Vojska na vzhodn cesarstva. rBiiban.j silno budi Nas u boj kivavi . . ." Si-bska pcsein. Neradi aastavimo dnea pero. Vojska, <"ije začetek aazaaujamo, je bratomor, kajti tako Bolgari, kakor Srbi so slovanske krvi ia ima ae torej ljuti boj med aarodoma biti, ki sta si v rodu. To ai aikakor dobro znamenje, pa je to žt* stara, vedao se poaavljajoča aavada, da je brat brata, kedar v ajuaih srcili ae biva pravi duli krščaastva, aajbuji sovražaik. Srbi so 13. t. m. ob 11. po noči na vaeb mejah prcstopili aa buloarnko zemljo. Ea bataljoa srbskih pešcev, eaa švadrona konjenikov pa 15 kaaoaov ae je podalo proti bolgarski veai Plaaiaici: dve drugi švadroni so aa poti protiiati vasi. BoIgarakiknezAlekaaader izdal pa je aasle<itije povelje svoji vojski: Srbaki kralj aam je aapovedal vojsko; ukazal je, da stopi ajegova vojaka na aaša tla. Naai arbaki bratje ae, da bi aam pomagali, obraili so se zoper aašo domoviao. Vojaki pokažite se srene, Vaše matere. Vaše ognjiš.ve velja, Vam braniti. Primite aovražnika, ki se uas zavratao loti, vkoačajte ga do cela! Bratje aaprej! Pomozi aara Bog in aaj aaa pelje v zmago! To je arčaa beaeda a mi ae dvomLmo, da v tem tudi arbski kralj Milaa ai ostal za ajiia, to pa še tem ložjo, ker ga je ljudatvo prisililo, Bolgarom napovedati vojsko. Napeta ia zapeta sta si ta aaroda že dolgo stala nasproti, izlasti pa še od časa, kar je mir, sklenjea po zadnji vojski Rusov a Tarki, obveljal. V ajem je bolgarski aarod dobil veliko, srbaki pa, vsaj kakor ae je med ajimi aodilo, vae premalo. Vrh tega pa se je Vatočaa Bolgarija, ki je valed oaega raira bila posebaega aamestaika pa pod turško oblaatjo imela, oai meaec kar cez aoo združila z Holgarijo, ki je bila samolastaa pod posebnim kaezom Aleksaadrom že tistokrat postala. Tega države, ki ao za oai mir, rekli bi, vse stale, aiso atrpele, tedaj pa so posebai zbor, koafereacijo, aklicale, aaj bi 0 tem združeajuaieh Bolgarij razsodil. Ali ta zbor ai prišel i|BV_OBca, ker ae je koj akraja za to izrekel,/«^ mora vse na staro priti. Nameato mira jv|Sdaj aedaj vojska aastala. Doklej bo ta ialS,tere države ae bodo vaajo zapletle, tega araftj^se aih'e ne ve prav ia zato se tadi mi nfegpu^čamo v daljšnjo razpravo Čez to vprašaujKSVestiio pa bomo sledili ia 0 avojem časa poro^li, kako da se bo cela stvar razvila. Za daes amemo toliko reči, da aaše ceaarstvo bi v nevaraosti, kakor atoje aedaj razmdfeT" seči za me«\ ali paziti mu bo vsekako .treba, da se mu ae stori akoda, tedaj pa mu t'o tudi brž ko ae treba, da zbere več vojake aa dotiijaili mejab, kakor bi je sicer bilo potrebBo. Kar zadeva Ruse, stoje sedaj aicer zoper Bolgare ali aič ae ae vidi, da bi pa zato že za Srbe lioteli kaj storiti. Aagličaai pa ao gotovo pomagali, če že aiso sami cele štreaje zmotali. Turcija, bolea mož, bi pač rada segla vmea, pa maajka ji moči, torej še čaka, češ, da ji aekdo že priskoči v pravem času. Fraacija ia Italija imate doma toliko opravka, da boste težko šc utegaili na bojišču kaj storiti. Grki ia Čraogora bodo pač rožljali ali dokler ae bo prvim Aaglija, zadnjim pa Rusija aamignila, ae bodo kaj počoli, če bi še tako radi kaj storili. Neračija je ediaa, katera se kaže, kakor da bi ji za oae reči aa vzliodu aič ae bilo mar, ali resaica nam jo bo bržkoae kedaj v čisto drugi podobi razkrila. Naj pa bo z ajo, kakor koli hoče, toliko je gotovo, da se je hudih reči bati. Listi, ki so v dotiki a trocesarako zvezo, aamreč z zvezo Avstrije, Rasije pa Nemčije, pač trdijo, da se mir po Evropi zavoljo rabake med Srbi ib Bolgari aima akaliti, toda kdo jim verjame? Mi to želimo, kajti vojska aikoli ae priaese dobrega veliko, a atane vselej veliko krvi in deuarja, pa že tudi izpovemo, da namgineva čedalje bolj upanje, da se uam obranimir, ki nam ga je sila treba.