivšega vojaka) opazovati grške vojake; biliso ve6inoma mladi, slabotni fantje, kojim se je ravno ,menaža' delila, in sicer je dobil vsak: par oliv (oljkinega sadja), kos 6rnega kruha in neko našemu 6ebulu podobno zelenjad; kaj ne ? pri tako pi6li hrani fantje res ne morejo krepki in korajžni biti; sicer pa menim, da ima grško vojaštvd" navadno drugo, boliSo hrano; pa ta dan so se morali postiti, ker so tam imeli veliki petek, (kojega smo že doma imeli teden poprej); na straži nimajo puSke na rami, ampak spodaj je na tlak, zgoraj pa na roko naslonjena; ako se vojaki po mestu sprehajajo, nimajo nikakega orožja pri sebi in so zato videti precej zanemarjeni ali, kakor bi pri nas rekli, razklobutani. Po cerkvah je bilo sicer mnogo ljudstva zbranega, pa prave maše nikjer ni bilo in torej tudi naši duhovniki-romarji niso mogli tukaj maševati, ker tudi v katoliških cerkvah obhajal se je veliki petek; sv. o6e so namre6 katoli6anom na grških otokih dovolili, da Veliko no6 obhajajo isti dan kakor krivoverci, in zares! dva dni pozneje smo obhajali drugokrat Veliko no6, ker se je nahajal na ladiji romar-župnik slovanskega obreda (Malorus iz Galicije), ki je nas Slovane posebej povabil, da smo se ž njim veselili Gospodovega vstajenja in se pozdravljali z: Kristos voskrese! (Kristus je vstal) in odgovarjali: v istino voskrese! (da, resni6no ie vstalj!) Na mestnem trgu je bil sejem; posebno živahna je bila barantija z oveami; in pozneje srao zunaj mesta sre6avali mnogo kmetov, ki so se domov vra6ali, pa skoraj poleg vsakega je sedela ž njim vred na vozi6ku ali pa na osli6ku — kupljena ov6ika, ker v sleherni hiši mora biti velikono6no jagnje; seveda potem tam nimajo blagoslovljene svinjetine za vuzem; torej drugi kraji, druge šege. Ko se pa po kraljevem vrtu sprehajamo, pridruži se nam neka gosposka ženska, ki kar za6ne razburjeno govoriti o žalosti, koje je že mnogo na tem otoku doživela in pa o sre6i, ki \o danes iš6e, kakor se ii zdi. Kaj mislite, kaj je bilo tej revi tako pri srcu? K sv. spovedi že več let ni mogla iti, ker je bila Nemka, na Krlu se pa le grško ali laško govori; ne morem popisati, kako sre6na vesela je bila sirota potem, ko se je pn nemškem romarju-duhovniku bila spovedala; pri nas doma pa mnogi ne znajo ceniti dobrote, da imajo redne dušne pastirje; sto priložnosti imajo za prejem sv. zakramentov, pa nobene nočejo uporabiti. Popoldne je bil izlet k Ahilejonu; po dobri cesti, mimo lepih vinogradov in oljkinih gajev peljali smo se vun proti gorskemu selu Kasturi, kjer so, (še ni mnogo let od tega), na veselem griču zgradili naši vladarici lep gradič; seveda je zunaj in znotraj vse krasno in dragoceno, kakor je pač za tako visoko gospodo primerno; a kapela in posamezne sobe upljivajo vsled temnih barv na gledalca nekako otožno; najbolj nam je ugajal diven vrt, ki se razsteza doli po bregu proti raorju, ker nasajen je z najlepšimi cvetlicami in je ravno tu razgled najčarobnejši; videti je tudi na tem vrtu velik mramornat kip, ki predstavlja slavnega grškega junaka Ahila, od kojega ima tudi gradič svoje ime; malo nižje v gostem gozdu ima tudi spomenik neraški pesnik Heine. Širila se je pred kratkim vest, da se ie ta grad prodal (za 5 milij. gold.), a to ni resnično. Ko smo se skoz mesto na ladijo vračali, so nas posebno zanimali grSki napisi pri štacunah, na pr. pri apotekarju: 4>ap(iaxsfov, beri farmakejon itd., torej je le bilo dobro, da smo se v šolah tudi nekaj grščine naučili, in res je, da vse ob svojem času prav pride. (Dalje prih.) Velika in majhna kraljica. (Prevel iz franc. M. T. Savinjski.) iDalje.) «Veličanstvo,» reče s prosečim glasom Marjetica ter se vrže na kolena in globoko zarudi. «Enkrat le, en samkrat želim v svojem življenju, da bi me blagoslovila roka moje kraljice kakor so me nekoč blagoslovili pokojna zlata moja mamica, in da bi smela jaz to roko, to drago roko, ki me je že leta obsipavala z neštetimi dobrotami pritisniti na hvaležno svoje srce in na svoje ustnice.* Proseče stegne Marjetica svoje ročice, a pogleda ne upa dvigniti od tal. Globoka ginjenost razlije se po obrazu kraljice; mulče razširi svoje roke ter privzdigne dekletce k sebi. Marjetica se zgruHi na prsih kraljeve svnje zašfiitmce ter ne more spregovonti. Nekaj trenutkov pritisne Manja Antoaneta mlado deklico na svi>jr srce, pdjubljaje jo kakor mati na Celo. potem pa ji zaznamuj« z nežno svojo ruko sv. križ na-nj. Na to vstane ter g^vori slovesno: »Kraljica francoska sme pač samu kraljico pntisniti na svnje srce, in danes bila si ti resnično tudi kraljica!* «Marjetica,» nadaljuje z isto vzvišenostjo «ohrani spomin na to uro čist in neomadeževan celo svoje življenje! Misli in delai vselaj tako, da kraljico francosko ne bode oblivala rudečica, kadar se bode spomnila, da je pntisnila tebe na svoje srce!» Kraljica je zapustila samostanski zavod ter se vrnila na kraljevi dvor. Marjetica pa se je topila sreče in blaženosti. Nemogoče ji je bilo, iti sedaj med svoje vrstnice, ki so se sprehaijale v maniših in večjih skupinah po vrtu in dvorišču ali pa smehljaje in razgovarjaje se pripravljale k veseli igri. Morala je biti sama, da se pomiri po mogočnih vtisih preteklih ur. Marjetica hiti v samostansko kapelico ter se vrže pred oltarjem na kolena. Dolgo, dolgo je klečala tam pred svojim Bogom, v stoternih solzah in vročih molitvah izlila svoje srce svojemu naivišjemu G'>sp du. Ko je vstala, končala in potrdila je b la današnio svečanost s sveto obljubo in pnsego.  Z<>pet je minolo nekaj let, a Marjetica je še vedno v zavudu. Sicer je bila glavna n\f odg. ja končana z onim dnera, ko je t liko slavo sprejela pri razdelitvi častnih daril, kljubu terau dozdevalo se \e kraljici najbulje, ako še ostan« deklica za negotovi čas v varnem zavetju izbnrnih svojih ndgojiteljic; saj bi }e res ne mugla izročiti boljšim in zanesljivejšim rokam. Marjetica ni imela sorodne obitelji, ki bi hrepenela po njej ter ji pomagala z dobrim svelom, ko zapusti odgojevališče, a na kraljevi dvor je kraljica tudi ne more vzeti razven, ako bi jo snubil kak dvornik ter jo kot ženo svojo odvedel v obližje kraljičino. Isti pomisleki kakor nekoč navdajali so visoko gospo tudi danes, povrh so se jim pridružili še novi. Kot služabnice ne more sprejeti Marjetice, kajti bila je preduhovita, preolikana; da, nje duševne in telesne lastnosti in prednosti bile so tako izredne, da bi se Marjetici klanjali ter jo oboževali v najimenitnejših in najodličnejsih družbah; ali bi naj tedaj s tako učenostjo in toli odličnimi prednostmi bivala in delala med navadnimi služkinjami kraljevega dvora? Ne, nikoli in nikoli! Pa vendar, bi li bilo previdno, aka sprejme in uvrsti raed dvornice svoje to deklico iz najnižjih slojev, ki razven priprostosti svoje in naklonjenosti kraljičine nima nikakih zaslug, ter jo postavi med plemenite gospe,ki so odlično spremstvo kraljice? Saj ima plerastvo povsod velike, nedotakljive prednosti, — kako bi se godilo Marjetici, ako bi bila postavljena na isto stopinjo s prvaki vsega kraljestva? Kako bi se dalo kaj tacega opravičiti napram ponosnim plemenitašem? Kraljici bi sicer ne smel nikdo oporekati njenega ravnanja; a predobro je vedela, da bi se zavist in ljubosumnost drugih maščevala često in kruto nad ubogo Marjetico, ki bi postala žrtev človeSke hudobije in častihlepnosti. Marija Antoaneta vedela je predobro, da bi niti ne mogla obvarovati ljubljenke svoje hinavskih prijateljev in raznovrstnih hudobnih nakan, s kojimi bi jo prikrito in tajno zalezovali in preganjali. Ker pa ji je bila res naklonjena ter jo prisrčno Ijubila, ne more razrušiti smehliajoče sreče tega nadepolnega, mladega dekletca z neumestno in neprisiljeno velikodušnostjo svojo. Povrh je tudi noče siliti, naj bi si prezgodaj izvolila kak stan. Saj je še mlada kakor rosa — šele 16 let ima za seboj. Po človeški sodbi čakalo jo je še dolgo življenje, v kojem se bodo itak prerano pokazali križi in težave človeške, katera ne ostanejo prihranjena nikomur ter se vrinejo tudi v najsrečnejše stanove. Čemu torej siliti in hiteti; koliko ljudij je že s solzami obžalovalo prenagljeno odločitev, nepremišljen korak? Tukaj v samostanskem zavetju pa se utegne naučiti Se marsičesa, kar ji bode le v korist in srečo. V vseh prednostih spopolnjevala se je torej Marjetica od dne do dne, zraven pa se je razvijal nje značaj in utrdil vedno bolj, nežna njena duša pa, ki je itak bila toli navdušena za vse lepo in blago, navzela se je čemdalje več tistega vzvišenega mišljenja, koje je lastno le onim, ki s čistim srcem ljubijo Boga. Poglavitna naloga njena pa je bila, da se povprašuje vedno bolj in bolj, kam jo vleče nagnenje srca, ter da se sama preskušuje toliko časa, dotlej ji bode jasna pot, po katerej hoditi je volja božja. Marjetica je visoko cenila naredbe in se s spoštljivostjo podvrgla ukazom kraljice; rada je ostala med svojimi ljubljenimi redovnicami ter se čutila srečno v samostanu, kojega je imenovala često le svoj ,dragi dom'. Prepričana je bila, da ji odmeni kraljica vselej najboljše, povrh je bila vsaka tudi najmaniša želja ljubljene vladarice kakor sveta zapoved za njo. Marjetica je bila srečna in zadovoljna ter ni hrepenela po radostih in sladkostih tega sveta, koje je poznala le po imenu; Se nasprotno, občutila je često neko notranjo, nepremagljivo nevoljo od onega sveta, ki je njo, zapuščeno siroto, nekdaj brez obrambe tako neusmiljeno in trdosrčno zavrgel. Sicer so se v preteklih letih dokaj dobro spremenile njene razmere. Marjetica si je bila zdaj lahko svesta, da bi jo svet objel z oberaa rokama ter jo obsipaval s častjo in hvalospevi, saj je bila ona ljubljenka kraljičina ter imela pred vsemi vrstnicami izrednih darov duha in telesa; povrh je bila v cvetu svojih let ter tako očividno enaka sami vladarici, ki je slovela daleč okrog po svoji lepoti; a nje blago srce odvrnilo se je često z nevoljo od takih skušnjav in domišljij ter z nekako zadovoljnostjo oklepalo se je misli, da hoče z isto mero vračati svetu, kakor jo je nekdaj on zaničeval in zavrgel. Le tu in tam zasačila je v svojem gorečem, ljubezni polnem srcu skrivno željo, da bi smela bivati vse žive dni v bližini ljubljene svoje kraljice ter mogla posvetiti pred vsem njej vse svoje življenje; v bujni domišliji nasbkala si je to srečo tako Iepo, da ji je čestokrat zažarelo nedolžno obličje ter burneje začelo biti nje srčece ob takih mislih. (Dalje prih.) Smešničar. Kakor znano, ne smejo dijaki srednjih Sol kaditi. Nekega dijaka pa zatožijo pri ravnatelji, da kadi. Ravnatelj okrega dijaka ter redf. «Kadar boste pod svojo streho, tedaj kadite!» Cez nekaj dnij pridejo zopet dijaka tožit, da kakor navadno kadi, pa sedaj vedno p<>d svojira — dežnikom (katerega po nekatenh kraj'h imenuJHJo kar streha). Ta smeSna up >raba prejSnjih ravnateljevih besedij izvabi celo strogemu ravnatelju lehak nasrneh, taku rta dijaka samo očetovski posvari.